Vestnik. Friderik Križnar f. Stolni župnik kanonik Fridorik Križnar, porojen dne 24. malega srpana 1840.1. ua Blt-du, od 1. 1872. do 188«. bivši c. kr. profesor na ljnbljanski veliki roalki, dnhovnik v vseh krogih obče tislan in priljubljen, umrl je dne 27. t. m. v Ljubljani. R. I. P. Osobne vesti. Predsednik c. kr. okrajnega šolskega. sveta novomeškega, vladni svetnik g. Jožef Ekel, stopil je v pokoj in na njegovo mcsto je prišel okrnjni glavar g. Frideri k vitez Schwarz kot predsednik okrajnega šolskcga sveta. — Gospa Koncilija je postala začasna nčitcljica v Mirni Peči (novomeški okraj); gospodičina Josipina Fortunova začasna učiteljica v Velikem Gabru (litijski okraj); gnspodičina M. Jamšekova začasna učiteljica v Domžalah (kamniški okraj). Gospodičina Marijana Pirnatova, učiteljica v Škocijanu (kiški okraj) je dobila stalno službo v Škocijanu v Junski dolini na Koroškem, kamor odide koneem meseca svcčana. — Umirovljeni neitelj g. Ivan Dolinar, namestni učitelj v Veliki Dolini, vrnil se je na Studenec kot namestni učitelj. — Na drugo učiteljsko mesto v Spodnji Idriji je prišla gospodičina učiteljica Marija Ž i g o n o v a. Ljubljansko šolstvo. Gg. B o ž i d a r V alenta, nadučitelj in vodja na. niestni nemški deški Ijudski šoli in Ivan Bele, učitelj I. vrste na prvi mestni petrazredni ljudski šoli sta dobila drugo starostno doklado. — Mestna učiteljica Nežika Zupanova in mestna potlufiteljica Emilija Witschlova sta nastopili dne 24. prosinca svoji novi službi. — Nadležna hripa posegla je občutno tudi v šolske kroge in motila redni pouk. V mestni nemški deški ljudski šoli je bilo treba zaradi bolezni uMteljskega osobja vpeljati začasno poludnevni šolski pouk. — Sploh je za hripo obolelo med šolsko inladino Ijubljansko dotlej, ko je boleztn dosegla svoj vrhunec, 401 dečkov in dtklic ali 148°/o vseh otrok. Najbolj sta bili prizadeti uršulinska in šentjakopska šola. Iz našega društva. Od zadnjega izkaza so društvenino plačali gg.: Bahovec Frančišek, učitelj v Ljubljani za 1800.1.; Cepuder Jakob, učitelj v Leskovcu za 1890. 1.; Gale Frančišck, učitelj v Šiški pri Ljubljani za 1889. in 1890. 1 ; Govekar Frančišek, nidučitelj v Šiški za 1889.1.: Gross Peter, nadučitelj v Zagorji za 1890. 1.; Kramar Miroslav, ufiitelj v Škofji Loki za 1890. 1 ; Krenner Bogomir, učitelj v Škofji Loki za 1S90. 1. ; Režek Jurij, učitelj v Kranji za 1889. 1.; Stegnar Feliks, c. kr. učitelj v Ljuliljani za 1889.1.; Traven Jožef, učitel.j v Naklem za 1889. in 1890.1.; Valenta Božidar, nadučitelj v Ljubljani za 1889. 1.; Vrančič Anton, učitelj v Dolskem za 1890. 1.; — Moos Julija, nadučiteljica v L.jubljani za 1890.1.; Konscheg Fridcrika, učiteljica v Ljubljani za 1890.l.;Zadnikar Kristina,učiteljicavŠiškiza 1890. Prihodnji društveni večer bnde dne 5. svečana, h kateremu se častiti društveniki uljudno vabijo V društveni sobi je na razpolaganje 26 različnih slovenskih, hrvaških, čeških, nemških, srbskih iu bnlgarskih listov. Na državni obrtni šoli v Gradci se začne s 1. sušiem t. 1. petmesečni učni tečaj za takšne ljudske učitelje na Kranjskem, ki že sedaj uče risanje na kakšni obrtni nadaljevalni šoli ali se hočejo za takšne šole v risauji uspodobiti. Tisti, ki hočejo iti v ta učni tečaj, vlože naj svoje prošnje najpoznej e do 8. svefcana. t. 1. na c. kr. deželno vlado kranjsko ali na ravnateljstvo državne obrtne šole v Gradci. Razpis častnega darila. Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje nMatica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustažove 200 goldinarjev fiastnega darila povesti slovenski, obsezajoči najmenj 10 tiskovnih pdl. Snov bOdi zajeta iz zgodovine, ali sploh iz življmja naroda slovenskega. Povest mnra biti spisana tako, da po obliki in vsebini svoji ustreza umetniškim zakonom pripovednc književnosti ter poleg tega ugodi literarnim niraenom nMatice Slovenske". Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Toinšičeve ustanove, prejme vrhu tcga za svojo povcst še navadno pisateljsko nagradn, katero plačuje nMatica Slovenska" po § 15. svojega opravilncga reda po 20 — 30 gld. za tiskovno polo. Rokopisi naj se brez pisatcljevega imena pošiljajo odboru rMatice Slovenske" do 1. rožnika 1890. 1. Prisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečečenem listu, na katerem je zapisano dotično gaslo. Večkrat se je poudarjalo, da nMatica Slovenska" podaja svojim članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter svojim članom pndati v rokn lepo zabavno knjigo. Žatorej se pa podpisani odbor tuili nadeje, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovpmu domoljubnemu P°zivu- Odbor ,,Matice Slovenske". Podoba presvetlega cesarja. Ravuateljstvo c. in kr. vojaško-geografienrga zavoda na Dunaji je po najnovpjši cesarjevi podobi profesorj.i Luckhardta dalo izgotoviti izvrstno sliko presv.etlega cesarja v generalski opravi v tričetrtni naravni velikosti. Ta slika je zarad izborne izpeljave in glede oblike poscbno pripravna za šole. C. in kr. vojno ministerstvo je dovolilo v prodajo te slike in je dnločilo ceno za šolska oblastva in šole na 4 gld., sieer pa je cena 8 gld. Naročila za šolo in oblastva po 4 gld. izvršuje c. in kr. vojno-geografiirni inštitut na Dun:iji. Deželna kmetijska šola na Grma pri Ru- dolfovem vedno bolj napreduje Letos ima že 23 gojencev, 11 plaču.jočih in 12, ki imajo za ta zavod določene ustanovc. To je dokaz, da je bila ta šola rt'S potrebna, da je n:trud prisel do spoznanja o koristi te šole in da je zavod pod vodstvom g. R. Dolcnca in njega učiteljstva v pravih rokah. Za naše skromne razmere je to lep napredek in glavnica, ki jo je dežola v ta zavod invostirala, dnnašala bode gutovo dobre obrcsti. Erjavčev spomenik in Erjavčeva ustanova. Odbor za ta spomenik v Gnrici jc položil ravn«kar račun o svojem dflovanji. Stroški zuašajo v skupntm zuesku 844 gld. Ako se odbijejo od dohodkov, pokaže se ostanka 1 810 g 1 d. Ta vsota ostane ustanovna glavnica za vzgojo maloletuih hčerk Erjavfevih Milke in Milene, ki se sednj vzgojujeta v iiotranji nunski šoli v Škofji Loki. Odbor je sklcnil, da izroči sporaenik v last g. Fr. Fertili, varuhu Erjavčevih hferk s prošnjo, da vzdržuje spomenik. Po njegovi smrti preide lastništvo na starejšo hčer Milko, za njo na mla.išo hčer Mileno in po tej na ,,Matico Slovensko" v Ljubljani. UsUnova se izroči odl)oru ,,Goriške Ijudske posojilnice" s prošnjo, da ima glavnico obrestonosuo naloženo, da izplačuje letne obresti varuliu sirot in da odšteje vsakteri izmed deklic, ko doscže 24. leto, polovioo glnvnice. — Te vrstice smo priobčili, da se slovensko učiteljstvo iz hvaležnosti do ranjkega Erjavca, ki nam je podal s svojimi ,,Živalimi v podobah" najbnljšo pomožno knjigo za pouk v prirodopisji, gotovo zanima za stvar. nX. S.a Solske hranilnice. Pnslaiiec, dr. Roser je izročil v dižavnem zboru prudlog, da bi se v vseh avstrijskih snlah vpeljale šolske hrnnilnice. Meseca grudna se je postavil ta predlog na dnevni red. Kot prvi govornik proti šolskim hranilnicam se je vpisal poslanec Heinrich. Dr. Roser se je pogajal s Heinricborn, da bi opustil svoj predlog na prehod k dncvnemu redu. Ker pa ni bilo mogoče Heiuricha pregovoriti, zapustil je dr. Roser zbornico, v kateri je imd svoj predlog utemeljevati in ta se je izbrisal iz dnevnega reda. S tem so šolske hranilnice, proti katerih vpcl.javo se učitel.jstto skoro jednoglasao izreka, pokopane. — Z nzirom na to, da so naše poštne hranilnice tako urejene, da so po vsem pristopns tudi šo'ski mladini, ne moromo se tudi mi ogrevati za vpeljavo šolskih hranilnic, ki bi učiteljstvu nalagale poleg novega po-ila tudi odgnvornost za ptuje promoženje. Šola mora otrnke tudi v varičnosti vzgojati in v to svrho ji popolnoma zadostujejo drug.i sredstva, poscbno pa poštne hranilnice. Po večletni sknšnji nam je znano, kakšen vpliv ima v tem obziru šola na mladino. Povsod se nahajajo otroci, ki si prislnžijo na ta ali drug nafiin kak krajcar ali ga dobe ob raznih pnlikah v dar. Ako jih učitelj npozirja n-i poštno hraailuico, vso imovino bndo v njo znosili. Tudi pri uiejevanji in vpeljavi poštno hranilnice so ni pozabilo na mladino, ker so. se cnobito zavoljo nje vpeljalc hranilne karte. Kadar si otrok prihrani 5 kr., kupi si zanje poštno znamko in jo prilepi n.i karto. Ce ima 10 znamek prilepljenih. dohi za karto poštno-hranilno knjižico za 50 kr. Tako se otrok navadi po malem štediti in učitclj uima nobene odgovornosti ia ne drnzega posla, kakor da otroke za stvar unema in včasih povprašlije v aoli, po kolikn imajo žp otroci naloženega denarja. Poznamo šolski okraj, k.jer so se vloge šolskih otrok v poštnih hramlnicah v štirih letih pomnožile od 400 gld. na 1200 gld. (z» 300°/n), ker se je učiteljstvo za stvar pobrigalo. Slavnemu ufiiteljstvn torej prav toplo priporočamo, da šolsko mladino navdušuje in zanima za tn prekoristno napravo. Prav z veseljem tudi priobčujemo o tej stvari statistične podatke, ako se nam blagoizvolijo pošiljati. Važen odlok glede oblik pri pouku v pisanji. Deželni šolski svet v Šlcziji je ukazal na podlagi sklepa deželne konftrenuije, da se morajo v javnih šolah šleskih pri pouku v pisanji povsod rabiti oblike, katere se nahajajo v prvi dtanki. Sličen ukaz bi bil tndi za naše šole jako umesten, ker pri nas v tem obziru ni nikake jedinosti, kar gotovo no pospešujp učnih uspehov. Deško ročno delo Piošlo leto je bil v Parizu mcdnarodni kongres za tehničui pouk, kateri je vzprejel sledeče resolucije: 1. Deška ročna dela so integralni del splošnega izobraženja, ker bistrijo um in vodijo tuladino k delivnosti; torej sc morajo kar najhitreje uvosti v vse javne šole. 2 Rokodelske šole je šteti med najzdravejše in uravnati jih je po krajevni obrtnosti. 3. Tudi v srednjib šolah bi se raorala uvosti deška ročna dela. 4. Kongres smatra deška ronia dela za pedagogično srcdstvo in ne za dejanski ponk kakcga obrta. — Ob tej prililri naj op<imnimo, da so deška dela v francoskih šolah kot obvezen predmet uve- dena, že od 1882. leta. Ker pa nedostaje učiteljev za to stroko nsposobljenih, zato se deški ročna dela le pulagnma uvajajo. Sedaj se poučuje ročno delo na 12.650 šolah. Posebnib šolskih delarn je 619, izmed teh 180 za izobraženje učiteljev ročnega dela. — V Norvegiji jc po novom šolskem zakonu ,,slojd" (deško roi-no delo) v raestnib deških šolah uvoden kot obvezpn predmet (za dpf-ke 11. in 12. leta). Tudi v selskih šolah se ima uvcsti, kjrr so ugodne razmere. Vpliv telovadbe na razvoj telesa. Zanimive podatke, kako vpliva telovadba na razvoj telcsa, sta sestavila francoska zdravnika Dally in Chassagne. Izkusila sta n pr., da se je po petmesečnih telovadnih vajah oprsje pri 76 od 100 telovadcev razširilo za 2 5 cm, obseg rame pri 32 od 100 telovadcev za 1-28 cm, obseg predramja pri 62 od 100 telovadcev za 057 cm in obspg stegna pri 63 od 100 za 082 cm. Jednakomeino z razvojpm mišic je zrastla ludi moč. V 87 od 100 slučajev je zrastla moč pri vzdigovanji bremen za 22 hg in moč roke pristisknv 81 od 100 slučajev zall kg. Nasprotno pa se je z razvojem mišic zmanjšala tolšč-a in teža vsega telesa v 63 od 100 slučajev za 8 kg. nP.zB." Javna mestna Jjudska knjižnica v Pragi. V praškem mestnem odboru se je stavil predlog, da se ustanovi javna mestna Ijudska knjižnica v Pragi. V predlogu se opozarja na knjižnico bivšega akademičnega bralnpga društva v obednici nekdanje kaznilnice sv. Vaclava, kjor bi bil izvrsten, obširen in svetel prostor za ljudsko knjižnico. Mestni svet je izročil ta prpdlog posebnemu odseku v primerno uvaževanje. ,,P. z /}." Mednarodna pedagogična razstava. Profesor Saint Hilaire predlaga v ruskih listih, da se priredi v Pragi mednarodna pedagogična razstava. Omenjajoč pariško razstavo obžaluje, da se ni pedagogični oddelek tako odlikoval, kakor je bilo pričakovati z ozirom na bogati materijal v tej stroki v razmerji z drugimi strokami. Glavni vzrok ttmu je bil, da veliko držav ni bilo zastopanih oficijalno na tei razstavi, zato ni mogel pedagogični oddelek pokazati popolne in vse slike. Piof Saint Hilaire je prepričan, da bi tako važna stroka ljudske delavnosti, kakor je vzgajanje in izobrazovanjp, zaslužila svojo samostalno strokovno razstavo. Ko je bilo vender prirejeno toliko sppciplnih razstav, kakor razstave elektriške, ribarske, gozdarske, higijenske, dalje tudi kDjigovpzniške, zakaj ne bi moglo odgojevalstvo, katero je v svo.jem razvitku tako zanimivo, v svojih sredstvih tako bogato, in z ozirom na razne narode tako raznolično, odpreti svojp razstave ? Profesor Saint Hilaire dtla odločno na tem, da se priredi taka mednarodna razstava ter predlaga, da se odpre ta razstava 1. 1892. in to v slavo spominu najslavnejšpga pedagoga Jana Amosa Komenskega, katcri se je rodil 1. 1592. na Moravskem. A kje prirediti to razstavo ? Na to vprašanje odgovarja prof. Saint Hilaire povsem točno. Nikjer drugjc, nego v prestolnici uaroda, iz katerega je izšel Komenski — v zlati Pragi. Praga je tudi zemljepisna sredina Evropi, s katero je sjiojeua na vse straui z gosto železniško mrežo, a razven tiga je tu<li sama po sebi zelo zanimiva in polna zgodovinskih spomenikov; ona je najprimernejše mesto v to svrho. nU>tredni spolek jednot učitelskyh v Čechach" je sklenil, z ozirom na proslavljenje J. A. Komenskega v svoji, dne 20. listopada vršivši se spji, da bode skrbel na tem, kako bi se J. A. Komenskemu postavil spomenik na kakšnem trgu zlate Prage ter da se svečano potuje k njegovima uovopostavljeuima spomenikoma v Brandysu nad Orlico in v Perovu na Moravskem v praznikih 1. 1802. Dalje ima se scstaviti iz vseh praških in okoličnih učiteljskih iu profesorskih društev velik odbor, kateri bi skrbel, da se priredi slavuost J. A. Komeuskpga kolikor mogoče sijajno. A da se ponove misli tega noumrlega pedagoga, imajo se pozvati vsakateri književiii interesenti, da imajo pred očmi leto 1892. V slavo J. A. Komenskcmu naredili bodo na stalni šolski razstavi v Pragi posebni muzej Komenskega, imenoma vse njegove spise, životopise, slike itd. Književni pedagogični odbor nUstredniha spolku jednot učitelskjh" izdal bode do tega časa popolno bibliografijo spisov Komenskega, a ob jednem bode skrbel, da dobijo učitelji v roke delo, katero bi obspgalo vse važnejšo misli Jana A. Kompnskega Predlog profesorja St. Hilairja, da sc priredi v Pra»i leta 1892. raednarodna pedagogična razstava, bode nadalje tudi predmet posvetovauja o proslavljenji J. A. Komenskega. Davki. Nihče ne plaf.uje rad davkov in zaradi tega je morda prav, ie priobčimo, koliko jih pride na človeka v posameznih. državah. V Nemčiji pride na vsaccga stanovnika 20-60 gld., v Angliji 16-92 gld.,vFranciji 16-66 gld., v Italiji 10 23gld., v Rusiji 8.54 gld in v Avstriji 796 gld. Izmed teh držav stojimo torej v Avstriji na najboljšem stalisči. V te vsote so všteti tudi troški za šolstvo, za naobraženje ljudstva, od katerega je tudi odvisno njegovo gmotno blagostanje. Vsak Avstrijec plačujo za šolstvo 36 kr., vsak Nemec na Nenoškem 1 gld. 16 kr., Anglež 70 kr., Španec 53 kr., Francoz 56 kr. Te številke nam dosti jasno kažejo, da se v primeri z drugimi državami v Avstriji za šolstvo še mnogo premalo stori in da stroški za šolstvo pri nas niso tako ogromni, kakor se mnogokrat sliši. Ljudsko šolstvo na Čsškem Lcta 188S/9. je bilo na Českem 1,043.968 za šolo godnih otrok. Od teh jih jejavne ljudske in meščanske šole obiskovalo 8'»9.204 (— 86», 9.652 jih je bilo v višjih šolah, 24.846 v zasebnih šolab, 1.591 se jih je doma poučevalo, 25.947 jib je bilo v tujib šolah, 76.646 jih je v teku leta izostalo ali umrlo in 5.078 (= O-5°/o) jih je ostalo brez pouka, Od otrok, ki so obiskovali javue šole, bilo je 219.448 ukovine oproščenih; ukovina plačujočih otrok znašala, je v (58) čeških šolskih okrajih 1,061,766 gld. in v (47) nemškihšolskihokrajih 6.=>7.708 gld., torej skupaj 1,719.472 gld. To je bil jeden vir za pokritje šolskili stroškov. Drugi vir je bila lO"/oiia priklada na davke za okrajne šolske blagajnice, katera je znašala v čeških okrajih 1,341.080 gid., v nemških okrajih pa 877.439 gld., skupaj 2,218.519 gld. V deželni šolski zaklad pa so je plačevala 24"/ona priklada na davke, katera je znašala v čeških okrajih 3,218.519 gld., v nemških okrajih 2,105.832 gld., skupaj 5,324.424 gld. Razni drugi dohodki so znašali 78.745 gld. Iz vseh virov se je torej nabralo 9,341.11*0 gld. v pokrit.je stroškov za ljudsko šolstvo, Stroški pa so znašali 8,584.574 gld. Deželni šolski zaklad ima torej prebitka 756.586 gld., kateri je v to nampnjen, da. se iz njega pokrijejo ncproračunjeni in nenadni stroški, v katerem prebitku so vplačila iz čeških okrajev šestkrat tolika, nego ona iz nemških okrajev, Ako primerimo število otrok, ki so javue šole obiskovali, z dejanskimi stroški za Ijudsko šolstvo, vidimo, da na Češkem stoji vsak otrok, ki javuo šolo obiskuje, povprek 950 gld. Ljudsko šolstvo na Štajersken. Leta 1888/9 je bilo na Štajerskem 548 nemških, 176 slovenskih in 68 slovensko-nemških, skupaj 792 javnih ljudskih šol. Za šolo godnih otrok je bilo 181.141. Od teh je javne ljudske šole obiskovalo 161.167 otrok (= 89"/«), 1.959 jih je bilo v višjih šolah, 7881 v zasebnih šolah, 519 se jih je doma poučevalo, 4.549 jih je bilo za šolsko obiskovanje telesno ali duševno nesposobnih in 5 066 (— 2-80/«) jih je ostalo brez pouka. Stroški deželnega šolskega zaklada so v letu znašali 1,202.637 gld., torej stoji na Štajerskem vsak otrok, ki obiskuje javno ljudsko šolo, deželo 7- 46 gld. Obiskovanje srednjih šol. Število učencev na avstrijskih srednjih šolah se je v obče nekoliko zmanjšalo, na8protno pa ono obrtnih in trgovskih šol zvekšalo. V šolskem letu 1888/89 je prvi razred vseh avstrijskih srednjih šol 1021, druge razrede pa 1298 učencev manj obiskovalo nego leta 1887/88, nasprotno pa se je število učencev imenovanih strokovnib šol skoraj za isto vsnto pomnožilo in to n.ijveč na Niže-Avstrijskem, na Češkem in Štajerskem. Številke govore. Po statističnih izkazib je znalo leta 1872. izmed 53.696 dolitavskih vojaških novincev pisati in brati samo 29.005 (— 54°/<>), leta 1888. pa izmed 58.252 vojaških novincev 43.772 (= 75»/«). Učitelji v pruski vojski. Nemški poslanec Richter je te dni v iicniškem državnem zboru v Berolinu vprašal vojmga ministra, če mn je znano, kako grozno surovo ravnajo pruski častniki z Ijudskošolskimi učitelji, kadar pridejo k orožnim vajam. Ricbter je navedel cele litanije psovk, s katerimi častniki jiitajo učitelje. Zmprjajo jih n. pr z naslednjimi lepodonečimi priimlri: Hammel, Ochse, Schaf, Schafskopf, Schvrein, blodsinniges Schaf, Liimmel, Hallunke, Luder, Schurke, Ruppel, Faulpelz, Satan itd. Neki častnik je rekel učiteljemvojakom: nVerfluchte Dorfschulmeister, ich will lieber hundert KameruniT (Afričanov) ausbildeu, als einen Schulmeister! Die Schulineister sind immer die dammliclisten!" — V Celli je drug fastnik dvainštirideset učitpljev pozdravil ¦/, ,,wabnsinnige Schulmeister" in imenoval jih je ,,dummes faules Volk". — Neki nadlajtuant je podčastnike tako ščuval na učitelje: »Die Volksschullehrer sind ein unzufriedenes Volk, nebmcn Sie dip hoch, dass sie am Leben verzagen!" — V zabodnji Pruski je neki častnik druge vojake svaril pred učitelji, ker so ,,cine gefahrliche Blase". — V pruski Šleziji je rekel neki častnik: nJagen Sie doch die Hunde, dass sie verrecken!" — Neki lajtnant se je izjavil: nDa kommen diese griinen Bengels mit dreiundzwanzig Jahren in eine Anstellung und darauf bilden sie sich dann etwas ein". — Drug lajtnant je dejal: ,,Die Lehrer sind der Fluch der Kation, sie tragen die revolutionaren Gedanken ins Volk!" — V Kotvici je učitelj dobil nekaj dnij dopusta, da je šel k preskušnji. Ko se vrnivši zglasi pri svojem poveljniku ter se pri tem npkaj nerodno obrne, zarohni lajtnant nanj: ,,Was sind Sie?" — Vprašani reče: nLehrer!" — Nato zakriči lajtnant: ,,Noch viel lauter, so dass man es iiberall hort!" — Učitelj je moral glasno ponoviti: ^Lehrer!" — Zdaj pa lajtuant zareži nanj: nJa wohl, seht Eucb das Schwein an, er ist ein Lehrer, der seit gestern ein zweites Exameu bestanden hat; aber glaubt nicht, dass er kliiger ist als Ihr; cr ist ebenso dumm oder nocli duinmer als Ihr!" — Neki častuik jc dal učitclju to-le dubovito kazen: nJeder Lehrer ist eiu Ochs! SOOOmal abschreibcn!" — Vojni minister ni tajil, da so te grozne surovosti res gode, toda rekcl je, naj si učitelji-vojaki pomagajo saini s tem, da se pritožijo pri svojih vojaških predstojnikih. Tudi je pi-ipomuil, da se učitelji ne izkazujejo vrednih velikega priboljška, katerega uživajo s tem, da jim je samo po 6 tednov pri vojakih služiti; dejal jp, da bode pomisliti, če se jim ta priboljšek še dalje obrani. Zdaj umtjerao, zakaj na Pruskem nedostajo toliko ljudskn-šolskih učitpljev, kakor nikjer drugod po Nemškem ne. Po zadnjih izvestjih rnanjka ua Prusktm najmenj 10.000 učiteljcv in več šol je brez učitelja ali pa iniajo premulo število učiteljev, tako n. pr. iaia 72 trirazrednih šol samo po eno učiteljsko moč. Število gluhonemih v Avstriji je bilo v 1886. letu 25.793. Od teh se je izobraževalo v 17 zavodih za glubcneme 1428. Slppcev je bilo v tem letu 15.763, od katerih se je izobraževalo 684 v 11 zavodih za slepcp. Društvo sv. Klementa. V Bolgariji se ju osnovalo 1. 1888. društvo sv. Klementa s sedpžem v Sofiji, kateremu j« namen, obražcvati uarod ter razširjati knjige. Pravi člani plačujejo ua leto 2 gld. Društvo izdaje svoj glasnik pod naslovom ,,Bibliotpka sveti Kliment", to je zbirka knjižic v obsegu 6 tiskanih pol, ki izhajajo vsaka dva meseca. Društveno ime je od tod, ker je bil sv. Klement, učenec Metodov, prvi, ki se je trudil z obraževanjem Bolgarov. Po namenu slično je to društvo našemu društvu sv. Mohorja, hrvatskemu društvu sv. Jeronima ali srbskemu diuštvu sv. Save. ,,A7/7>." Iz zgodovine tabaka. Prvo vest o tabaku je princspl španski knez Romano Pano na Portugalsko, kjer se je tabak okoli 1558. leta uvedel. Francoz Jean Nicot (nuicotiu") ga je prinesel 1560. leta na Francosko, kjer so ga pušili v javnih za to prirejenih pušilnicah. 1580. leta se je uvedpl s Francoskega v Italijo. Pet lct pozne.je so pripeljali Angleži tabik iz Virginije in Raleigh je uvcl pušenje tabaka na dvoru kraljice Elizabete, kjer so bile tudi pri gospeh pipe zelo priljubljenc. Na Turško je prišel tabak iz Rusijc 1610. leta, na Nemškem pa so ga začeli pnšiti šele 1659. lcta. Razstava mikroskopov. V letu 1890. kot v letu tristolctnega jubileja, kar so izumili mikroskop, priredi nCercle floral" v Antverpenu razstavo drobnogledov. Ta razstava bode imela dva oddelka; v jednem bode uprizorjeca v podobah zgodovina mikroskopov, drugi bode obsezal mikroskope, pomočne stroje in mikrofotografijo. Nesreča v šoli. V spaluici nekega zavoda za uboge otroke v Londonu je nastal v noči 1. prosinca ogenj. Od 58 otrok, ki so bili v spalnici, zadušilo se jih je 26, 2 pa sta zgorela. Kolikojevladarjev. Zemlja ima 1.300,000.000 prebivalcev, katere vlada 11 cesarjev, 25 kraljev, 53 knezov, 17 sultanov, 12 kanov, 6 velikih knczov, 1 iman, l namestni kralj, 1 nizam, 1 bej in 29 predsednikov poleg načelnikov nevštetih divjib rodov. Pot do solnca. Neki Amrričan je izračunil, da, ko bi se bilo mogoče od zemlje do solnca peljati po železnici in bi vlak prchodil v jedni uri po 60 km, stala bi vožnina 930.000 dolarjev (nad 2 milijona gld.) in bi se za to pot potrebovalo 285'/^ let. Zahvala. Blagotvorno društvo BNarodna šola" je blagoizvolilo poslati tuka.jšnji šolski mladini obilno pisarske in risarske tvarine, za kar se v nje imeni presrčno zahvaljuje krajni šolski svet in voditelj stvo. Velika Dolina dnč 23. prosinca 1890. Zahvala. Slavna ,,Narodna šola" nnm je blagoizvolila _a malo vsoto poslati ,,Nazorni nauk ocl Tomšiča", mnogo pisank, risank, svinčnikov i. t. d. Izrekam zahvalo vsem, ki pomorejo ,,Narodni šoli" do blagostanja in gospodom, ki brezplačno opravljajo ta mudni posel pri narodni šoli. Šolsko vodstvo na Blokah dne"18. prosinca 1890. J. Jiozja. Zahvala Blagoroilna gospodičina Marija Wessnerjeva, učiteljica v Ljubljani, blagoizvolila je podariti tukajšnji nšolarski kuhinji" za uboge učence znesek 6 gld. 95 kr., za kateri velikodušni dar se ji v imeni ubogih otrok najiskreneje zabvaljuje šolsko voditeljstvo na Krškom, dne 24 prosinca 1890. Zahvala. Slavno društvo nNarodna šola" v Ljubljani je blagoizvolilo tukajšnji jednorazredni ljudski šoli za raali znesek obilo šolskega blaga podariti, za kar se tem potem najiskrenejše zahvaljuje šolsko vodstvo v Blagovici 19. prosinca 1890. I'avl (lorjiip šolski voditelj.