Stev. 27.
Y Mariboru 4- julija 1888.
Tečaj XXII.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek In velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom ta celo leto 3 gld„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja uprainlštrn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
UokopisI se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Va b i lo k mt rot bi.
Z mesecem julijem začne se II. polletje in prosimo torej p. n. naročnike, katerim s tem dnevom poteče naročba na „Slov. Gospodarja", naj se podvizajo nadaleinjo naročnino doposlati, da se jim ne pretrga ali pa ustavi dopošiljanje lista.
„Slov. Gospodar" stane do konca leta 1 jI. 60 kr. in do konca septembra pa 80 kr.
Naročnina, nova in zaostala, naj se nam pošlje po poštnih nakaznicah, ker so take posiljatve najbolj ročne.	JJpravniŠtvo.
Mir t orožji.
Lepo je za sosesko, v kateri je ljubi mir doma Vsak gre lehko in hodi tudi z nečim veseljem za svojim delom, ako v6, da mu nihče ne zavida, če mu to vrže dobička.
Enako je tudi pri državah, teh velikih soseskah. Njih vsaka ima dovolj opravka in dovolj skrbi za to, da si vredi razmere med prebivalci tako, kakor dene njej, državi in njim, prebivalcem države dcoro in dela na občno korist. Srečna država, ki ima v tem proste roke ter je v tej njeni skrbi nihče, nobena soseska ne zavera!
Ali take države so le redke, skorej vse so si v nečem strahu in treba jim je skrbeti za to, da si držč sovražnika zunaj svojih mej, to se pravi, vsaka država je še skorej le dotlej varna, dokler seže njena vojna sila. Zato pa tudi štrli cela Evropa orožja, vse države in državice, kar jih nosi stara Evropa, stojč v orožji in to stane veliko denarja in veliko moči se odteguje drugemu, koristnišemu delu.
Tudi naše cesarstvo in to še morebiti bolj kakor druge države v Evropi, čuti težo, ki jo dela vedna skrb za to, da ne ostane za drugimi državami, kar se tiče vojne sile. Leto za letom shajate se delegaciji, avstrijska in oger-ska in nji ji ne čaka drugo delo, kakor da privolite skupni vladi potreben denar, naj nam
spravi ali vzdrži one sile, na katerih sloni — mir cesarstva.
In ni malo, kar se pož^ denarja. Letos bode treba nič manj, kakor 186,224.880 gld., 113,035.634 fl. je v tem rednih in 23,189.246 il. izrednih stroškov. Carina ali davek na blago, ki se izvaža iz cesarstva ali pa iz drugih držav v našo privaža, vrže na leto 39,698.314 fl. Državi je po takem še treba spraviti 96,526.034 fl. 68 kr. Tega denarja plača 1,930.531 fl. 22 kr. ogerski državni zaklad, avstrijska skupina dežel pa 66,217.224 fl. 28 kr. in ogerska 28,378.810 fl. 40 kr.
Mala ni ta svota, vendar pa ste jo delegaciji dovolili skupni vladi, ne da bi ji bili česa oporekli. To ste pač storili, ker ste razpoznali, da ni mogoče drugače. Ako čemo, da bode država močna ter odbije s krepko roko vsak napad, naj pride potlej od katere že koli strani, treba je, da dobi potrebnih moči in teh ni brez denarja.
Dobro, delegaciji ste svoje delo končali in skupna vlada ima pravico do denarja in ni dvoma, da ne bode, predno mine leto", niti krajcar več tega denarja. Ali pa nam ohrani mir, tega ne zna nihče, vendar pa smemo reči, da je v tem hipu obzorje jasno ter ne kaže nič na bližnjo vojsko. Toda kaj vemo? Strune so jako napete in to skorej v vseh državah, ni torej nemogoče, da kje katera poči in vojske šum raznese se v hipu po vsej zastareli Evropi.
Resnica pa je zatem tudi to, da mir, ki terja toliko orožja in tedaj toliko denarja, kakor se godé va to doslej leto za letom, — tak mir ni veliko vreden. Človeku se dozdeva, da bi že bilo skorej, ko bi se prijelo enkrat za orožje ter bi se pokazalo, katera država ali kateri narod bi naj ostal na vrhu, bolje, kakor pa doslenji mir, ki požira toliko denarja in ne da pride stvar kedaj do kraja.
Za dolgo to pač ne more in ne sme trpeti, kajti tak mir nas spravi vse na kant, tišči nas v vedno večje dolgove.
Slovesnost v spomin 401etnega vladanja Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.
(Dalje.)
Premotrimo še šolske razmere. Nekedaj ni bilo toliko šol, kolikor jih je sedaj, kajti takrat bilo je malo šolarjev. Kako neki to ? Ker so hodili samo otroci premožnejših starišev v šolo in sploh otroci takšnih starišev, katerim je bilo kaj mari, da bi se njihovi otroci kaj naučili. Silil ni nihče nikoga v šolo. Dandanes je, hvala Bogu, vse drugače. V šolo mora vsak otrok, bodi si premožnih ali ubožnih starišev. če le ima zdrave ude in zdrav mozeg v kosteh, Dandanes mora vsak otrok skrbeti za tiste zaklade, katerih niti rja, niti molj ne sne. Dandanes imamo, hvala Bogu, že mnogo starišev, kateri hodijo, kakor nekedaj Marko, po letu bosi, da po zimi otroke za šolo obujejo. Čast, vso čast takim starišem! Hvalo in zahvalo pa še našemu občnemu očetu, presvitlemu cesarju
—	postavodajalcu, ki po svojih učiteljih našej mladini iste zaklade pripravljajo! — Šolska postava, katero so naš cesar dali 1. 1869., je najlepše delo Njihovo. Da se le skozi dobro, splošno izobraženje nravnost in značaj ljudstva požlahtnjuje, rekli so naš cesar vže davno.
Najdražji dar, katerega smo Avstrijanci iz cesarjevih rok prejeli, pa je „postava za občine". Občine dobile so pravico, da si volijo občinske zastope, katerim so vse občinske zadeve izročene.
.Ravno tolike vrednosti je „domovinska postava", katera zaštituje vsakemu Avstrijancu njegovo domačijo ter preskrbi njega in njegovo obitelj, ako uboža.
A krona vsega, kar so storili naš cesar za svoje državljane, pa je „ustava in državni zakonik". Z le-tema so presvitli cesar pokazali, kako zelo skrbijo za blagor svojih ljudstev; kajti ž njima so dovolili svojim podložnikom, da se smejo po izvoljenih zastopnikih (poslancih) postavodajstva vdeleževati.
Vse te navedene postave in dela pa so le zrnica proti temu, kar so presvitli cesar v teku 40 let za blagor svojih podložnikov storili. Vendar pa lahko samo iz teh sklepamo in uvidimo, da je cesarjeva najiskrenejša želja in da delujejo cesar z vsemi močmi, ne da bi se ozirali na svojo lastno osebo, le na to, da bi osrečili
—	svoje Avstrijance, svojo Avstrijo!
Ta želja pa se jim tudi mora izpolniti; za to jamčimo mi, njihovi podložniki. Z združenimi močmi dosegli bodemo vse, kar človeško srce poželeti in človeške moči le doseči zamo-rejo. Za našega občnega očeta, presvitlega cesarja Franca Jožefa I. in za našo domovino naj velja kri in življenje! To prisegamo danes, ko slavimo 401etnico vladanja Njih Veličanstva, pred podobo cesarjevo ter kličimo iz dna naših
zvestih in udanih src, naj donijo naši klici k najvišjemu vladarju vseh svetov: „Bog ohrani, Bog obvaruj, nam cesarja, Avstrijo!" — Živeli cesar, živela domovina!! Živio! Živio! Živio!
(Dalje prih.)
Gospodarske stvari.
Hmelj in njegovo pridelovanje.
(Konec.)
Na večih krajih smuka se listje z zeli, nekaj iz navade, nekaj pa za to, ker se misli, da bode hmelj zato brž dozorel ali pa sploh, ker dene to bojda hmelju dobro. Ali ta misel je kriva. Listje je potrebno za to, da se češulje lepo vzrastejo, saj je listje pri drevesu to, kar so pri človeku pljuča. Listje vzprejme mnogo redilnih snovi iz zraka ter jih vdela za zel in še le take so potlej pripravne za češuljo, za njeno hrano.
Iz tega se razsodi lehko, da je smukanje listja s hmelja škodljivo, češulja je slabša in torej manj vredna. Samo tačas, če hodi za krmo prav tesno, daje se opravičiti tako smukanje in naj se opravi to delo le blizu časa, ko že hmelj dozoreva!
Trga se hmelj naj z vso skrbjo, ker na to pride veliko pri ceni, kako da se hmelj spi^avi. Pivar kupi, če gre za pravo, v hmelji le moko, ki je v hmelji, vse drugo nima za nj cene in zato mu ni vse eno, kaj da je v hmelji, napačne češulje, dolgi držki, kosi ovijač, listje in enako. Ako je teh reči pa v hmelji, razumeje se, da ne da za nj veliko. Kupci in pivarji imajo v tem bistre oči in dober spomin ter se izognejo tacim hmeljarjem, pri katerih se spravlja hmelj z drugo sodrgo. Naravno pa je, da pridejo vselej radi k tacim, ki imajo dobro, čisto blago. Kdor hoče tako blago, mora, kedar trga hmelj, odpraviti češulje, ki niso lepe barve, ne dobre vzrasti pa tudi take, ki so prevelike; blago prve vrste je le tedaj, če ima češulje dobre barve na celo kratkih držkih in je brez listja, ovijač itd.
Suši se hmelj na pleterkah, 1-7 metra dolgih in 0-80 metra širokih. Le te se obesijo na vrvicah druga nad drugo, morajo pa se tako nategniti, da niso tam bolj globoke, tu pa bolj plitve, kajti tako bi se kopičile češulje v globinah in bi se torej ne sušile prav, povsod enako. Kjer je veliko hmelja, tam ga sušijo v posebnih sušilnicah, ki jih kurijo. Sušenje je važno pri hmelji, kajti sicer splesni in ni za rabo. Slabo sušenje skazi lehko najboljšo žetvo. Sušenje na pletarkah je bolje, kakor pa na di-ljah, najbolje pa je v sušilnicah, kajti tu se suši hmelj redno, hitro in enako na vseh platčh.
Izpoznaš pa, kedaj je hmelj dovolj e suh,
če se ti držaj odtrga od češulje, ako ga vslo-čiš, in če vzameš češuljo v roko pa jo zdruzneš, raztegne se ti hitro, ako je dovolj suha, če pa še ni suha, ostane ti zdruznjena.
Da se vzdrži hmelj, treba ga je žvepljati. To pa se izgodeva v sušilnicah na poseben način, sicer pa ti razum daje način, kako si ga najbolje ozvepljaš. Hmelj, ki se suši na navadni način, skazi se po malem, kajti nek del moke se razkroji, izgubi vonj, izpremeni se ji barva ter se zaredijo neke gljivice. Zoper to pomaga žvepljanje, zakaj le-to pospeši sušenje hmelja in zabranjuje, da se ne vzredijo gljivice. Sem-tertje se žveplja pa tudi za to, da se skažen hmelj popravi, to je, da dobi lepo barvo ali to ni pošteno in sploh ne pomaga, kajti kdor se izpozna, zapazi na hmelji to brž, ko si pogleda moko. Le-ta je še zmerom temna in nima vonja, vsaj prijeten ni. Torej skažen ostane hmelj in nima vrednosti.
Koliko da priraste hmelja pa tudi, koliko da mu je cene, to je prav različno. Tako po celem računi se v 12 letih na 2 prav dobri, na 6 srednjih in na 4 slabe žetve. Cena pa se ravna po tem, koliko je hmelja treba domačim pivarnam in koliko se ga proda v tuje kraje. V Angliji in v Ameriki se ga prideluje v časih več, v časih manj, in naše blago je v časih bolje, v časih slabše, tudi iz prejšnjih let ga je še v časih kaj in torej lehko vemo, da je cena prav različna in da se nikoli ne zna za gotovo, kaj da je naše blago vredno.
Nikako tedaj ni prav, če se daš zapeljati, kedar ti hmelj katero leto obilo vrže dobička, da še odločiš več zemlje za hmelj. Kakor pri drugih rečeh, tako je tudi pri hmelji pravilo: Po malem, po pameti, po razsodbi glede na tvojo zemljo, na delalne moči in na tvojo mošnjo — bode mogoče, da ti bode hmeljarstvo v korist, sicer pa na izgubo. To kaže izkušnja pri posestnikih v Zateči na Češkem in v Spaltu na Bavarskem. Tam imajo najboljo zemljo za hmelj, toda bolj revnih ljudi ni skorej nikjer, kakor ravno tam. To dela vedna sprememba cene pri hmelji, sprememba, ki se ne da izra-čuniti.
Še huje pa je, če se kmet poprime trgovine s hmeljem. Tak ne spravi samo sebe na kant, ampak tudi svoje sosede pripravi lehko v največjo škodo. Nevarna je kupčija vsaka, najnevarniša pa je kupčija s hmeljem.
Sejmovi. Dne 7. julija v Vojniku, v Kapli in v Oplotnici. Dne 9. julija pri sv. Juriji na Pesnici, pri sv. Emi pri Podčetrtku, v Lembergu in v Pišecah.
Dopisi.
Iz Ormoža. (Mestne volitve.) Volitve v zastop našega mesta se bližajo, ter se bodo,
ako ne bode kaj posebnega v zmes prišlo, v kakih šestih tednih vršile. Nasprotniki delajo na vse kriplje, kajti strah jih obdaja, če pomislijo, da bi bilo le mogoče, da edino, kar še imajo v rokah, zastop Ormoški, zgubijo. In uboga požarna bramba! Vaje se vrše za vajami pa „kneipe", kjer jim občinski pisar in „aichmei-ster"Gedlička prediguje, da morajo požarni bram-bovci biti složni, da morajo voliti samo nemške može, kajti Ormož je nemško mesto in mora kot tako ostati, nikakor pa se ne smejo ,,slovenskim vsiljencem" udati. Ormoška požarna bramba je prestopila društvene namene ter je postala politično društvo, na kar opozarjamo naše politične oblasti. Veseli nas pa, da se najdejo možje, ki se vedo moško in odločno ter da se ne vdajo nobeni sili. Pri eni takšni „kneipi" je bil tudi g. Kovačič, posestnik in sodar v Ormoži. On je bil tudi ud požarne brambe. Ko je Gredlička prebral poziv do po-žarnikov, da morajo nemško voliti, je g. Martine rekel: „Kdor obeča, da bode nemški volil, naj ustane". In glej, vsi razun g. Kovačiča, so ustali, on je obsedel. Zdajci pa so vsi na-nj šli, ga suvali itd. Ali on ni imel straha, ampak bil je miren med divjaki ter je rekel: „Požarno društvo ni politično društvo, ono ne sme ne nemško, ne slovensko, ampak občno biti, jaz si le dam povelja davati pri požarni brambi, nikakor pa ne, kako da bi moral voliti. Jaz sem Slovenec in ostanem Slovenec". Gedlička povdarja, da je „feuerwehru „deutsches institut", na to pa g. Martine g. Kovačiču reče: f „Ker se z nami ne strinjate, pridite k meni, da svoj izstop prijavite", a g. Kovačič se mu je moško odrezal, da njemu ni treba k nikomu iti, on je neodvisen mož in očitno pred vsem prijayi svoj izstop, ker ne more dalje biti ud takemu strankarskemu društvu. To je možato postopanje, in priporočali bi to postopanje v posnemanje tistim Ormožancem in Hardečanom, ki so še sedaj udje tega nemškega političnega društva. Vsled tega vže zdaj opozarjamo vse volilce posebno pa naše gospode poverjenike, da ob pravem času delujejo, volilcem potreben poduk dajo ter jih opozorijo na važnost te volitve. Vsi morajo priti na dan volitve in zmaga naša bode sijajna, in celi Štajar bode zaklical: „živio in slava" zavednim volilcem ormoškim. Toraj bodite oprezni in pazite, da nam satan ne poseje ljulike med pšenico.
Iz Vitanj a. (Odlikovanje.) Prav gin -ljiva slovesnost se je te dni obhajala v našem trgu. Našemu občespoštovanemu gospodu Jož. Lautnerju, daleč na okrog slovečemu zdravniku, je podelilo Njegovo Veličanstvo v priznanje njegovih zaslug na zvestem opravljanji njegovega trudapolnega zdravniškega posla, pa tudi zaradi zaslug, ki si jih je sivi starček pridobil kot večleten župan Vitanjski — zlati križec.
To znamenje najvikše zadovoljnosti prinesel je tedaj tu sem blagorodni gospod Dr. Netoliczka, c. kr. okrajni glavar v Celji, spremljevan od g. Dr. Šnedica, c. kr. okr. zdravnika. Ob 9. uri služila se je v farni cerkvi slovesna sv. meša, kajti ljubeznjivi slavljenec se je hotel Vsemogočnemu zahvaliti za vse milosti, katere mu je podelil v teku 77 let njegovega življenja. Starček je preslab, da bi mogel peš iti v hišo božjo; zato se je na vozičku skozi cerkvena vrata peljal pred oltar, da je mogel biti navzoč pri najsvetejši daritvi. Po cerkvenem opravilu se podajo povabljeni gostje, tržko starešinstvo, rodbina jubilarjeva od blizu in daleč z odlikovanim gospodom vred v občinsko hišo. Gospod okrajni glavar nariše v jedrnatih besedah zasluge gosp. Lautnerja ter mu pripne zlati križec na prsa. Blagega starčeka je to toliko prevzelo, da je solznih oči komaj izpregovoril prošnjo, naj g. glavar njegovo srčno zahvalo blagovoli predložiti pred prestol Njegovega Veličanstva. A tudi vsi navzoči bili so ginjeni do solz, ko so s slavljencem vred občutili veselje, v katerem je plavalo njegovo srce. Pri banketu, ki se je vršil na g. Kokošinekovem vrtu, so se vrstile zanimive napitnice v proslavo Njegovega Veličanstva, v zahvalo g. okr. glavarju, posebno pa na zdravje gospoda Lautnerja. Svi-rala je vrlo dobro Šmarijska glasba. Žal, da nam vreme ni bilo ugodno! „Slovenski Gospodar" želi v imenu Slovencev, ki blago srce g. Lautnerja poznajo: naj mu ljubi Bog okrepia njegovo zdravje in podaljša na mnoga leta njegovo življenje!
Iz Šaleške doline. (Slabo delo, slabo plačilo.) [Konec.] Frankfurtarske zastave, koje so bile v ta dan v Šoštanji poleg drugih razobešene, kazale so njihovo veliko-nemško mišljenje. — Pri tej priliki je tudi pokazala nemčurska čvetorica Šoštanjskih „biirgerjev", da jim ni mar za molitev in čast božjo; ne, za tisto jim ni mar, pač pa jim je za tisto veliko-nemško kulturo. Na čast Šoštanjskega trga se mora reči, da jih je velika večina tržanov, ki ostro obsojajo netaktno postopanje te nemčur-ske čvetorice. Kdo pa so ti ljudje, ki se tako ponašajo s svojo veliko-nemško kulturo? Nekaj je domačih odpadnikov, nekaj pa tujih privan-drovcev, koji so pozabili, da jih je rodila slovenska mati in da so tukaj na slovenskih tleh, a njihova imena glasno v nebo kričijo, da so sinovi slovenskega naroda, akoravno sami to na vso moč tajijo in svoja imena po nemško pačijo, zatoraj je resnična prislovica, ki pravi: „Kdor materni jezik zataji, navadno zataji tudi vero". Ko bi se Slovenci poprijeli gesla: „Svoji k svojim", kmalu bi se zgodilo tukajšnjim nem-čurskim napetnežem tako, kakor sestradanim vrabcem po zimi na strehi, da bi čivkali; „Ža-kelj imam, pa prosa nimam". Morebiti si mis-
lijo, ker Šoštanj stoji v krasni Šaleški dolini, da je to na nemških tleh? če tako mislijo, se zelo motijo, kajti zgodovinsko je dokazano, da „od nekdaj stanuje tukaj slovenski naš rod.
Če vč kdo za druzega, naj reče, od kod ?" Iz spodnje Savinjske doline. (Naše napredovanje.) Tudi dandanes se še čudeži godijo. Mar li ni to čudež, da je, kjer je pred kratkim časom se šopirila širokoustna nemška mačeha ter si že menila postaviti svoj sedež v mlado otroško srce v nemškem šulvereinu; zdaj na svojem mestu mila in blaga slovenska mama ter si je ona napravila lepi spominek, podružnico sv. Cirila in Metoda. V resnici, to je čudno. V naši Veliki Pirešici, kjer je bilo, še ni dolgo od tega, vse nemškutarsko, vse le tako, kakor je bilo nekaterim, ki so pri tej reči svoj dobiček imeli, ljubo, tam je zdaj najlepša sloga; najlepša narodnost doma. In to, kako se vse zanima za slovensko reč! Tudi najzadnji kmetic ve zdaj, da je tudi on sin matere Slave in izogne se hiše nemčurja, ter še ne pogleda ga ne. Prava radost je slišati vrle naše mladeniče, kako da so vneti za narodno reč; kako lepo prepevajo narodne slovenske pesmi, s kako vidno navdušenostjo za-pojejo „Slovenec sem, kje dom je moj" in več enakih lepih pesmi, čast in slava njim, vrlim fantom Velike Pirešice! In tudi dekleta se spoznajo, da so slovenska. Ako ti vence pletejo, prav lepo prepevajo zravno narodne pesmi, in ako ti ena ali druga naredi šopek, zapazil bodeš zravno lipovo pero, znamenje, da je Slovenka šopek naredila in da ga bode nosil slovenski mladenič. Prav tako, vrlo slovensko deklč; iz srca ti kličem: „Živela"! (Konec prih.)
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Njiju veličanstvi, svitli cesar in cesarica sta prišla v ponedeljek, dne 2. julija za nekaj tednov v Hostinjsko kopališče. — C. kr. poslanik v Londonu, grof Karolyi stopi v pokoj in je prejel veliki križ reda sv. Štefana. — Kakor se trdi, začne štaj. dež, zbor svoje zborovanje proti koncu meseca avgusta. — Podružnica „šulvereina za Nemce" je pesniku R. Hammerlingu v Gradci izročila pohvalno pismo, češ, da je on v Nemcih vzbudil „nemško življenje srca". Resnica, to mu je velika zasluga ! — Doslej je izhajal v Beljaku nemšk list, ki je polnil svoje predale skoraj samo s grjenjem slov. duhovščine in sploh slov. ljudstva, sedaj pa mu je zmanjkalo sape, ter ga tiskar noče več tiskati. Zakaj to? Kedar ni več denarja, preneha tudi Nemcu rada ljubezen. — Za mesto c. kr. okr. sodnika v Št. Pavlu v labudski dolini išče vlada moža, ki zna slovenski. Tedaj pride vendar-le tudi tam slovenščina v čast! — Obveznice dolga krajnske zem-
ljiščne odveze izplačajo se vse do konca tega leta. — V Novem mestu se vršč priprave za slovesno praznovanje 40letnice vladanja svitlega cesarja, ob enem se postavi ondi nova dekliška šola. — Na Primorskem je bila tudi letos suša, slednje dni so sicer dobili dežja, toda prišel jim je že pri marsičem prepozno. — Z razstavo vin so v Trstu vsi zadovoljni, najbolj pa menimo, da odbor razstave, kajti nima izgube. Taka pa se kaj rada prikaže pri enakih razstavah. — Cesarjevič Rudolf se je vrnil na Dunaj ter je izrekel zahvalo vrlim Dalmatincem za lep vzpre-jem in bil je le-ta povsod sijajen. Slovan pač ljubi rodbino svojega cesarja. — V Bakru na Hrvaškem zmagal je pri volitvah v sabor župnik Vrbanic. To ni ljubo sedanji vladi in kakor se kaže, ni slutila, da bi taka volitev bila mogoča. Bog daj več takih srečnih volitev! — Ogerski minister za uk in bogočastje, pl. Trefort, namerava „red spraviti v oskrbovanje cerkvenega premoženja". Nam se zdi ta namerava prav sumljiva in menimo, da ima g. minister najmanj poklica za to. — Pri Foldvaru na Erdelsjkem je bila ustaja ali punt tamošnjih rumunskih kmetov. Ni znano, kaj je bilo krivo te ustaje.
Vnanje države. Sv. Oče^opisujejo v svoji zadnji encikliki ali pismu do vseh školov kat. cerkve v lepih besedah, kaj je in kje je doma prava prostost. To pismo potrjuje, da je papež Leon XIII. v resnici „luč z neba". — Italijan ski kralj in kraljica bivate sedaj v Monzi v Lombardiji. Kraljevič pojde od ondot v London.
—	Minister Crispi pravi, da je Italija srečna, ker ima tako dobro zaveznico v Nemčiji. — Španjska vlada podaljša zvezo trgovinsko z Avstrijo. Dobro, samo da ste ti državi precej daleč druga od druge. — Francosko minister-stvo ima čedalje huje nevihte, ter ga nobena stranka ne podpira, za to se drži ministerstvo skoro, da le šiloma na vrhu. Dne 14. julija bodo pri Parizu vojaške vaje in po njih velika
—	pojedina. Ministerstvo izda vabila k njej vsem županom večjih občin in pride jih bojda kacih 2000. No, taka pojedina se izplača! — V Angliji kaže se neka nevolja za to, ker nima nemški cesar le besedice o njej v svojem pre-stolnem govoru. Brez uzroka menda tudi ni to molčanje. Herbert, sin Bismarcka, pojde te dni iz Berolina v London. Morebiti jim pa on razjasni, čemu da je bilo molčanje. — Novi nemški cesar hoče z Rusijo živeti v prijateljstvu ter pojde, kakor se pravi, v kratkem sam v Petro-grad k ruskemu carju. — Ruski car pride to poletjo v južne kraje Rusije in tudi v Kavkaz in Kars. Ti mesti še niste dolgo pod rusko oblastjo. — Major Popov in tov. so zopet prosti in ima torej knez Ferdinando vsaj od te strani mir, doslej so mu pristaši Popova veliko skrbi prizadjali. — V vzhodni Rumeliji pripravlja se, če je resnica, od vojaštva nova ustaja zoper
sedanje ministerstvo in tedaj tudi zoper bolg. kneza. Resnica, take še je ondi treba! — Turški sultan je podpisal pogodbo Turčije z Anglijo in Francijo glede prekopa Suez. Doslej se je branil skoro dve, tri leta. — Turčija bi rada, da pokliče Anglija bolje dnes, kakor jutre svoje vojake iz Egipta. Le-ti so v Egiptu za to, da zatr6 ustaje, ki so v onih deželah prav goste. — V Mehiki je povodenj razdjala dve mesti, Leon in Silao in je pri 1500 ljudi utonilo.
Za poduk in kratek cas.
Zlatoinešnik sv. oče Leon XIII. in slov. rimski romarji.
(Dalje.)
Gospé so zlasti občudovale prekrasne belgijske zobce ali špice, lepo češko tkanino in prefino kitajsko vezenino na jako dragi svili. To mora biti bistro oko in lehka, nježna roka, ki tako lepoto mala v svilo. Sicer vedo tudi naše gospice z iglo kaj ličnega napraviti; toda ko so videle tisto delo, pa so odkimavale ter rade nerade Kitajčankam prisodile venec zmage. Če ima Kitajčanka nogo butasto, ima pa fino roko. —
Število cerkvenih reči je — legijon. Kdo bi preštel vse dragocene kelihe, mešne plašče, križe, mešne bukve, svečnike, perilo, preproge in drugo altarsko opravo. Tudi celo opravljeni leseni in kameniti altarji stojijo v razstavi; trebalo bi samo pristopiti in meševati.
Precej v drugi ali tretji sobani, ko v stopimo, najdemo razstavljene darove naših slovenskih škofij. Naša darila sicer niso tako imenitna in umetna, kakor drugih bogatejih narodov; toda če pomisliš, da so pri nas redki bogataši, a da tisti, kateri so, itak nič ne dajo, potem so primerno naše škofije več dale kakor druge.
Pa ne samo kralji in bogatci so donesli darove, tudi vbogi niso hoteli zaostati. Neki otočani iz majhnego otoka v Tihem morji so nalovili pisanih jako drobnih ptic, so jih nadeli, in poslali sv. očetu. Indijanci so vlovili velikanskega medveda, so mu slekli kožuh in ga poslali v Rim, in zdaj kaže v razstavi močne svoje zobe, da smo se ga kar ogibali. Ubogi očetje kapucini, ki so v Egiptu misijonarji, najdejo v Nilu mrtvega krokodila. Odluščijo mu meso, a kostovje njegovo pošljejo v razstavo. Velikan jako grdo zija, dasiravno te ne more več počapniti.
Še o nekaterih darih čujte, katere je krščanska ljubezen izmislila, da sv. očeta z njimi razveseli. Revne redovnice iz nekega samostana v Aziji so napravile iz kosa rudečega žameta lično srce Jezusovo, a iz svile raznih barb so posnemale ogenj, ki iz presvetega srca
gori. Toti sicer revni dar so romarji bolj občudovali, kakor druge naj draže reči. — Brazili-janski škofi so o priliki zlate sv. meše odkupili 500 sužnjev ter jim prostost podelili. Kako so s tem darom nagodili sv. očetu, kaže njihovo pismo, v katerem škofom razločno pravijo, da jim je bil ta dar ljubši, kakor kateri si bodi dar.
Zavod usmiljenih sester v Gradu, ki po celi Avstriji šteje že več kakor sto samostanov, bi sv. očetu tudi rad svojo vdanost skazal. Kaj storijo ljube sestre? Dogovorijo se in molijo za grešni svet molitvico: Moj Jezus, usmiljenje! Ki ima sto dni odpustka, dvestomilijon-krat, tedaj tolikokrat, da na vsakega katoličana pride ena molitvica, in to potem naznanijo sv. očetu. Kdo bi dvomil, da je bil tudi ta dar jako všeč namestniku Kristusovemu.
Pa tudi naši majhni niso tiho djali, ampak so pošiljali sv. očetu častitke ter jim obljubljali, da bodo vedno pridni in pobožni otroci ostali. Takih pisem so papež nad 50.000 dobili. Dali so jih lepo vezati: osem velikih zvezkov jih je bilo v razstavi videti.
Zakaj pa bodo vsi ti bogati darovi sivemu starčku? Tako poprašuje sebe oni svet, ki bi rad vse v svojo lačno mavho spravil. Ne bojte se in — tiho dejte! Menda mislite, da imajo sv. oče vse to za se, in da se bodo zdaj zaprli med vse to bogastvo ter ne pred nehali, dokler ne bodo vsega sami povžili? Hišni oče ve, kam bo minil velik kolač kruha, če se deset otrok vsede okoli mize; še več vbogih otrok imajo širom sveta sv. oče, ker je že Kristus rekel: Ubogih boste zmiraj imeli.
(Dalje prih.)
Smešnica 27. „Človek napreduje vedno", pravi nekdo v društvu, „ter se povzdiguje zmerom bolj in na višjo stopinjo oinike. Drugače živali; le-te ostanejo vselej enake ter ne poznajo napredka. Ali pa ste, vpraša mož na zadnje, ali pa ste videli kedaj popolnišega osla, kakor ga vidite sedaj?" „Ne!" zakliče nekdo v društvu in govorniku je v hipu zastala beseda.
Razne stvari.
(Okrajni z a stop.) Svitli cesar so potrdili g. dr. Fr. Jurtela, odvetnika in drž. poslanca, za predsednika in vlč. g. o. B. Hrtiša., guardijana oo. minoritov na Ptuji, za namestnika v okr. zastopu na Ptuji.
(Visoki dar.) Presvitli cesar daroval je za zidanje novega šolskega poslopja v Ljutomeru 4000 gld.
(K odborovi seji družbe duhovnikov) prihodnji četrtek, to je, 12. julija, ob 11. uri predpoldnem v škofijski pisarni čč. gg. odbornike uljudno vabi	Predstojništvo.
(Podružnica.) V Konjicah ima podružnica sv. Cirila in Metoda občni zbor v nedeljo dne 8. julija ob 3. popoludne.
(Okr. šolski svet.) Okr. zastop v Kozjem, sedaj v rokah narodnih mož, izvolil je v svoji zadnji seji g. dr. K. Gelingsheima, pristava c. kr. okr. sodnije v Kozjem, za uda okr. šolskega sveta.
' (Slovenska šola.) Občine Stopno, Sta-tenberg, Pečke, Dežno in sv. Ana v Dravinj-skej dolini sklenile so potegniti se za slovensko šolo in konec storiti vrivanju nemščine. Dotične vloge so se že odposlale na deželni šolski sovet, oziroma ministerstvo uka in vero-nauka. Slava vrlim slovenskim občinam!
(Sv. misij on.) V Vitanji so čč. gg. oo. jezuiti začeli sv. misijon v praznik sv. apostolov Petra in Pavla.
(Družba sv. Cirila in Metoda.) Odbor družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je sklenil, da se vrši letos dne 19. julija nje občni zbor na Ptuji.
(Slov. paralelke.) Veliko se je govorilo o slov. vzporednicah na c. kr. gimnazijah v Mariboru in Celji. Sedaj se začenja že vpisovanje v 1. razred na teh gimnazijah dne 14. julija a ni še ne duha ne sluha, bo-li že letos kaj iz paralelk.
(„Mi tudi!") Pri 251etnici društva tur-narjev v Mariboru, ki je bila zadnjo nedeljo, govorili so veliko in vsaka tretja beseda jim je bila: „wir deutsche Männer". Tudi iz Ljubljane se je nek nemški turnar, Dzimski, oglasil ter je izjecljal: „Tudi mi pridemo iz necega kraja ali le malo prijateljev je moglo priti.." Bog večni zna, kje je tisti „nek kraj", govornik ga ni povedal ali pa je hotel s tem kje reči, da so prišli iz kraja in ne more biti kje iz morja ? Temne so tvoje besede, ljubi turnar iz Ljubljane!
(Premeščenj e.) Kakor gre glas, preselita se jeseni dva bataljona domačega c; kr. peš-polka št. 47 iz Maribora v Gradec. Častniki so že odpovedali svoja stanovanja.
(Zrelostni izpiti.) Na c. kr. višji gimnaziji v Celji so zrelostni izpiti že končani ter jih je 6 osmošolcev z odliko prestalo, 2 dobila sta za 2 meseca poskušnjo, ostali pa so skušnjo srečno prebili. Na c. kr. gimnaziji v Mariboru vršč se le ti izpiti dnes in jutri, dne 5. in 6. julija. Dela jih 15 osmošolcev.
(Slovstvo.) Jos. Stritarjevih zbranih spisov je izšel že 49. zvezek, z njim se začne VI. del ali: razni spisi.
(O g e r s k o vino.) Na Ogerskem je zrastlo lani dobrih b1/i milj. hI. vina in ceni se, daje vse kacih 43 ali 44 milj. goldinarjev vredno.
(Strela.) V četrtek, dne 24. junija, je vdarilo v neko hišo pri Šmariji ter je strela ubila tri koze, druge nesreče pa ni bilo.
(Nesreča.) Jože Zorman, brat reda sv. Frančiška pri sv. Trojici je včeraj, t. j. sredo na potu iz Maribora tako nesrečno padel z voza, in sicer, ker se je konj splašil, da je nazaj prinesen v samostan še tisto noč ob xli\0. uri umrl. Poškodil si je bil glavo in pretresel si drob.
(V uradu c. kr. poštne hranilnice) na Dunaji je dne 31. dec. 1887 bilo nameščenih 91 državnih uradnikov, potem 51 uradnikov, katerim se lahko služba odpove, dalje 379 pomožnih uradnikov, 33 žensk, 20 uradnih in 40 pomožnih pak 37 drugih služabnikov, toraj 651 oseb. Vse stroške, ki jih ima hranilnica po cesarstvu, poravnava z lastnimi dohodki. Za lani še je preostalo čistih 490.390 fl. 9 kr. Ta znesek ide v državno blagajnico.
(Tatvina.) V Halozah je nek fante, M. Podgoršek, svojemu gospodarju ukradel 163 fl. ter jo je pobrisal. Zendarji pa so ga v Jarenini zajeli. Samo sto gold. še je malopridnež imel.
(Poboj.) V nedeljo, dne 17. junija, stav Vrhovljah pri Konjicah Fil. Hečnik in Fr. Hov-šnik pričakala tesarja M. Kovača tik njegove hiše ter sta ga napadla s koli. Mož je na mestu umrl, zločinca pa sta se sama izročila c. kr. okr. sodniji v Konjicah,
(Toča.) V nedeljo, dne 1. julija, je bila na večih krajih toča. Poroča se nam o njej iz Zavrč jn sv. Marjete pri Ptuji, potem iz Konjic, Crešnjic, Frankolovoga. Bila je na obeh straneh med 2.-3. uro popoludne, najhuja pa je bila brž na Crešnjicah in pa v Hotinji vesi pri Slivnici.
(D u h o v s k e spremembe.) C. g. Anton Pajmon, župnik v Novištifti pri Gornjem gradu, dobil je župnijo v Sromljah.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg.Belšak 1 fl., Keček 2 fl., Žnidarič 11 fl.
Loterijne ¿tevilke:
V	Trstu 30. junija 1888: 32, 28, 59, 43, 34
V	Lincu „ „	89, 31, 73, 21, 27
Poslano.
Dne 27. junija vršila se je pri sodništvu Vranskem razprava v zadevi razžaljenja časti, pri koji obravnavi se je končal prepir v tože-vanji g. Fran Brišnika zoper g. Antona Plas-kana. Konec je pa bil storjen s sledečo, na zapisnik dano izjavo:
„G. dr. Glantschnigg v imenu Marije Plaskan in Anton Plaskan za-se izjavijo, da imajo pritožbe, uložene od njih pri drž. pravd-ništvu in okrožnej sodniji v Celji, kar se tiče očitanj, ki se v teh pritožbah nahajajo zoper Fr. Brišnika gledč postavno ostro prepovedanih dejanj, pomotno podlago in da zamorejo ta očitanja tem manj dokazati, ker tudi državno
pravdništvo kljubu ponovljenih poizvedeb ni našlo uzrokov, postopati zoper Franc Brišnika Obžalujejo toraj, da so ravnali na tako neodgovoren način".
Franc Brišnik vsled te častne izjave odstopi od tožbe zoper imenovane zaradi žaljenja časti.
Braslovče, 28. junija 1888.
Prodaja posestva.
Lepo posestvo ob velikej cesti 5 minut daleč od farne Kapelske cerkve blizo Radgone, obstoječe iz lepega zidanega hrama s 3 hišami, kleti in gospodarskega poslopja; potem 1340 sežnjev goric, 438 sežnjev njive in 158 sež-njev sadnega vrta se prostovoljno odda. Več o tem povč gosp. Anton Kvas, nadučitelj pri Kapeli.	1-2
v Skalah,
Vflibaltf Wel>erf
uraflno pooblaščen in zaprisežen civilni zemljemerec,
inžener za vzfcoljšanje zemlje in za pogozdovanje itd v Mariboru, Biirgerstrasse št. 42,
opravlja vse premerbe, razmejitve in izločitve posesti postavno-veljavno, sestavlja vse načrte in pisma, katerih je za to treba, za manj premožne še tudi pod ceno vsled uredbe c. kr. na-mestnije v Gradci z dne 12. febr. 1862 št. 2613, istotako napeljuje ali pa odpeljuje vodo z zemljišča, za tem izvršuje tudi stavbe na travnikih, iz domoljubja brez vsega plačila za samo povrnitev lastnih stroškov, na dalje napravlja gozdne naprave, cenitve in pregledovanje zemljišč. — To blagovoli p. n. občinstvo vzeti na znanje.	4-6
Lii ii ................»min ■■■m
J.
T
Za mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja ob smrti in pogrebu moje sestre, gospž
Ane Dovnik-ove
izrekam najtoplejšo zahvalo prečast. gosp. dekanu Šribar-ju za prelepo besedo-nadgrobnico, potem slavnim pevcem, blagim farnikom, milim prijateljem in znancem, dobrosrčnim darovalcem ličnih vencev, v obče vsem, ki so pokojnici izkazali zadnjo čast, spremivši jo danes, imenito pri toli slabem vremenu, do probne gomile. Bog plačaj!
Karol Gajšek,
dekan.
Na Dobrni, dne 1. julija 1888.
Vabilo
1-3
k občnemu zboru ormoške posojilnice,
ki se odredi na nedeljo dne 22. julija 1888 ob 3. uri popoludne v čitalnični dvorani v Ormoži, ker dne 29. junija 1888 ni bilo potrebno število društvenikov, se po § 33 zadružnih pravil odredi novo zborovanje s poprej oznanjenim sledečim
Dnevnim redom :
1.	Poročilo predstojnikovo o delovanji v preteklem letu ter predlaganje končnega računa in bilance za leto 1887.
2.	Poročilo nadzorništva o pregledovanji računov in bilance.
3.	Predlog predstojništva in nadzorništva, naj se čisti dobiček izroči zadružnemu premoženju.
4.	Mogoči predlogi.
Ormož, dne 12. junija 1888.
Ivan Vertnik,
tajnik.
Dr. J. Geršak,
predsednik.
Naj se naročijo po pošti z dopisnico ali s pismom telo in kerv čistilne posladkorjene glasovi te
Marijaceljske krogljice.
Iz najimenitnejših zelišč Izdelane iMarijaeeljske krogljice dokazale so že pri mnogih boleznih tisočkrat čudovitno svojo moč. Vsaki dan dobimo zahvalna pls-ina od ljudi, kateri so le po Ma-rijaceljskih krogljicah ozdraveli, zato bi biti morale v vsakem hramu, ker ostanejo vedno sveže in ker so posladkorjene.
Posebno zdravilo so pri ■ e-prebavljivosti, zabasanju, žolču, rumenici, pomanjkanja slasti pri jedi, zlezenici, jeternici, liemero-idah, tvorstvn, boln v hrbtu, mrz-Vaistvena marka. lici, zaslineuju, ženskih boleznih in na koži, omotici, zgagi, tvorih, glavobolu, glistah, debelosti. Naredijo dobro krv in tek.
Cena: 1 škatlja s 40 kroglami stane 4o kr. En svitek s 3 škatljicami, 120 komadičev, le 1 gld. (5 svit-kov le 4 gld.) s podukom kako se rabijo.
Svarilo: Te izvrstno Marijaceljske krogljice se le z varstveno znamko prav in po pošti dobijo, le pod naslovom :
Löwen-Apotheke in Wien,
VIII- .Tosefstädterstrasse 30.
Tudi se dobiva v tej lekarni in po pošti pri pro-tiuu in revmatizmu gotovo delujoči protinski duh, steklenica i 80 kr., kakor tudi za kašelj, pljučne in prsne bolezni glasovit terpotečki sok z apuo-železom, steklenica a. 1 gld. lO kr.
D3E" Ta imenitna zdravila razpošiljajo se vsaki dan po vsej Avstriji.	3—50
Proti se za natančen naslov: Ime, kraj, zadnjo pošto in deželo.
Zahvala.
Gospod Nikolaj Riipschl, praktični zdravnik v Št.-Jurji ob juž. žel. (pri Celji) je v Šmarijskem okraji l1^ leta opravljal službo okrajevskega zdravnika, t. j. med časom, ko lastnega zdravnika ni imel, ter si je s svojim sprevidnim postopanjem z bolniki in s svojo žrtvovalno gorečnostjo, kakor tudi s svojim lju-beznjivim obnašanjem posebno proti ubožnim bolnikom zaslužil popolno priznanje in najtoplejšo zahvalo tukajšnjega okraja, katero mu tem potom javno izreka
Okrajni zastop Smarijski pri Jelšali, dne 14. junija 1888. 2-2	Načelnik:, Andrluh.
Prodaja posestva.

Tako imenovano Ploder-jevo posestvo pri sv. Jurju na Pesnici, blizu farne cerkve in okrajne ceste na lepem hribčeku z lepim razgledom: 4 orale 187 sežnjev vinogradov, 2 orala 187 sežnjev sadunosnika, 3 orale 230 sežnjev njive, sposobne tudi za sadunosnik, 1261 sežnj. paše, 1328 sežnj. gozda in 133 sežnj. stavbišče 1 zidan, z opeko pokrit hram, gospodarsko poslopje in prešo z obokano kletjo, proda se za-rad družinskih razmer iz proste roke, z ugodnimi plačilnimi pogoji za 3000 gld. Več povč gosp. dr. Radaj, c. kr. bilježnik v Mariboru.
Albert Fiebiger,
kotlar v Koroških ulicah hštv. 5, v Mariboru, poprej Essler,
priporoča zalogo svojo izdelanih kotlov za žganje in pranje v vsaki velikosti, vzpre-jemlje popravila ter jih izvršuje hitro in in po ceni.	2-6
Radenska slatina je edina mineralna voda svetu, katera ima toliko litija v sebi, zato se^ rabi posebno proti protinu, žolčji in me-hurji bolezni. Vsled obilja ogljikove " kisline in natra se priporoča tudi ^ pri želodčni bolezni, hemeroji dah in nahodih. Radenske železne kopelji za blednico in žen ske bolezni

V5'A
. _ " &» V*« ^v^v^V
Prospekti brezplačno in franko v kopališči Radenskem na stajarskem.	g—26
Zaloga v vseh večih specer. prodajalnicah in gostilnicah.