Oxf.: 156.1 Radiotelemetrijsko proučevanje gibanja jelenjadi (Cervus elaphus L.) v snežniška-javorniškem masivu Peter .JEŽ* Izvleček Jež, P.: Radiotelemetrijsko proučevanje giba- nja jelenjadi (Cervus elaphus L.) v snežniška-ja- vorniškem masivu. Gozdarski vestnik, št. 1/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 5. V članku so predstavljeni rezultati dveletnega spremljanja gibanja jelenjadi s pomočjo radiotele- metrije. Spremljane je bilo gibanje dveh jelenov in dveh košut na območju snežniška-javorniškega masiva. 1. UVOD Od leta 1976 v gozdnogospodarskem območju Postojna in notranjskem lovsko- gojitvenem območju usklajujemo odnose med rastlinojedo divjadjo in njenim življenj- skim okoljem. V ta namen smo v zadnjih letih analizirali in kvantificirali vplive rastli- nojede divjadi na okolje in obratno. Tako smo hoteli podrobneje spoznati tudi migracijske težnje snežniško-javorniške po- pulacije jelenjadi, kajti prav te nam lahko veliko pomagajo pri boljšem razumevanju številnih nepojasnjenih dogajanj v populaci- ji. že vrsto let poskušamo migracijske tež- nje snežniško-javorniške jelenjadi sprem- ljati z označevanjem odlovljenih živali, ven- dar se ta metoda predvsem zaradi neves- tnega pošiljanja povratnih obvestil o opaža- njih ali odstrelu označenih živali ni posebno obnesla. Zato smo v začetku 1986 začeli za naše razmere novo raziskovalno študijo gibanja jelenjadi z radiotelemetrijo. Prouče­ vanje gibanja prostoživečih živali z radiote- lemetrijo je v svetu že več desetletij uteče na praksa, v Jugoslaviji pa je bila doslej oprav- ljena le ena taka študija, in sicer pri prouče­ vanju medveda v narodnem parku Plitvička jezera. Z našo študijo smo hoteli čim natančneje * P. J., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, YU 2 G. V. 1/89 Synopsis Jež, P.: lnvestigating of de er (Cervus elaphus L.) migrations in the Snežnik-Javornik region by means of radio-telemetry. Gozdarski vestnik, No. 1/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The article deals with the results of a two year recording of deer migrations by means of radiote- lemetry. Migrations of two stags and two hinds in the Snežnik-Javornik territory were recorded. spoznati vsaj nekatere prvine sezonskih migracij jelenjadi, do katerih nam pri sprem- ljanju z označevanjem ni uspelo priti. Znano je, da se jelenjad v skladu z letnimi časi periodično seli po veliki površini, nismo pa vedeli, kam se seli, koltko časa v določe­ nem predelu ostane in kakšne površine v posameznem predelu potrebuje, da zadosti svojim življenjskim potrebam. Telemetrijske študije so za naše razmere precej drage, saj zanje potrebujemo drago uvoženo opremo in stalno zaposlene ljudi. Glede na dane možnosti smo poizkušali proučiti vsaj dve gravitacijsko različni po- dročji snežniška-javorniškega masiva, da bi vsaj za ti področji spoznali nekatere migracijske težnje tu živeče jelenjadi ter podobnosti in razlike med njimi. Obe področji sta prikazani na pregledni karti Gozdnega gospodarstva Postojna. 2. OPIS RAZISKOVALNEGA OBMOČJA 2.1. Splošne vegetacijske in geološke značilnosti študijo smo opravili na območju gojitve- nega lovišča Jelen Snežnik, ki pokriva 27.601 ha izrazite gozdne krajine snežni- ško-javorniškega masiva. Gozd pokriva 24.358 ha ali kar 88% celotne površine lovišča, 11 % površine zavzemajo pašniki in travniki, 1 %pa je planinskih zemljišč nad zgornjo gozdno mejo. 33% gozdne po- vršine pokrivajo mešani sestoji jelke in bukve s primesjo smreke, javorja, bresta in drugih listavcev, pretežno čisti sestoji jelke in smreke zavzemajo 22% gozdne površi- ne, največ površine ali 42% pa pokrivajo pretežno čisti sestoji bukve, od katerih jih večina pripada višinskim bukovim gozdo- vom in bukovim sestojem nad 1000 m nad- morske višine. Le dobra 2% površine pokri- vajo grmišča. Snežniška-javorniški masiv je izrazit viso- kokraški svet. Izredna topografska razgiba- nost in prepustna apnenčasta podlaga z vsemi značilnimi kraškimi pojavi je pogoje- vala razvoj pestro prepletenih gozdnih združb. 2.2. Podnebje Poleg nadmorske višine in oblikovitosti reliefa je za podnebne razmere Snežniška- javorniškega masiva značilna njegova zem- ljepisna lega med Jadranskim morjem in celino. Ob tej gorski pregradi se vlažni zračni tokovi Sredozemlja in Atlantika hitro dvigujejo, kar povzroči obilje padavin. Pa- davinska maksimuma sta na vsem območju jeseni oktobra ali novembra, spomladi pa od marca do maja. Znatna količina padavin pade kot sneg, ki v nižjih legah pokriva tla pribl. 40 dni, v višjih pa nad 1 OO dni. Sicer pa količina snežnih padavin in zato tudi višina in čas trajanja snežne odeje zelo nihajo zaradi prehodnega značaja značilnega interferen- čnega podnebja tega področja. Zaradi ne- nadnih otoplitev lahko sredi zime snežna odeja tudi izgine, posebno v nižjih legah. Otoplitvam prav tako nepričakovano sledijo močne ohladitve. Zaradi tega lahko deževje že septembra preide v sneženje ali pa pozno v marcu ali aprilu zapade izredno visok sneg. 2.3. Divjad Snežniško-javorniško pogorje je kljub več kot stoletnemu človekovemu vplivu ohranilo osnovne poteze prvobitnosti. To je še vedno največja strnjena in nenaseljena gozdna krajina v Sloveniji. Prav zato, ker se je okolje ohranilo do te mere, na tem območju še danes živijo prav vse vrste prostoživečih živali, ki v ta ekosistem po naravi sodijo, skupaj z drugod že davno zatrtimi velikimi zvermi. Človekovi posegi so med vrstami divjadi kot med drevesnimi vrstami spremenili ko- ličinska razmerja, naravna pestrost vrst pa se je ohranila. Od prostoživečih živalskih vrst, ki jih zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju z lovišči iz leta 1976 označuje kot divjad, jih na območju snežniška-javor- niškega pogorja živi štiriinpetdeset. Vse vrste divjadi so avtohtone in so tod živele že od nekdaj ter po naravi sodijo v življenjsko združbo tega področja. To velja tudi za jelenjad, katere populacija si je po skoraj popolnem iztrebljenju od leta 1848 do 1875 ponovno opomogla šele z živalmi od drugod. Podobna usoda je doletela tudi risa, ki se je v območju znova pojavil leta 1976, to je tri leta po naselitvi na Kočev­ skem. 2.3.1. Ekološke značilnosti in težnje gibanja gostote populacije jelenjadi v notranjskem lovsko-gojitvenem območju Jelenjad kot populacija živi na veliki po- vršini, po kateri se redno seli v skladu z letnimi časi in dogajanji v populaciji, kot so polaganje telet in ruk. število jelenjadi se tako v posameznih predelih snežniška-javorniškega masiva prek leta večkrat popolnoma spremeni. Zato je o gostoti oziroma številčnosti popu- lacije jelenjadi mogoče govoriti na vsem notranjskem lovsko-gojitvenem območju in nikakor le na njegovem delu, kot je to na primer gojitvene lovišče Jelen. V zadnjem času pa je postalo vprašljivo tudi ocenjeva- nje številčnosti na širšem območju, kajti upoštevati moramo povezave in prehajanje jelenjadi med sosednjimi območji ter tako rekoč nepredvidljive dogodke v populaciji, ki jim strokovno nismo kos. Kot smo omenili, je jelenjad v visoko- kraških gozdnih ekosistemih avtohtona. Edina naravna sovražnika v tem območju sta volk (Canis lupus) in deloma rls (Lynx Lynx). Jelenjadi je bilo do marčne revolucije (leta 1848) v snežniško-javorniških gozdo- vih precej, saj kronike poročajo, da so trapi šteli tudi po 3Q-40 glav. O kakovosti pr- G. V. 1/89 3 .votne populacije pričata rogovji dveh jele- nov, uplenjenih leta 1850;-J