H 18 KOROŠKI ČASOPIS 94 Leto lv- 28 ■ oktobra 1994, cena 150 SIT \m/ za naročnike: 1 35 Javnomnenjska anketa: Ei Mit ■ lil 11^ Mm \ 7 • L'tl d.o.o. akumulatorskih baterij MEŽICA pmwmw IM m MUDIMO: ^akumulatorje TOPLA za zagon motornih vozil z dvoletno garancijo in visoko kakovostjo. E akumulatorje MEŽICA za pogon viličarjev in delovnih strojev ter stacionarne baterije kot rezervni vir napajanja v telekomunikacijskih in drugih sistemih. nninižic možne cene OBinzmienecn pohištvo m ugod m KREDimi PRODnmi pogoji H HM O 20% popu/l ob golovii»/kem pločilu O trimesečno obročno odpločilo brez popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero dova opRcmn - norem gradeč Karikirano &2ZEET qs Koga bodo le letošnje volitve popeljale h koritu?! Uto DRUŽINE PO SIOVRNSKO Družina, najmanjša celica družbe, je v letošnjem letu "postavljena na oltar". Mednarodne organizacije vse leto kar tekmujejo v organizaciji prireditev v njeno čast in korist. Tudi naša država se zaveda pomena družine, zato je pohitela in " že " konec oktobra objavila natečaj za sofinanciranje prireditev, dogodkov in dejavnosti v mednarodnem letu družine. Kandidirajo lahko vsi, prednost pa imajo tisti, ki zagotovijo večji lastni finančni delež. Kdor nima nič, še državne podpore ni vreden, pa bo ostalo več nerazdeljenega v proračunu. Osrednji dogodek letošnjega leta je vsekakor bila svetovna konferenca o demografski politiki v Kairu, kjer pa se nikakor niso mogli zediniti, ali naj rojstva podpirajo ali zatirajo. Zanimivo, da je hotel pri tem imeti papež glavno besedo, kajti dejanja so mu prepovedana. V Sloveniji nataliteta že nekaj let pada in ob večanju brezposelnosti in pomanjkanju stanovanj temu ni videti konca. Porodna nadomestila z vsemi zmešnjavami in miloščina namesto otroških dodatkov pač ni ustrezna spobuda za bodoče starše. Pa je mati država v mednarodnem letu družine poskrbela za posebno akcijo. S hudimi mukami je končno s "carskim rezom" porodila kar 147 novorojenčkov. Nekaj jih je bilo težko pričakovanih, veliko je nezaželjenih in nedonošenih, da o nezakonskih ne govorimo. Vendar je enajstim zagotovljen privilegiran položaj, saj to so "mestne srajce". Vile rojenice vsem ne zagotavljajo dolgega življenja. Slabiči po naravnih zakonih prej ali slej odmrejo, pa zato več ostane preživelim. Vsem novorojenčkom pa je zagotovljen vsaj krst. Mati država zdaj išče svojim otrokom botre, da bi ji pomagali otročad vzdrževati. Spet bodo imeli prednost bogati in kar prav je tako, saj si bodo morali krstno pojedino sami plačati. Če bodo radodarni z obljubami, bodo imeli na slavnosti dovolj gostov /beri: volilcev/, sicer pa bo krstitje bolj klavrno. Vsi pa bomo uživali ob pripravah. Potihnile bodo afere, stečaji bodo odloženi, štrajki odpovedani, pravljice o družinski slogi bodo vsem izvabljale nasmeške. -© TIK • Ne sodi Boga po njegovih služabnikih! • Zadnji čas je, da dobimo nove občine - bo v vsaki manj kilometrov neurejenih cest, kot jih je sedaj. • Pred vsakim vetrom se najde zavetrje. • Potrošnik je kot krompir - vsi ga lupijo. NIKO VSEBINA ♦ KOROŠCI V LUČI VERE 4 ♦ DECUGRUNDIS IPD 5 ♦ ANKETA: KOGA BI VOLILI V MEŽIŠKI DOLINI 7 ♦ NOVA TELEFONSKA CENTRALA V SLOVENJ GRADCU 8 ♦ RIBNICA NA POHORJU: HOČEJO SVOJO OBČINO 12 ♦ RADLJE: STANOVANJSKI PROBLEMI OSTAJAJO 22 ♦ KOROTAN-SUVEL: ODMEVNA TOČKA Z MURO 26 ♦ ČRNA KRONIKA 28 Na naslovnici: UBEUŠKA KOSTNICA Polo: arhiv Prepiha PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Kor., direktor Niko R. Kolar. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskama ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22 999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. PREPIH 17/94 - 3 V ospredju OKOU 60 TISOČ KOROŠCEV 1E KflTOLIKOV. NEVERNIH 1E MALO SKUPAJ ISLAM- SKA JUDOV- SKA KATO- UŠKA PRAVO- SLAVNA PROTES- TANTSKA PRO ORIENTALSKI KULTI DRUGE VERO- IZPOVEDI VERNIKI, KI NE PRIPADAJO NOBENI VEROIZPOVEDI NI VER- NIK NI ŽELEL ODGO VORTH NEZNA- NO Slovenj Gradec 20976 144 8 16541 101 58 2 3 3 343 658 3115 Ravne na Kor. 27377 205 - 21314 625 78 2 1 73 691 1092 32% Radlje ob Dravi 16929 4 - 14154 35 32 - 8 15 205 574 1902 Dravograd 8507 45 3 6984 71 64 - 6 18 182 300 834 Koroška skupaj: 73789 389 11 58933 832 232 4 18 109 1421 2624 9147 Vin Podatki Zavoda RS za statistiko Pogovarjali smo se s predstavniki treh verstev, ki organizirano delujejo v koroških občinah. Vse so krščanskega izvora: Rimokatoliška cerkev, Jehovove priče in Krščanska adventistična cerkev. NATANČNE EVIDENCE PRAVZAPRAV NI Zadnji popis prebivalstva Slovenije, ki je bil izveden leta 1991, je prav gotovo prinesel zelo različne podatke v primerjavi s predzadnjim glede veroizpovedi. Če je še pred leti veliko komunistov skrivaj barvalo pirhe in so v tajnosti krstili otroke, so lahko ob zadnjem popisu mirno "priznali" svojo vero.To ni nič sjabega, dokler ljudje ne opazijo skrajnežev, ki so čez noč prestopili na drugo stran. Takrat se pojavijo vprašanja: kdo je pravi vernik? Ali lahko čez noč spremeniš svojo vero? Pravijo, da krizni časi povečajo zanimanje za religije in duhovno razmišljanje, menim pa, da je v naši državi k temu pripomoglo tudi uvajanje demokracije. Kar čez noč zagotovo ni zraslo 26 verskih skupnosti, ki so registrirane pri Uradu za verstva pri naši vladi. Večina je bila že dalj časa prisotnih, le javnost o tem ni bila obveščena. Dobro je omeniti še novodobni val, ki je zajel tudi nas in združuje precej različnih skupin, ki bi jih težko razvrstili med verske, vendar se vedno več ljudi zateka po pomoč in uteho prav v take skupine. Seveda niso evidentirane, škodljive pa tudi ne, dokler ne posegajo v svobodno voljo posameznika in dokler določene tehnike, ki jih uporabljajo (npr.: razne meditacije, regresije, ipd.) izvajajo strokovnjaki. Tudi o verskih sektah ni uradnih podatkov, o njihovem obstoju se zamislimo šele takrat, ko se zgodi kaj podobnega, kot se je pred nedavnim v Švici in Kanadi. Menda pri nas še ni bojazni za karizmo. Ali res? Po naši zakonodaji se niti registrirati ne morejo. Tudi sicer so podatki zbrani le na nivoju države. Občinski pristojni organi, kjer naj bi po zdravi logiki razpolagali z njimi, jih pač nimajo. Pot do informacij je vodila preko Republiškega zavoda za statistiko do ravenske Agencije za malo gospodarstvo (AMG). Tam so prijazno odstopili podatke iz zadnjega popisa, ki jih objavljamo za Koroško. RIMOKATO-LIKOV JE NAJVEČ V slovenjgraško župnijo je pred dobrima dvema mesecema prišel nov župnik, Peter LESKOVAR. Rade volje je privolil v pogovor, iz katerega povzemamo nekaj njegovih misli: "Prihajam iz Maribora, ki je precej večje mesto kot Slovenj Gradec. Vendar mi je tukaj všeč, ljudje so prijazni, še posebej sem vesel otrok. Seveda opažamo v zadnjih letih večje zanimanje za religijo, tudi v okviru rimskokatoliške cerkve. Eden izmed glavnih razlogov je v tem, da se človek pač ne more več zadovoljiti le z materialnimi dobrinami in išče tudi višje kvalitete. Ljudje se iščejo preko ezoterike in vzhodnih verstev, marsikdo pa se odloči za katoliško vero. Bistveno je, da nobena vera ne bi smela preiti v fanatizem, saj le-ta vodi v nesmisel in katastrofe, kot opozarja nedavni primer iz Švice. Osebno se zavzemam za jasno in kristalno obliko krščanstva, ki je prežeta z veseljem pa tudi modrostjo." Ste zadovot/n/ s šfed/om vern/kov? "Po podatkih iz Letopisa cerkva na Slovenskem iz leta 1991 je v Slovenj Gradcu 5500 katoličanov. Verjetno se je to število v zadnjih letih povišalo. Osebno sem zadovoljen. Cerkev je pri jutranji maši polna, zvečer pa verniki zapolnijo klopi. V Mariboru je verouk obiskovalo v povprečju 10-20 odstotkov otrok iz razreda, tukaj je to razmerje drugačno -dosega 50 odstotkov. Rad bi dosegel, da bi imeli otroci pri verouku kritičen odnos, da bi se sami na podlagi spoznanj odločali, ali bodo postali kristjani ali ne. Menim pa, da bo moral nauk o verstvih čimprej prodreti v šole, saj povsod v Evropi sodi k splošnemu izobraževanju tudi spoznavanje različnih verstev." Ka/ men/te o Dnevu mrMh? "Dan mrtvih ima preveč pasiven prizvok, spominja na mučeništvo. V krščanstvu je to za nas praznik Vseh svetih in nas Komentar opominja, da se večno življenje po smrti nadaljuje v svetlobo. Slovenj Gradec ima v Starem trgu lepo pokopališče, ki lepo diha in tudi letos se bo na Vse svete tamkaj dogajalo vse kot prejšnja leta, od maše v cerkvi v Starem trgu, procesije ter molitve in blagoslova grobov na pokopališču." KRŠČANSKA ADVENTISTI-ČNA CERKEV Adventisti obujajo prakrščanski, oziroma izvirni Kristusov nauk. Pričakujejo skorajšnji prihod Kristusa na Zemljo. Po sojenju vsemu grešnemu in slabemu na tem svetu se bo začelo tudi novo rajsko obdobje na našem planetu. Formalno je bila njihova cerkev organizirana leta 1863 in se je razširila po vsem svetu. Sedež je v VVashingtonu, po predvidevanjih pa štejejo njihove vrste okoli 7 milijonov vernikov. Vera in način življenja adventistov popolnoma temeljita na Svetem pismu - stari in novi zavezi. Še posebej upoštevajo 10 božjih zapovedi v izvirni verziji (iz druge knjige Mojzesove, 20.poglavje), ki se razlikujejo od tistih, ki jih poznajo drugi verniki krščanske vere. Odklanjajo malikovalstvo, njihove cerkve so prazne, v njih so le sedeži, prižnica ter glasbeni instrumenti, ker dajo veliko na glasbo. Nimajo celibata, dopuščajo kontracepcijo. Krstijo le odrasle ljudi. Veliko skrbi posvečajo zdravju; ne kadijo, ne pijejo alkohola, prave kave in čaja. Izogibajo se svinjskemu mesu in sladkarijam. Po njihovem oziroma svetopisemskem nauku je treba jesti polnovredno hrano, skrbeti za čistočo, se gibati na svežem zraku, delati ter zmerno živeti. Po vsem svetu imajo veliko bolnišnic, otroških dispanzerjev in središč za starejše. V njih oskrbijo na leto okoli šest milijonov ljudi raznih veroizpovedi, tudi nevernih. Vzdržujejo več kot 5000 šol. V okviru svoje človekoljubne organizacije ADRA si prizadevajo izkazati pomoč vsem, ki jo potrebujejo. Izvajajo brezplačne svetopisemske tečaje v več kot 60 jezikih v stotih državah, tudi v Sloveniji. Pri nas njihova založba Znamenja časa izdaja verske knjige in dvomesečnik Adrin glas. Za prešuštnike(ce) v vrstah adventistov ni prostora. ljubo Krautberger iz Slovenj Gradca je v Krščanski adven-tistični cerkvi že dvajset let. Ste biti prej druge vere? "Ne. Enostavno sem čakal in iskal, dokler nisem spoznal, da resnično pripadam adventistom. To, da sem se sam odločil, mi veliko pomeni." kje se advent/sti /z koroš/dh krajev zb/rate? "Cerkve imamo v Slovenj Gradcu, Dravogradu, Vuzenici ter v Velenju. Bogoslužje poteka vsako soboto ob 9. uri, v popoldanskem času pa je namenjeno mlajšim advetistom. Lahko uporabljamo tudi druge prostore, saj smatramo, da sama cerkev kot prostor ni sveta, ampak ljudje, ki prihajajo vanjo." /Saten' so vaš/ prazn/kt? "Najpomemnbnejša je sobota. Sicer pa pogosto obujamo obred v spomin večerje Gospodove. Ostalih praznikov ne praznujemo, ker jih tudi Sveto pismo ne navaja. Tudi Dneva mrtvih ne." kako Je s sobotam/, a// hod/te na de/o? "Ne. Nekoč so bile težave še večje, ko je bil ob sobotah pouk v šolah. V delovnih organizacijah pa imajo v glavnem razumevanje do tega našega načela. Sicer pa, po zakonu delavcu pripada prost dan, ni pa določeno, kateri. Torej je to lahko tudi sobota." kako predstav/jate svoje prepričanje osta//m? "Predvsem s pogovori med znanci in prijatelji, z literaturo. V pripravi je tudi ciklus predavanj o svetopisemskih resnicah, ki bo nekje v naši regiji in bo odprtega tipa. V zadnjih letih zanimanje tudi za našo Cerkev narašča, torej je prav, da ljudem povemo, kaj je naša velika želja: da bi spoznali resnico, ki jo vsebuje le originalno Sveto pismo." /Je vos /ahko najdejo morebitni /nteresen/t? "Vsako soboto ob 9. uri v omenjenih cerkvah, v Slovenj Gradcu je na Čebularjevi ulici 6." Nadaljevanje na str. 6 DECCI* GRUNDKS IPD Piše: Edi Prošt Ko smo tudi iz uradnih virov izvedeli, da je De profundis prodan, je bilo jasno, da so se stvari okoli lastninjenja bivšega železarniškega premoženja le začele premikati z mrtve točke. Ogromno premoženje se je sicer začelo deliti že prej, tudi tisto, ki mu pravimo znanje, vseeno pa je podpis pogodbe med Mentisom in Slovenskimi železarnami ponovno obelodanil dejstvo, da so ocene o vrednosti premoženja povsem odvisne od vidika, s katerega se jih lotimo. Z vidika države so zadeve še najbolj razvidne: prodati vse, kar ni v njenem interesu in z dobljenim denarjem reševati tisto, kar v njenem interesu je. Dvom v to, ali bo denar res šel v družbe, ki ga rabijo, je povsem brezpredmeten, ker je država v teh odločitvah suverena. Z vidika kupca je interes tudi jasen: za čimmanjši denar dobiti čimveč in iz tega čimprej začeti delati nov kapital. Da ne bo dvoma: ko bo De profundis dokončno njihov, so dovoljene vse transakcije, ki so v njegovem interesu - tudi prodaja naslednjemu interesentu. Ker ob podržavljenju železarn interes delavcev, ki so poleg vsega drugega v bivšem režimu kupovali, gradili udarniško, se odpovedali delu plač za obratovanje družbenega standarda, ni (razen deklarativno) bil zapisan tudi črno na belem, so zdaj lahko le zainteresirani (in besni) opazovalci. Izvor premoženja tudi v tem primeru ni pomemben - država je železarne pokasirala, ko je šlo za golo preživetje in so bili delavci pred tem, da izgubijo delovna mesta ali pa jih vsaj nekaj ohranijo. Iz poluradnih virov se je nazadnje izvedelo, da se zadeve okoli kupoprodajne pogodbe zapletajo. Na čem, zakaj in kdo so zdaj (še) zainteresirane stranke, se ne ve, lahko pa si mislimo, da zadeve niso enostavne, saj gre za milijone mark. Sindikat (oba) z železarni zahteva, da morajo imeti možnost sodelovanja pri lastninjenju železarskih družb vsi bivši in sedaj zaposleni, toda odmevnost teh zahtev je nikakršna. Nemoč, nesposobnost? Ob Deprofundisu, za katerega smo nekoč zapisali, da je Decugrundis, se očitno lomijo novi časi s staro miselnostjo in nekoč predavatelji pomena samoupravljanja postajajo zagovorniki kapitalskih zakonitosti. Te so brezobzirne do čustvenih nabojev, deca fabrike pa državni uradniki. Brezobzirni, vzvišeni in dobro plačani. Decugrundis je ob rojstvu dobil tako ime zaradi očitne luknje brez dna, ki jo je poosebljal De profundis v državni lasti. Zdaj si pod tem lahko vzamemo tudi sinonim za slovo od frazarjenja, da je nekaj naše. NI VEČ! -© JEHOVOVE PRIČE Na svetu je kakih 5 milijonov Jehovovih prič, v Sloveniji okoli dva tisoč. Od ostalih kristjanov so se odcepili, ker pravijo, da obujajo prvotni Kristusov nauk. Za svoj temelj imajo Biblijo in natančno preučujejo vseh njenih 66 knjig. Po njihovem razumevanju bo uničen le sedanji svet oziroma ureditev- planet Zemlja pa bo ostal večen. Veijamejo, da bo raj vzpostavljen že prav tukaj. Jehovove priče Marije ne častijo, jo pa spoštujejo kot Jezusovo mater. Od božjih zapovedi sta jim pomembni predvsem dve: Ljubi svojega Boga Jehovo in ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. Kdor bo preživel veliko stisko, katere vrhunec bo v bitki Harmagedon, bo nagrajen z večnim življenjem na Zemlji, 144 tisoč izbranih pa bo skupaj s Kristusom iz nebes vladalo kraljestvu na Zemlji. Jehovove priče nimajo cerkva ne duhovnikov, tudi maš ne. Sestajajo se v svojih dvoranah, ki jih imenujejo kraljestvene. Razpravljajo o temah iz Svetega pisma in iz štirinajstdnevnika Stražni stolp ter mesečnika Prebudite se. Stražni stolp izhaja v 16 milijonski nakladi, istočasno po vsem svetu v 112 jezikih, Prebudite se pa v 73 jezikih v 13 milijonski nakladi. Mednarodni center je v New Yorku, začetki Jehovovih prič pa segajo v leto 1870. Tudi med Jehovovimi pričami ni kadilcev in alkoholikov. Po zgledu Jezusa, ki je hodil od mesta do mesta oznanjat evangelij o božjem kraljestvu, tudi Jehovove priče oznanjajo svojo vero od vrat do vrat. Jehovove priče imajo na Koroškem središče v Dravogradu. Mar/an Kofn/k /n Sen/am/n Sagme/ster, kdo/ se sestajate JetKxove /enee kotašhh občil? “Naša verska občina ima kra-Ijestveno dvorano v Dravogradu, na Mariborski cesti 136. Shode imamo ob nedeljah ob 16.30 in so odprtega tipa - za vse, ki jih naša vera zanima. Sicer pa pripravljamo 19. novembra v športni dvorani v Slovenj Gradcu enodnevni posebni zbor, kjer bo sodelovalo okoli 600 naših sester in bratov koroške regije in delno iz Štajerske. Moto zbora bo: Pričujte za resnico! Vabljeni so vsi, Id bi se radi sez- V ospredju glavnih čednosti in grehov. Celibata nimajo, sicer pa ga je v krščanskem svetu za duhovnike vpeljala cerkev kot institucija šele po letu 1000 in ga ni zapovedal Kristus. Po zadnjem slovenskem popisu je v Sloveniji okoli 47 tisoč vernikov in vernic srbske pravoslavne cerkve. Med Slovenci jih praktično ni. Velja pa omeni- ustvarila vesolje in z njim tudi nas, kot omenjajo vsi originali, potemtakem imamo odgovore na vsa vprašanja v sebi. Le prisluhniti si moramo. OSHO v svoji viziji o zlati prihodnosti navaja:"Eno človeštvo je dovolj in prav tako zadostuje ena religioznost. Meditacija, resnica, ljubezen, avtentičnost, nanili z našim razumevanjem Kristusovega nauka." ča/efi je vaš napeč/ prazni? "Največja je spominska svečanost v spomin na Kristusovo smrt. Dogaja se vsako pomlad na prvo polno luno. Takrat se po vsem svetu zberemo Jehovove priče, tako je bilo na primer letos v Sloveniji navzočih okoli tri tisoč, v svetovnem merilu pa skoraj dvanajst milijonov naših bratov in sester. Ostalih praznikov nimamo, saj jih tudi Sveto pismo ne navaja." Zhant s/e po svojem aznarjarju od vrat ob vrat. "Res je. Področje, ki ima kra-Ijestveno dvorano, je razdeljeno še na manjša, ki se razdelijo posameznim Pričam, Id obiskujejo ljudi in oznanjajo dobro vest o Kraljestvu. Čeprav včasih naletimo na odpor, delujemo po svoji vesti in osebnem prepričanju in ne le zato, ker nam vera ta način predpisuje. Vsako oznanjanje dobre vesti pa bi bilo brez pomena, če tisti, ki jo pripovedujemo, ne bi upoštevali teh naukov v svojem življenju. Zato poskušamo biti sami zgled v krščanskem obnašanju, kakršnega priporočamo drugim." NflSTflNEK PRAVOSLAVNE CERKVE Kristus je najprej ustanovil eno Cerkev. Zaradi delitve rimskega cesarstva leta 395, ko je veliki imperij razpadel na zahodni del (Galija in Italija) ter na vzhodni del (vzhodni Ilirik in prefektura Orient), je po stoletja trajajočih političnih napetostih prišlo leta 1054 do cepitve med rimsko in carigrajsko cerkvijo. Nastali sta dve veliki skupini krščanskih cerkva: vzhodna - pravoslavna in zahodna - rimokatoliška. Čeprav je bilo v prejšnjem stoletju s strani Vatikana izobčenje vzhodne cerkve obojestransko preklicano, razdori še obstajajo. Pravoslavna duhovnost temelji na Svetem pismu, posebno evangeliju, pa tudi na ustnem izročilu. S posebno ljubeznijo častijo Marijo (Bogorodico) pa tudi svetnike. Pomembno vlogo igra čaščenje podob - ikon. Pravoslavna teologija je v bistvu enaka kot katoliška. Oboji verujejo v trojstvo (Oče, Sin in Sveti duh), imajo iste zakramente, 10 zapovedi, 7 ti, da je tudi pravoslavnih cerkev več, poleg srbske še: makedonska, ruska, grška, jemzalemska, itd. VSAKDO NAJ BI SE SAM ODLOČIL -TUDI O DNEVU MRTVIH Neglede na krizne ali novodobne čase se je človek skozi tisočletja vseskozi spraševal o temeljih vprašanjih nastanka in smisla življenja. Odgovore je iskal najpogosteje v religijah. Prvotna sveta pisma vseh religij, pa najsi gre za Biblijo, Vede ali Popol vuh, so prav uspešno navajala odgovore. Tisti, ki se ukvarjajo s proučevanjem teh prvotnih del (berhoriginalov), mnogokrat niso člani nobene verske skupnosti ali ločine. Preprosto črpajo stara znanja, ki so jih skozi tisočletja nekateri prilagajali sebi v prid. To se je dogajalo tako dobro, da se tega niti ne zavedamo, vse dotlej, dokler ne pričnemo misliti s svojo glavo in srcem. Kajti, če smo vsi del veličastne sile, ki je iskrenost ne potrebujejo nobenega imena... hindujec, kristjan, mohamedanec. Samo ena reli-gioznost-kakovost, ne nekaj organiziranega. Ko nastane organizacija, se bo zgodilo nasilje, ker bo v konfliktu z drugimi organizacijami." Naše početje in trenutna situacija nas vodijo k samouničenju. Ne prvič. Ali se iz zgodovine res ne znamo ničesar naučiti? Prepričana sem, da si vsi želimo zlate prihodnosti. Glede Dneva mrtvih ali Vseh svetih pa naj presodi vsak sam. Nekateri ga ne obeležujejo, ker ga Sv. pismo ne omenja, drugi se neglede na versko pripadnost trudijo izkazati z razkošnimi ikebanami. In, če se obnova sveta začne z obnovo lastnih src, ni pomembno na kateri dan se tega zavemo. Če nam da ravno Dan mrtvih povod za takšno razmišljanje, zakaj pa ne? -© Miša Felle P.S.:Pričujoči zapis obsega tako obširna razmišljanja, da pač ne more zajeti vsega, kar tako ali drugače verni Korošci mislijo. Je le dobronameren in skromen poskus vzpodbuditi bralce k tar1 nemu razmišljanju. Akcije IflVNOMNENISKfl ANKETA: KOGA BI VOLILI V MEŽIŠKI DOLINI 1. Ali boste šli na volitve 4. decembra, ko bomo volili župane novih občin in občinske svete? 2. Bo vaša odločitev na volitvah odvisna od programa, ki ga bodo ponudili kandidati in stranke? 3. Kateri problemi so po Vašem mnenju v vašem kraju največji in jih je treba rešiti? 4. Prišli smo do nekaj imen možnih kandidatov za župana Vaše občine. Za katerega bi volili, če bi bile volitve jutri? 5. Katere izmed naštetih kandidatov bi podprli na volitvah za novi občinski svet? 6. Katero strankarsko listo kandidatov bi podprli? 7. Ali ste član katere politične stranke? S temi vprašanji je uredništvo Prepiha v dneh od 14. do 17. oktobra izvedle telefonsko anketo med volilci v novih občinah Mežiške doline. Anketa je bila anonimna in je zajela naključno izbrane volilce iz telefonskega imenika po posameznih krajih - občinah. V njej je bilo zajetih 180 ljudi z volilno pravico, kar predstavlja okoli 1% volilcev v Mežiški dolini. Ljudje so se vabilu na razgovor v večini prijazno odzvali, neglede na to, ali so se pripravljeni decembrskih volitev udeležiti ali ne. Pri tem so izpostavili vrsto problemov, ki tarejo njihove kraje in za katere menijo, da jih bo morala nova oblast v novih občinah prednostno reševati. Pri vprašanjih pod št. 4 in 5 (kandidati za župane in občinske svete v novih občinah) so bili našteti možni kandidati strank in posamezniki, za katere se v javnosti ugiba, da bi lahko kandidirali na decembrskih volitvah. Ker ne gre za uradne kandidate, ki bi že dali pristanek na kandidaturo, njihovih imen v tem poročilu ne bomo objavljali. /n rezu/taff? 1. V Črni na Koroškem bi se volitev udeležilo 80% anketiranih, v Mežici 90% in v občini Ravne-Prevalje 81,7% anketiranih volilcev. Po teh rezultatih se za udeležbo na lokalnih volitvah torej ni bati. 2. Kar 70% anketiranih bi pri svoji odločitvi upoštevalo programe. ki jih bodo ponudili kandidati oziroma stranke (Črna:70%, Mežica: 73,3%, Ravne-Prevalje: 69,17%). Še kako pomembno bo torej, da bodo stranke svoje programe pravočasno ponudile volilcem. 3. Na prvem mestu so ljudje izpostavili problematiko katastrofalnega gospodarskega položaja v dolini in s tem povezano brezposelnostjo. Po številu odgovorov (vprašanje je bilo odprto) je ta problem daleč pred vsemi v občini Ravne-Prevalje in v Mežici, medtem, ko so Črnjani na prvo mesto postavili vprašanje cest in komunalne ureditve. Ti dve vprašanji sta v ostalih dveh občinah na drugem in tretjem mestu po teži problematike, kot jo občutijo volilci. Po številu odgovorov sledijo problemi zaradi nizkega standarda (nizke plače in pokojnine), nerešena stanovanjska vprašanja in ekološka problematika. Del anketiranih (10%) je nezadovoljnih tudi z razčlenitvijo občin, nezanemarljiv pa je tudi odstotek anketiranih, ki jih skrbi nižanje ravni na področju družbenih dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, kultura...). 4. Neglede na dejstvo, da pri imenih možnih kandidatov za župane v novih občinah nismo navedli strank, ki bi jih pri morebitni kandidaturi podprle, so odgovori na to vprašanje jasno pokazali, da bodo volilci oddali glasove predvsem ljudem, ki so znani po svoji dosedanji aktivnosti v kraju in občini. Le del volilcev je odločitev vezalo neposredno na stranko, ki bi jo podprli pri vprašanju iz ankete pod številko 6. V občini Ravne-Prevalje bi po rezultatih ankete sodeč dobil največ glasov možni kandidat ZLSD, v Mežici kandidat, ki bi najbrž nastopal samostojno, glasovi v Črni pa so bili enakomerno razdeljeni med možne kandidate treh političnih strank. Možni kandidat v občini Mežica, ki so mu anketiranci namenili največ glasov, bi ob ponujenih ostalih kandidatih iz ankete zmagal celo v prvem krogu. Ker bodo stranke decembra zagotovo nastopile z drugimi kandidati (nekatere jih še uspešno skrivajo), tudi ta verjetnost ni velika. 5. Predstavljeni kandidati za občinske svete so prav tako dobili večino glasov anketirancev na osnovi njihovega splošnega ugleda med ljudmi (znani občani). Realna slika možnosti za dejansko izvolitev bo vidna, ko bodo znane liste kandidatov posameznih strank in neodvisne liste, ter položaj posameznikov na teh listah (vrstni red, saj imajo realne možnosti za izvolitev le kandidati na prvih mestih s posamezne liste). Povejmo, da je v absolutnem številu in v odstotku med anketiranimi dobila možna kandidatka (Ravne-Prevalje), ki bi jo na svoji listi rada videla večina političnih strank, a ni članica nobene od njih. Kolikor vemo, tudi še ni dala pristanka za kandidaturo na nobeni listi, zato njunega imena ne moremo objaviti. V Mežici bi kot posameznik dobil največ glasov (na osnovi ankete) možni kandidat na listi LDS, v Črni na Koroškem pa možni kandidat iz vrst ZLSD. 6. Tudi vprašanje o podpori strankarskim listam za občinske svete je dopuščalo več odgovorov, tako da se anketiranci niso odločali le za eno od strank. Petina volilcev bi podprla tudi liste skupin občanov, če bi bile primerno sestavljene. Rezultate ankete po korekciji na 100% glasov kaže zgornja tabela. Bistveno prednost si je med anketiranci nabrala le lista LDS v novi občini Mežica, sicer pa so rezultati za posamezne stranke dokaj izenačeni. SKD je dobila največ glasov med moškimi od 40 do 60 let, LDS med anketiranci v starosti do 40 let, ZLSD pa med ženskami do 40 let. Med volilci do 40 let je dobila veliko glasov tudi lista "novega DEMOSA". Ker se nameravajo vse starostne skupine volitev udeležiti v velikem odstotku, je pričakovati hud boj, izid pa je za stranke precej negotov. 7. Kot v modernih evropskih državah je članov političnih strank (med anketiranci) 4,17% volilcev. Prepih se še enkrat zahvaljuje za sodelovanje vsem, ki ste bili pripravljeni sodelovati v naši anketi.-© V.M. 18/94 - 7 Katero strankarsko listo kandidatov bi podprli? OBČNA SKD LDS “NOVI DEMOS* ZLSD SC OBČANOV Črna na Kor. 20,31% 17,21% 18,74% 21,87% 21,87% Mežica 18,36% 26,69% 15,02% 23,25% 16,68% Ravne-Prevalje 22,75% 23,66% 16,42% 15,43% 21,74% Mežiška dolina 20,43% 23,02% 16,98% 19,57% 20,00% PREPIH Aktualno HALO, HALO, TA VRAŽJI TELEFONI? SLOVENJ GRADEC PRVI V SLOVENIJI DOBIVA NAJSODOBNEJŠO TELEFONSKO CENTRALO, KI JO TAČAS PREMORE EVROPA Bilo je natanako 20. oktobra 1988, ko je Koroška dobila svojo omrežno številko -0602. To je gotovo eden od najpomembnejših datumov v zgodovini pošte in telefonije na Koroškem. Na področju telefonije pa je v zadnjih petih letih naredila Koroška velik korak naprej (z novim letom se sicer pošta in telefonija oziroma telekomunikacije ločujeta na dve povsem samostojni dejavnosti). Poleg samo-sto-jne omrežne skupine in nove EWSD telefonske centrale na Ravnah pa so v zadnjih letih dobili nove centrale tudi v Črni, Mežici, Dravogradu, Šentjanžu itd., prav te dni pa se končujejo dela tudi na montaži nove telefonske centrale v Slovenj Gradcu. Montiran/e nove /e/efonske cen/ra/e v S/oven/ Gradcu k/' bo v omrež/e pnecMdoma M/učena 4. novembra /etos. Ob montiranju nove centrate bo te/etonskr' pnomet začasno moten. (Posnetek:Franc JuračJ KOROŠKA: 25 TELEFONOV NA 100 PREBIVALCEV Koroška regija je v zadnjih letih na področju telefonije dejansko naredila velik korak naprej. Tako je po zadnjih podatkih (september 1994) v občini Ravne na Koroškem že 7098 telefonskih priključkov, v občini Slovenj Gradec je 5872 priključkov, v občini Radlje ob Dravi je 3824 telefonskih priključkov in v dravograjski občini 2230 priključkov. Skupno je torej bilo v mesecu septembru tega leta v omrežni skupini 0602 natanko 19024 delujočih telefonov. V mariborski poslovni enoti slovenskega ptt podjetja pa so nedavno vključili sto tisoči telefon, kar pomeni, da ima Koroška v tej enoti slabo petino tele- fonov. Zgoraj navedene številke so sicer precej zgovorne, vendar je temu potrebno dodati še gostoto telefonskih priključkov, kar je eno od osnovnih meril razvitosti telekomunikacij na nekem področju. Ta je na Koroškem že dosegla 25 telefonov na sto prebivalcev, kar je ob bok drugim delom države, vendar je povpraševanje po telefonskih priključkih še vedno zelo veliko. Strokovnjaki ugotavljajo, da ta pritisk začne pojenjati, ko se gostota približuje številki 30 na 100 prebivalcev. Janko Breg, ki je vodja centra telekomunikacij za koroško regijo, nam je povedal, da je povpraševanje veliko, vendar lahko velikokrat naročnikom rešijo vlogo za telefonski priključek takoj, v nekaterih primerih pa je še potrebno nekoliko potrpljenja. Kot je znano, je sedaj v veljavi enotna cena telefonskega priključka, ki znaša 97.986 tolarjev, znesek pa je mogoče poravnati v treh obrokih (ob takojšnjem plačilu pa je cena nižja, 89.932 tolarjev). Vendar je treba dodati, da ta cena velja takrat, kadar je prosilec oddaljen največ 200 metrov od telefonskega omrežja. Za ostale pa poštarji izdelajo individualne pogodbe, vendar prav tako ob upoštevanju prej omenjene cene, znesek nad to ceno začasno poravna naročnik, pošta pa mu v dogovorjenem času denar povrne. SODOBNA TELEFONSKA CENTRALA V SLOVENJ GRADCU Telefonski priključek in njegova cena sta kajpada tisto, kar je javnosti najbolj na očeh. V ozadju in kar sploh omogoča komuniciranje preko telefonov, pa je telekomunikacijsko omrežje, v katerega pa je vloženega izjemno veliko denarja in znanja. Poleg sistemov prenosa so tu zelo pomemben del telefonske centrale in eno od najsodobenjših central, ki je bila na nedavnem sejmu elektronike v Ljubljni prava atrakcija, te dni vgrajujejo tudi v Slovenj Gradcu. Gre za centralo ISDN (Integratet Service Digital Network), ki jo po Simensovi licenci izdeluje tudi podjetje Iskratel iz Kranja. Slovenjgraška centrala bo nrva tovrstna centrala v Sloveniji, ki bo nadome -’h dosedanjo centralo Crossbar. Bogdan Alene, diplomiiai : inženir, vodja oddelka za Aktualno komunikacijske naprave pri poslovni enoti PTT Maribor, ki je hkrati tudi nadzorni organ pri montaži te centrale, je povedal: “Investicijska vrednost te naložbe je 267 milijonov tolarjev, centralo pa bomo predvidoma pričeli vključevati v omrežje 4. novembra letos, to je v noči od petka na soboto. V poslovni enoti mariborskega PTT podjetja pa bo glede zmogljivosti to gotovo naj večja naložba v tem letu, kajti nova slovenjgraška centrala bo imela več kot 4000 priključkov." Engelbert Ribič, vodja tehnične službe pri Iskratel, pa dodaja: "Začetna zmogljivost te telefonske centrale je 4000 priključkov, vendar je po potrebi možno povsem enostavno dodajanje in večanje zmogljivosti. Gre pa za novo generacijo telefonskih central, ki so jih, denimo, v Nemčiji, Avstriji, na Danskem in drugod po Evropi pričeli uvajati v lanskem letu, slovenjgraška pa je prva v Sloveniji. Torej smo s to sodobno tehnologijo ob bok Evropi in 28. oktobra pričnemo z montažo nove ISDN centrale tudi v Kranju. Temu bodo sledile še druge centrale po Sloveniji; za Simensove telefonske centrale starejšega tipa, kot je tudi tista na Ravnah na Koroškem, pa pripravljamo nadgradnjo z najnovejšo tehnologijo." Engelbert Ribič tudi dodaja, da za navadnega uporabnika telefona, ki se največ ukvaija z govorno telefonijo, pomeni nova centrala hitro in nadvse kvalitetno telefoniranje. Ko naročnik odtipka zadnjo številko, se zveza vzpostavi v sekundi ali dveh. Temeljna novost tega digitalnega omrežja pa je vrsta drugih možnosti. Po enem paru žic, od centrale do naročnika, lahko istočasno poteka pogovor in prenos podatkov. Po istem naročniškem vodu lahko potekata dva pogovora hkrati. Ta tehnologija omogoča prenašanje slik, faksimilne zveze omogočajo prenos ene strani v manj kot desetih sekundah in za štirikrat večjo ločljivost besedila. Pri prenosu podatkov preko računalnika pa pri ISDN tehnologiji modem ni več potreben,prenos podatkov pa je 50-krat hitrejši kot pri uporabi običajnih modemov. -© (ok) PA««. PA - GAT, d.o.o. Slovenj Gradec 41-276, 41-055 RESTAVRACIJ# PA - GAT BELLEVCIE SLOVENJ GRADEC VABIMO NA VELIKO TRADICIONALNO MARTINOVANJE v petelj 11. novembra 1994 ob 20. uri. ^Rezervacije: osebno ob na teL 0602-41-055 VMNI " d.o.o. PE CEUE, Ul. XIV.Divizije 4 VAM NUDI: mobitel - PRIKAZ DELOVANJA mobitela in SVKIVVANJE TUDI NA DOMU - DOSTAVA ALI MONTAŽA mobiieia TAKOJ A[J NAJKASNEJE V 24 URAH - MOŽNOST NAKUPA NA LEASING ALI KREDIT Z MINIMALNIM POLOGOM , REFERENCE: - preko 380v prodanih in zmontiranih MOBrmi APARATOV V SLOVENIJI NMMANfit ULEME VSLOmUl BENZEON DKITA - ROČNI - NAINOVFjŠI ROČNI NOSILNI THEION V SLOVENIJI EUXON ■ PO ŽELJI OKIJA JKRAT NIŽJE MtSEČNE NAROČNINE - NOVE LODANE STORITVE Monnu ONuriiE v.no SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC OBVEŠČA da je DISKONT s Trga Svobode preselila v nove prostore na Celjski cesti 116 v Slovenj Gradcu. VABIMO VAS NA OTVORITEV NOVEGA DISKONTA v soboto, dne 29. oktobra 1994, ob 9.00 ut v Staven/ Gradcu Gajska cesta 116 Nov Zilin DISKONT se nahaja tik ob nekdanji glavni cesti, z velikim parkiriščem. V sodobno urejenem lokalu je cenjenim kupcem na razpolago bogata izbira prehrambenih artiklov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter čistilnih in toaletnih sredstev po najugodnejših cenah. ŽILA DANES ZA VAŠ BOLJŠI J UTRL 18/94 - 9 PREPIH Gospodastvo Lastninjenje Koratara Kontrolni paket delnic KORATUR-a bodo imeli zaposleni in upokojenci. Ker certifikati ne bodo dovolj, so se odločili za dokapitalizacijo v naslednjih petih letih. vtobusno turistično podjetje KORATUR, ki ima sedež na Prevaljah, je eno tistih podjetij, kjer so se zaradi relativno velike kapitalske vrednosti odločili še za notranji odkup s strani zaposlenih, z dokapitalizacijo v naslednjih petih letih. S tem si bodo zagotovili kontrolni paket delnic. da vsi prispevajo svoje certifikate, mnogi pa tudi denar, 20 odstotnega s strani države. prometa na medkrajevnih prometnih progah, kar bo Sicer so delavci Koratura že leta 1991 pričeli z dokapitalizacijo svojega podjetja, ki se je takrat nahajalo v težavah. Zaradi moratorija na takratno zakonodajo so morali ta proces ustaviti. Po opravljeni reviziji v letošnjem letu pa so lahko pristopili k izdelavi programa lastninjenja. Na osnovi opravljenih analiz so organi upravljanja sprejeli sklep, da poleg lastninskih certifikatov, ki so jih prispevali vsi zaposleni in nekateri upokojenci, gredo v pridobitev kontrolnega paketa delnic v višini šestdeset odstotne vrednosti podjetja z notranjim odkupom oz. z dokapitalizacijo. Delavci, ki bodo pristopili k dokapitalizaciji, bodo mesečno vložili vsaj 100 DEM tolafske protivrednosti v naslednjih petih letih. Na Agencijo za privatizacijo bodo program lastninjenja oddali konec meseca novembra. "Takšna odločitev zaposlenih, kaže na visoko pripadnost podjetju", je dejal direktor Martin Tevž in dodal, da delavci vedo, da samo s tem delovna mesta še niso zajamčena. Le nekaj let je od tega, ko so zaradi izgube tržišč bili postavljeni v situacijo, ko bi naj odpustili 30 odstotkov zaposlenih. "Vendar smo se namesto odpuščanja odločili za investicije v turistične avtobuse ter s tem povečali obseg dela. S tem se je tudi vrednost podjetja povečala in zdaj bo treba to odkupiti”, pravi direktor podjetja s 163 zaposlenimi in 80 avtobusi, od katerih jih je ena tretjina specializiranih za visoki turizem. Dodatne dejavnosti so še vzdrževanje, rent-a-car ter turistična agencija. S preusmeritvijo v turizem, kjer sodelujejo tudi s podjetji, kot je Kompas, dosegajo 40 odstotkov priliva. V času od novembra do marca meseca pa so njihovi najštevilnejši potniki dijaki, ki jim priznavajo 30 odstotni popust, poleg Zadnja leta se v tem podjetju srečujejo s problemom 20-25 odstotnega letnega upadanja verjetno zahtevalo ukinitev katere od nerentabilnih, je med drugim povedal direktor Martin Tevž. -© S.Š. PODRUŽNICA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC, FRANCETOVA 7 Tel.: 0602 41 591, 41 813, 41 881, 41 882, Fax: 41 814 Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079 n UGODNO ŽIVUENSKO (RENTNO) ZAVAROVANJE □ AVTOMOBILSKO KASKO ZAVAROVANJE BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO VOZILA NOVO: □ KMEČKO NEZGODNO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICA Z NAJDALJŠO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Poslovni intervju Mnogi investicijski skladi že nekaj mesecev vabijo Slovence, da vložimo certifikate v njihov sklad. Veliko ljudi se je za to možnost že odločilo, veliko pa jih s svojo odločitvijo še čaka. Med vsemi možnostmi, ki so na voljo, se je težko odločati, prav vsak pa bi z naložbo rad zadel v polno. Za tiste, ki se ne želijo somi angažirati pri investiranju in upravljanju z investicijami, ostaja najbolj sprejemljivo varianta še vedno vložek v sklad. O tem, kakšne so prednosti take odločitve in kaj mora človek upoštevati, ko vlaga svoj certifikat v investicijski sklad, smo se pogovarjali z gospodom Romanom Ambrožam, sodelavcem A-Banke v Nacionalni finančni družbi za upravljanje. Gospod Ambrož, a// /oh/co za začetek enkrat letno po izdelavi bilance. katerimi stojijo malo znana ali celo neznana poveste, komu so pravzaprav namenjene investicijske družbe? To so delniške družbe, ki so organizirane z namenom, da za svoje lastnike upravljajo z delniškim premoženjem. S tem, ko vlagatelj vloži certifikat v takšno pooblaščeno investicijsko družbo, postane delničar te družbe, prav tako, kot če bi certifikat vložil v kakšno drugo podjetje. Pomembna razlika je v tem, da se investicijske družbe ne ukvarjajo z nobeno drugo dejavnostjo, ampak izključno z upravljanjem premoženja. ko bomo tako postat/ detn/ča/J/, bomo tore/' svoje de/n/ce /ahko neome/'eno prodajat? Delnica investicijske družbe bo popolnoma normalna delnica in jo bo mogoče prodati na borzi. Že zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje predpisuje, da mora upravljalec investicijske družbe poskrbeti za to, da se delnica uvrsti v kotacijo na borzo takoj, ko za to izpolnjuje vse pogoje. Skupaj z varnostjo, ki jo prinaša vlaganje v investicijsko družbo, bo tako zagotovljena tudi likvidnost naložbe. kateri so torej giavn/ raz/ogi za na/ožbo cer-ftrikata v investicijsko d/užbo? Investicijska družba bo v podjetjih velik delničar. Tako bo imela vse potrebne vzvode za upravljanje v podjetjih, kamor bo vlagala. Zato se brez njene vednosti ne bo moglo v podjetju zgoditi nič ključnega, lahko pa bo delnice seveda tudi pravočasno prodala in kupila kakšne druge. Certifikat Je mogoče cte/i/i na več delnic podjetij Ati Je to nujno? Investicijska družba je k temu prisiljena že po zakonu. To seveda pomeni, da so naložbe investicijske družbe razpršene na delnice več deset podjetij. To vlagateljem certifikata, torej delničarjem investicijske družbe, zagotavlja zelo varno naložbo. Ko se bo privatizacijska mrzlica umirila, bo mogoče delnico investicijske družbe prodati po njeni dejanski vrednosti. kako je pn' investicijskih družbah zagotovijen nadzor stroškov in preg/ednost nad na/ažbami /er s tem /ud/ nad vrednostjo de/nice investicijske družbe? Medtem, ko majhen delničar ne bo imel praktično nikakršnega pregleda nad stroški poslovanja nekega podjetja, je pri investicijskih družbah edini strošek, ki ga zakon dovoljuje, upravljalska provizija, ki pa je zakonsko omejena na tri odstotke letno prvih pet let poslovanja, nato pa na dva odstotka. Poleg tega pa je investicijska družba obvezana vsak dan izračunati vrednost premoženja družbe, s tem pa tudi vrednost delnice. Vrednost delnice drugih podjetij bo seveda znana kvečjemu Zakaj /ahko trdimo, da Je na/ožba v investicijsko družbo bo/J varna od direktne natožbe v podjetje? Če vlagate direktno v podjetje, ste v praksi le mali delničar, ki praviloma lahko le od daleč spremlja, kaj se dogaja v podjetju. Investicijske družbe pa so običajno v podjetjih pomembni delničarji, ki neprestano in skrbno bdijo nad njihovim poslovanjem ter se zato Abanka d.d. Ljubljana lahko praviloma pravočasno odločijo za prodajo rizičnih delnic. Tisti pa, ki sami investirajo, usmerjajo svoje naložbe na manjše število podjetij, pogosto celo samo na eno. Kaj se zgodi, če to propade, ni potrebno posebej razlagati. Investicijske družbe delijo svoje naložbe na večje število podjetij, zato morebiten propad enega podjetja investitorja ne more močno prizadeti. Pomen/, da Je treba znati' pravi/no investirati? Ni dovolj le premišljeno investirati. Večina investicij zahteva tudi nenehen nadzor in ustrezno ukrepanje, čemur pravimo upravljanje s sredstvi. Velikemu riziku se izpostavlja tisti, ki se z upravljanjem svojih investicij ukvarja ljubiteljsko oz. priložnostno. Za upravljanje sredstev, zbranih v investicijskih družbah pa skrbijo profesionalne ekipe strokovnjakov. kako med številnimi d/užbami, k/ vpisujejo certifikate, prep>oznafi tiste, ta' so vredne zaupanja? Ker so vse družbe na novo ustanovljene, jih ne moremo ločiti po njihovem dosedanjem poslovanju. Zato je toliko bolj pomembno, da bi vsi, ki nameravajo zaupati svoj certifikat eni od družb, preverili, kdo stoji za temi družbami. Nekatere imajo za družabnike oz.ustanovitelje močne in uspešne finančne hiše, ki so v preteklosti že dokazale, da znajo skrbno gospodariti z zbranimi sredstvi. Po drugi strani pa je na mestu previdnost pri družbah, za podjetja ter fizične osebe, ki se doslej še niso uveljavile na področju financ. Zakaj Je Nac/onatna finančna družba v samem vrhu med tem/ družbam/? Nacionalna finančna družba ima za družbenike skupino uglednih slovenskih bank in zavarovalnico, od katerih nobena ni v sanaciji in vse poslujejo pozitivno. To so: A banka d.,d.Ljubljana Adriatic, zavarovalna družba d.d.Koper Banka Cejje d.d.Celje Dolenjska banka d.d. Novo mesto Gorenjska banka d.d. Kranj Finančno močni družbeniki zagotavljajo enake kvalitete tudi Nacionalni finančni družbi. io so fascinantni podatk/’, kakšno /oa Je varstvo družbe? Direktor Nacionalne finančne družbe g. Stanislav Valant. Je magister ekonomskih znanosti, ki se je doslej posebno izkazal kot pobudnik, vodja ustanovitve ter dolgoletni predsednik Ljubljanske borze in kot predsednik izvršilnega odbora združenja bank Slovenije. Poleg njega je v vodstvu družbe vrsta izbranih strokovanjakov, ki imajo dolgoletne izkušnje s področja vrednotenja podjetij. Nacionalna finančna družba prav gotovo ima ustanovitelje oz. družbenike, ki dobro poznajo slovensko gospodarstvo, saj že desetletja skrbno spremljajo poslovanje slovenskih podjetij in vedo, v katera je smiselno vlagati oz. v katera ne. kot vemo, ima Nac/ona/na finančna družba več skladov koten’ so /o? Nacionalna finančna družba ustanavlja pet skladov: - Prvi investicijski sklad - Gorenjski investicijski sklad - Dolenjski investicijski sklad - Štajerski investicijski sklad - Adriatic investicijski sklad Razlika med njimi je morda le v tem, da je Prvi investicijski sklad "nacionalni sklad" in bodo njegove investicije relativno enakomerno razporejene po celotni Sloveniji, drugi skladi pa so investicijsko nekoliko bolj regionalno usmerjeni vsak v svoje področje. kje Je možno v/ažifi certifikate v sk/ade, /a' Jih upravlja nadonaiha finančna družba? Vpisna mesta za certifikate so zelo razvejana po celi Sloveniji. Na Koroškem so v vseh poslovnih enotah A-BANKE in ADRIATIC Zavarovalne družbe Koper ter v vseh poslovnih enotah Adriatica. Najbolj preprost način vložitve certifikata v naše sklade pa je po pošti oziroma preko propagandistov akcije vpisa po pošti. -© M.V. Po Koroški Ribnica nqj?ohoria: HOČEMO SVOJO OBČINO... Če kdaj, potem so sedaj krajani Ribnice na Pohorju in njenih zaselkov upravičeno nejevoljni in jezni, ker po sklepu državnega zbora Republike Slovenije ne bodo imeli svoje občine, čeprav so se na referendumu s 76 odstotki odločili za njeno uvedbo. Prav zaradi tega so pri krajevni skupnosti Ribnica na Pohorju sprožili ustavni spor. "Naša jeza in negodovanje sta upravičena, ker po sklepu državnega zbora Republike Slovenije na Ribnici na Pohorju smo proti taki odločitvi državnega zbora,' ki ni upošteval naše želje. V nobenem primeru pa ne želimo biti Ljudje se zavedajo, da bi z novo občino dobili večji status pooblastil o lastnem odločanju pri komunalnih potrebah. Vse proti naši volji. Na referendumu smo izrazili željo po svoji občini. In tudi menda v zakonu tako piše: če je uspel referen- AJojz Klančnik Anton Praznic LJudmi/a Mik/avc ne bi imeli svoje občine, čeprav je na referendumu bila izražena volja in želja naših krajanov kar s 76 odstotki," pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Ribnica na pohorju Alojz Klančnik. “V Ribnici na Pohorju, kamor spadajo še zaselki Josipdol, Gornji Lehen, Gornji Janževski vrh. Gornja Orlica in Hudi kot, imamo vse zakonske pogoje za ustanovitev lastne lokalne samouprave. Po katastrskem okolišu imamo 1400, po cerkvenem okolišu pa kar 1800 prebivalcev. Poleg krajevneskup-nosti imamo na Ribnici popolno osemletko, pošto, banko, matični urad, zobozdravnika, splošno ambulanto, šest cerkva, pet muzejev, imamo urejen odvoz smeti. Kar je najbolj razveseljivo za našo krajevno skupnost, je to, da smo ena izmed prvih, ki ima najbolj pokrita gospodinst-va po zaselkih s telefoni. To je velika krajevna skupnost, saj meri 6.012 ha, je obmejna in demografsko ogrožena. Zato privesek k občini Podvelka -Ribnica.” Že pred drugo svetovno vojno so na Ribnici imeli svojo občino, ki je celo imela devet občanov več od občine Radlje ob Dravi. "Ko smo v ribnici pričeli razmišljati o ustanovitvi svoje občine, smo med krajani izvedli anketo, po kateri so se krajani sami odločili, kaj želijo. Tako voljo so izrazili tudi na dobro obiskanih zborih volilcev. Danes pravijo, da so opeharjeni in na nas, člane sveta krajevne skupnosti in skupšščine, letijo očitki, da dane obljube nismo izpolnili. Hočejo imeti svojo občino, priključitev k Podvelki ne pride v poštev. Krajane smo na zborih volilcev obvestili o sklepu sveta in skupščine naše krajevne skupnosti o aktivnostih za ustanovitev občine, pa četudi pride negativen odgovor ustavnega sodišča, pri katerem smo sprožili ustavni spor. Zastopamo želje naših krajanov po uspelem referendumu za ustanovitev lastne občine. ostale službe pa so itak v okrilju države." pravi Alojz Klančnik. Tudi krajani sami so že z anketo in pozneje na referendumu pokazali željo in voljo za ustanovitev lastne občine. Danjjan Fomed, zasebni trgovec iz Josipdola pravi: “Mislim, da je sklep državnega zbora Republike Slovenije, da se na Ribnici na Pohorju ne ustanovi lastna občina, kljub uspelemu referendumu "ZA", nekakšno izigravanje ljudstva. Ljudje tu pod Pohorjem so pridni in pošteni, do njih pa takšen odnos od strani državnega zbora! Če naš ustavni spor ne bo rešen v zadovoljstvo nas vseh, takšnemu državnemu zboru in poslancem ne moremo več verjeti in zaupati. Ko smo jih volili, pa smo jih volili zato, ker v njih zaupamo." Tudi gospodinja Ljudmila Miklavc iz Ribnice na Pohorju s potezo državnega zbora ni zadovoljna: "Kako pa naj bom. Saj vendar vidite, da delajo dum, potem mora biti občina. Zdaj pa vidim, da nas "farbajo". Prej so nam občino obljubili, če bo referendum uspel. Zdaj vidimo, referendum je uspel, občina pa je propadla. Za občino Podvelka - Ribnica sploh nisem in sem odločno proti." Za ustanovitev lastne občine v Ribnici na pohorju je tudi Anton Praznic, po poklicu gozdar: “Res neodgovorna je poteza državnega zbora in takšen odnos do nas. Na Ribnici na Pohorju hočemo svojo občino, kar dokazuje naš uspeli, referendum. Tudi vse druge pogoje imamo za ustanovitev svoje občine. Zato odločno zahtevam ustanovitev občine. Mislim, da je delati proti volji ljudi tudi zakonsko kaznivo." Želja po ustanovitvi lastne občine na Ribnici na Pohorju je torej dokazljivo upravičena. Ljudje v tem prelepem predelu Pohorja so kot skupna družina in takšni hočejo imeti svojo lastno lokalno samoupravo. -© F.JURAČ Po Koroški Koro/ki utrip ELcrrcirc v vsaec msc V krajevni skupnosti Vuhred, ki ima 1159 ljudi in je sestavljena iz naselij Anton, Spodnja Orlica in Vuhred, načrtujejo, da bo še v tem letu zasvetila luč v še edini hiši brez toka, to je pri Branku Vodušku na Antonu. Še bolj otipljiva je uresniatev zato, ker pri realizaciji želja uspešno pomaga in dela vaški odbor antenske skupnosti. DRAGA li l i -fCNIJADA Okoli 90 gospodinjstev iz Vuhreda si je zaželelo telefon. Prošnje so oddali na PTT, ki bi jim telefonske priključke naredila takoj, ko bi vsako gospodinjstvo kreditiralo pošto 1500 markami za dobo petih let. Res je, da bi jim bil ta denar povrnjen s stoodstovni-mi obrestmi. A res je tudi, da bi za telefonski priključek plačali še okoli 100 tisočakov. In ker poznamo gospodarski položaj radeljske občine, bodo telefoni v Vuhredu za mnoge le pobožna želja. MAU OGLAS: Ugodno prodam žitni mlin na ležeče kamne^ sejalno napravo. Tel.. 063/701-419 N O V O ! Živimo v stalno spreminjajočem se svetu, ki zahteva od nas neprestano ustvarjalno prilagajanje in spreminjanje konfliktov v uspeh. Le redki so posamezniki, ki to zmorejo in znajo. Žato smo pripravili ciklus 3 - umih predavanj oz. delavnic, kjer se lahko seznanite z možnostmi in se tudi naučite, kako upravljati s sabo, kako uravnavati svoje odnose z drugimi. Vsebinski pregled posameznih delavnic: L POVEZOVANJE/RAZUMEVANJE/KOMUNIKACUA Kaj je povezovanje Vloga, namen m cilj povezovanja Kako poboljšati sposobnost povezovanja 2 ODNOS DO SEBE IN DO DRUGIH Pet kategorij življenja Samospoštovanje in avtoriteta Zakaj kritiziramo in kako prenehati kritizirati druge Kako doseči soglasje z drugimi 3. ČLOVEKOV UM, MISEL IN MIŠLJENJE Kaj je posameznik Kaj je misel Ovire v prenašanju misli 4 PROBLEMI/POMOČ SEBI IN DRUGIM Kakšna je narava problema Problemi in odločitve Lažne rešitve problemov Razrešitve problemov Zakaj je potrebna pomoč Stopnje in oblike pomoči 5. NAPETOSTI/STRESNE SITUACIJE Vzroki nastanka napetosti ali konfliktov Vrste napetosti Osnovni konflikt v življenju Vzroki raznih bolezni Krize čiščenja d KRIVICA/RESNICA BREZ BOLEČINE Kaj je to krivica Krivica in kritičnost Kaj povzroča krivico Kako odpraviti krivico Kako si ustvaijamo bolečino Kako preseči bolečino in slabe občutke 7. DENAR Nekateri miti o denaiju Filozofske osnove bogastva Psihologija in uspeh Vzroki miselnega siromaštva Povečanje prihodkov K USTVARJANJE SVOJIH STVARNOSTI Interpretivna, kreativna in atraktivna moč uma Afirmacije in pozitivno razmišljanje Kreativna moč misli Pozitivno afirmiranje za posamezna življenjska področja 9. IZVOR IN TRANSFORMACIJA NEGATIVNOSTI Kako potiskamo stvari v podzavestni um Integracija - ključ za srečo in moč Dihanje kot strategija za potiskanje Preseganje dvojnosti Avtor in izvajalec programa je Marjan TRDINA, ATMA Mežica. Podrobnješo vsebinsko predstavitev bo avtor programa izvedel v petek, 11. novembra 1994 ob 17. uri v sejni sobi upravnega poslopja Železarne Ravne. Na predstavitev programa, ki je brezplačna, vabimo vse, Id vas ta novost v ponudbi na Koroškem kakorkoli in iz kakršnegakoli vzroka zanima. Za udeležbo na predstavitvi se ni potrebno vnaprej prijavljati, sicer pa lahko dobite več informacij in podroben program v IČ SMERI, d.o.o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem, tel/fax: 20-631. POŽIVITEV NA PRAGU SEZONE LINHARTOVO SREČANJE PODEŽELSKIH GLEDALIŠČ JE NALOŽBA V KULTURO 22. in 29. oktobra je ZKO Slovenj Gradec gostitelj Vil. LINHARTOVEGA SREČANJA podeželskih gledališč. V zadnjih dveh oktobrskih sobotah se v kulturnih domovih Slovenj Gradca, Mislinja in Podgoija predstavlja šestnajst gledaliških skupin, od teh kar tri iz koroških občin. To so gledališke skupine iz Mislinje, Kotelj in Leš. Srečanje na državnem nivoju v Slovenj Gradcu je prv gotovo priznanje kulturnim delavcem na amaterskih odrih v koroških občinah in prijetna poživitev na pragu kulturne sezone 199495. Marsikje gledališkemu amaterizmu pojema sapa ob skromni finančni podpori, slabih in neurejenih mate rialnih pogojih ter večji angažiranosti vsakega posameznika za vsakdanji kruh. Ob nekritičnem oblikovanju in sprejemanju vrednot tržne družbe kar prehitro pozabljamo, da je prav kultura tista katalitična sol slovenskega naroda, ki je ohranjala prvobitnost duše slovenstva skozi stoletja. S ponosom lahko trdimo, da v kulturi in umetnosti slovenska država ne živi šele od leta 1990, ampak stoletja, tisočletja prej, zahvaljujoč tudi, če ne že kar predvsem, žlahmemu amaterizmu. Bog daj, da bi temu bilo tako za naprej. Ekonomija trga ima svoje zakonitosti menjalne vrednosti, v kulturi, sploh števično malega naroda, se ta račun na kratek rok ne izide. Kultura mora dajati več. In prav zato se naložba v kulturo spiaci. Če že ni finančnih učinkov, moralni so prav gotovo. Linhartovo srečanje se vključuje v obeležitev spomina pisatelja Franca Ksaveija Meška. Na dan otvoritve njegovega spomenika, v soboto, 29. oktobra je del programa srečanja posvečen njemu. Pisateljica ERNA MEŠKO bo pripovedovala o njem, amatersko gledališče iz Mislinje pa bo uprizorilo njegovo igro "PRI HRASTOVIH". Ta skromni selanski župnik iz Slovenskih goric, mehak po duši, a neupogljiv v boju za slovenstvo na Koroškem, nam je zapustil visoko konvertibilni moralni kapital v srdh Slovencev, Id daje in raste tedaj, če ga vzamemo in z njim gradimo. Ali smo osveščeni bogastva njegove dediščine? Čas teče. -© Peter Tovšak Koroška cesta 2 62360 RADUE OB DRAVI SLO Telefon: 0602 71 098 Telefax: 0602 71 098 VAL RADIA RADLJE O«« iU»' «.o»® Nmw POD mo urno gtOJOP BIO IZOLACIJSKI MATERIALI IZ PROGRAMA BIOTOP DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. ■RHMi HMBHBHM ' ' ' 62380 Slovenj Gradec Stari trg b.š. Tel.: 0602 42 659 Fax: 0602 43 795 Telex: 33 450 KOSI 4.0.0. {A AVTO Fekonja RADLJE OB DRAVI RENAULT Tel./fax: (0602) 73-015 >ZVONOVI SO NAfOVtDAU KUSOV MUH OD >SO SKUŠHJAVL KI St JIM ČLOVEK Mttntosfo Nt mo« umni >«NAULT 19 »O ZAKUALTUDI VASI V vseh prodajnih salonih Renault boste v prihodnjih dneh našli omejeno količino vozi! Renault J 9, z nalepko: Zape//a/ bo tucf/ Vas. Nalepka Vam zagotavlja posebno ugodno ceno, s katero je Renault 19 daleč najbolje opremljen avto svojega razreda. Odrinite torej vrata najbližjega salona Renault in se pustite zapeljati skušnjavi! AVTO «KONJA KADUt OB MAVI Delovni čas: od 7. do 16. sobota: 8. -12- ura RENAULT AVTO ŽIVLJENJA Po Koroški 2 SXMi1M©KI @® MKBSifQ^KIB hi?<■/?•’i-lr'KI'l Smrekovec je gorski greben med Koroško in Štajersko, ki je posledica ognjeniškega delovanja. Vulkan v Smrekovškem pogorju je prenehal delovati pred okrog 22 milijoni let. Najvišji vrh je...", tako se začne informacija ob sliki Smrekovca na turističnem informacijskem terminalu (IT) trenutek za tem, ko se turist dotakne izbrane točke na ekranu. Naravne in kulturne zanimivosti Mežiške doline pa so le del informacij, ki jih vsebuje "IT" - turist si lahko izbere tudi informacije o tem, kje bo lahko jedel, spal, se zabaval itd. Pred mesecem dni se je začelo poskusno delovanje novega informacijsko propagandnega medija na mejnem prehodu Holmec, v prostorih Kompasovega informacijskega servisa, ki sta ga skupaj razvila Nov'na, Studio podeželja z Raven in Logina iz Ljubljane. V okviru izvajanja projekta “Park kralja Matjaža" so si sodelavci NOVNE zastavili med drugim tudi: - da si turiste lahko pridobimo samo sami s kvalitetno, specifično ponudbo - ter da to ponudbo ustrezno predstavimo ciljnim javnostim. Ugotovili so, da potencialne turiste pravzaprav že imamo. Potujejo preko meje ali hodijo po nakupih, prihajajo na izlete, planinske ture, obiske, športna tekmovanja...Vendar pa ti nimajo pravočasne in natančne informacije kje, kdaj in kako bi lahko zapravili svoj denar. Med množico možnih medijev in elementov promocije so kot najprimernejše sredstvo za izvirno in svojevrstno posredovanje informacij izbrali INFORMACIJSKI TERMINAL. Informacijski terminal spada na področje interaktivnega marketinga, ki se ob direktnem trženju v svetu uveljavlja kot promocijsko sredstvo prihodnosti. Zasnovan je na digitalni tehnologiji in omogoča inter- akcijo med informatorjem in sprejemnikom. Informacijski program v terminalu je razvit v komleksen propagandno - informacijski medij, katerega konkurenčne prednosti so: - turistAiporabnik, si sam izbira informacije, ki ga zanimajo, - je cenejši od tiskanih medijev, - ne zastari kot tiskana propagandna sredstva, saj omogoča hitreje ažurne spremembe, - celovit kompleks informacij na malem prostoru, - hkrati v več jezikih - možnost atraktivnega designa, - velike možnosti razvoja sistema (uporabnik si sam sestavi svoj lasten, prospekt, vodič..) - je v trendu sodobne informacijske družbe, - itd. Oglaševanje preko informacijskega terminala je zanimivo predvsem za: turistična društva za oglaševanje svojih programov aktivnosti in prireditev - gostince in trgovce za predstavitev svoje ponudbe - občine, ki predstavljajo preko ekrana zanimivosti območja - muzeje in galerije - zdravstveno službo - banke - podjetja in posamezniki za predstavitev svojih storitev in servisov. IT na Holmecu je med prvimi v Sloveniji in prvi v mreži informacijskih točk, ki jih bodo v prihodnje postavili v Mežiški dolini in se tako pripravili na naslednje tisočletje. -© STE KOMUNIKATIVNI? IMATE AVTO IN TELEFON? ŽELITE STIMULATIVEN ZASLUŽEK IN MOŽNOST NAPREDOVANJA? PONUJAMO VAM POGODBENO ZAPOSLITEV IN MOŽNOST, DA DOKAŽETE SVOJE SPOSOBNOSTI IN URESNIČITE SVOJE CIUE! INTERESENTE VABIMO, DA NAS POKLIČETE PO TELEFONU: 0602/43-901 ALI 062/103-457, ALI PA SE OGLASITE OSEBNO NA INFORMATIVNO SREČANJE, KI BO V TOREK, 2. 11. 1994 IN V SREDO, 3.11.1994 OB 17. URI V POSLOVNI STAVBI LESNE SLOVENJ GRADEC, NA GOSPOSVETSKI CESTI 4 V SLOVENJ GRADCU. ^ KRITERIJI Zfl ^ OBJRVO VOLILNIH PROPAGANDNIH SPOROČIL MED PREDVOLILNO KAMPANJO V ČASOPISU PREPIH V času predvolilne kampanje za decembrske lokalne volitve bo Prepih izšel dvakrat: 11.11.1994 in 25.11.1994. Stranke in posamezniki, ki bodo nastopili na volitvah za župane in svete občin, lahko v časopisu objavljajo svoja propagandna sporočila pod enakimi pogoji in po enakih cenah reklamnega prostora: > celostransko propagandno sporofilo « 600 DEM >polstransko propagandno sporofito « 300 DEM VČetrtstranskD propagandno sporofilo » 150 DEM Naročnikom omogočamo tudi objavo dvobarvnega propagandnega sporočila, ki je za 15% dražje in barvnega propagandnega sporočila, ki je za 30% dražje. Črnobele fotografije so zajete v osnovni ceni reklamnega prostora. V računu za objavljeno sporočilo se upošteva obračun DEM po srednjem tečaju banke Slovenije na dan izstave računa. Za 19. številko Prepiha (izid 11.11.1994) sprejemamo naročila do petka, 4.11.1994, za 20.številko (izid 25.11.1994) pa do petka, 18.11.1994. Vsebini propagandnega sporočila mora biti priložena naročilnica s točnim naslovom naročnika. ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem \_______ ___________J Na podlagi Odloka o ukrepih in pospeševanju razvoja malega gospodarstva v občini Ravne na Koroškem, objavljenega v Medobčinskem uradnem vestniku štev. 19/91, objavlja Upravni odbor Sklada za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Ravne na Koroškem R fi Z P I S ZA DODEUTEV KREDITOV POD UGODNEJŠIMI POGOJI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM I. VSEBINA RAZPISA Z razpisom se dodeljujejo krediti, ki jih odobrava Upravni odbor Sklada za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v sodelovanju s poslovno banko. Iz sredstev občinskega sklada se za kredite zagotavljajo ugodnejši odplačilni pogoji s subvencioniranjem realne obrestne mere (r). Dodeljevanje teh sredstev je poseben ukrep občinske politike, kot pomoč razvoju malega gospodarstva, zato lahko za kreditna sredstva interesenti zaprosijo samo enkrat. Skupni znesek razpoložljivih kreditov je predviden na 17 mio SIT. II. MERILA ZA PRIDOBITEV IN NAMEN KREDITOV Za kredite lahko zaprosijo mala podjetja z največ 25 zaposlenimi ter redni obrtniki - samostojni podjetniki, ki že poslujejo ali na novo začenjajo z dejavnostjo. Krediti so namenjeni za investicije. Zaradi manjšega obsega razpoložljivih kreditnih sredstev se na razpis lahko prijavijo začetniki in tisti, ki zaključujejo že začeto investicijo. Prednost pri dodeljevanju kreditov bodo imele investicije, ki izpolnjujejo kriterije, določene o ukrepih in pospeševanju razvoja malega gospodarstva, predvsem pa naslednja kriterija: - investicije, ki zagotavljajo nova delovna mesta, - investicije, ki zagotavljajo ekonomske učinke v čimkrajšem času V primeru prevelikega števila kandidatov za kredit bomo upoštevali dodatne kriterije in dali prednost tistim dejavnikom, ki imajo za razvoj gospodarstva večji pomen. III. KREDITNI POGOJI Krediti se odobravajo pod naslednjimi odplafilnimi pogoji: - investitor lahko zaprosi za polovico predračunske vrednosti investicije: - doba vračanja: pet (5) let z enoletnim moratorijem na odplačilo glavnice; obresti moratorija se pripišejo glavnici, odplačevanje je mesečno; - obretna mera: R + 7,5 % letna; - Kredit je treba zavarovati pri zavarovalnici s plačilom zavarovalne premije (uredi Upravni odbor sklada); - kredit boste koristili na osnovi predračunov, ki jih priložite poslovnemu načrtu. Nqjni^ji znesek kredita znaša 300.000,00 SIT, nnjvišji pa 1,5 mio SIT. IV. VLOGE ZA KREDIT K vlogi za kredit mora investitor predložiti poslovni načrt, z vso dokumentacijo, ki je njegov si stavni del. ROK za prijavo poteče 21. novembra 1994. Vloge sprejema AMG d.o.o., Stara ulica 1. Ravne na Koroškem, kjer dobite tudi vsa dodatna j pojasnila ter Navodila za izdelavo poslovnega načrta (telefon: 0602-21-661 ali 21-669). OBRAVNAVALI BOMO LE POPOLNE VLOGE - POSLOVNE NAČRTE, IZDELANE PO ZAHTEVANIH NAVODILIH, VKLJUČNO Z VSO POTREBNO DOKUMENTACUOI Družabna kronika MISS SLOVENIJE 1994 Od nekdaj lepe so Ijubljanke slovele, al lepše od Urške bilo ni nobene, nobene očem bolj zaželene, je menil Prešeren pred mnogimi leti. Tako bi lahko letos dejali tudi za Miss Slovenije 94. Janjo Zupan. V petek, 14.oktobra, je bila v restavraciji hotela Terme Čatež v organizaciji agencije GERŽINA Celotno prireditev so popestrili tudi znani glasbeniki, ki so poskrbeli za pravcato vzdušje: Videoton in Slovenskih Novic ter z gostiteljem Terme d.d. Čatež finalna prireditev letošnjega izbora Miss Slovenije 94 za Miss sveta. Po enajstih predtekmovanjih, kjer je nastopilo 146 slovenskih deklet in dveh polfinalnih prireditvahi v Medijskih toplicah in v ki skl diskoteki Pacifik, se je v finale uvrstilo 12 deklet. Za laskavi naslov Miss Slovenije 94 so se potegovale: Nera Nikolič iz Kopra, Janja Zupan iz Ljubljane, Lidija Lenarčič, Simona Bohak iz Slovenske Bistrice, Tina Mahnič iz Ljubljane, Lea Petrač iz Ljubljane, Janja Bočko iz Trbovelj, Vesna Ristič iz Maribora, Vesna Dolenc iz Maribora, Polona Leban iz Nove Gorice, Katarina Strgar z Jesenic in Ka(ja Kori iz Maribora. Vodopivec, je vse finalistke povabil na oder, ki pa letos, žal, ni bil podoben odru. Od tal je bil dvignjen le za kakšnih 15 cm, tako, da so bili lepote deležni le tisti, ki so sedeli čisto spredaj. Napočil je trenutek proglasitve. Miss fotogeničnosti je postala 17-letna dijakinja, visoka 176 cm, s telesnimi merami T)3-63-93, Vesna Dolenc, druga spremljevalka Miss Slovenije 94, sonca, Sun city, kjer nas bo v začetku novembra zastopala na izboru Miss sveta. Tako smo dobili tri najlepše: Katjo, Vesno in Janjo, pri ostalih pa smo zaznali kanček razočaranja. Toda, zame so bile zmagovalke vse. Pokazati toliko poguma in prestati lepe in grenke trenutke, ni mačji kašelj. Še vedno pa drži rek: "Vsake oči imajo svojega maler- é"% Miss Sioveni/e Jan/a Zupan Oto Pestner, Avia band, Edvin Fliser, Aleksander Jež, Victory, Čudežna polja in New Swing Quartet. Lahko bi dejala, da je imela pjjreditev večji poudarek na glasbi kot pa na lepoti deklet. Missice so se predstavile trikrat. Prvi mimohod so opravili v športnih, usnjenih oblačilih. Kot je v navadi, smo drugi izhod pričakovali v večernih oblačilih, toda dekleta so že tokrat pokazala takšne ali drugačne obline. Zadnjič pa so se v soju luči in radovednim ter hkrati občudojočim očem pokazale še v večernih oblačilih. Izhodi so bili mimo in 9-članska komisija je morala opraviti najzahtevnejše delo: sešteti točke in svoje odločitve oddati v kuverte. Povezovalec programa, Vili Kai/a Kan, druga spremljevalka, se je predsfavi/a 19 - letna dijakinja, prav tako iz Maribora, Katja Kori in prva spremljevalka spet Vesna Dolenc. Nato pa so fanfare napovedale - Miss Slovenije 94 je postala 20-letna ekonomska tehnica, visoka 171 cm, s telesnimi merami 84-58-88, Jaqja Zupan iz Ljubljane. Zmagovalno lento ji je predala lanska Miss Metka '"Albreht. Poleg nagrad (opel corsa city), pa Janjo čaka še ena nagrada, 4-tedensko potovanje v južnoafriško mesto Koroške na Ravnah ja!" Upam, da bomo Slovenci lahko prihodnje leto spremljali izbor Miss Slovenije preko TV zaslonov (letos ga, žal, nismo) in da bo celotna prireditev dobila pravi pomen na visokem nivoju. Vsa čast našim sosedom, Hrvatom, ki so pravi profesionalci pri organizaciji takšnih prireditev. Janja, vso srečo ti želimo, Korošci in Korošice! -© Andreja Petrovič Duržabna kronika LEPOTICE SO... Andreja Petrovič, lepotička s Koroškega radia, je v soboto, 15. oktobra malo pred 19.uro komentirala izbor za Miss Slovenije 94. Pred širokim poslušalstvom Koroškega radia, ki jo še naprej smatra za lepotico, je njeno komentiranje ravno zaradi tega dejstva KAR ZBLEDELO. JAVNA LOŽfl VITEZI V SLOVENJ GRADCU Tako je predsednik države Milan Kučan blagoslovil prvih šest članov viteškega reda v cerkvi Svetega Jurija v Slovenj Gradcu. Prvi vitez in hkrati šef reda vitezev, ki jih bo v Sloveniji dvanajst, je postal Jože Žagar (Sl. Gradec, Smelt Lj.). Cerkvi Svetega Jurija pa pripada čast, da je v njej sedež tega reda za državo Slovenijo. ÌÌÌ®}E1)|1Ì| Znan gasilski entuzijast, ki je hkrati tudi steber mislinjskih gasilcev, se je med poletjem dobra dva meseca potepal po daljni Avstraliji. Seveda pa je za ta čas tudi znan vinotoč v neposredni bližini gasilskega doma zaupal v upravljanje pridnim in zanesljivim rokam. Toliko bolj pa je bil, skupaj z ženo, presenečen (ali pa tudi vesel} ob vrnitvi, ker so iz njunega bifeja naredili to, kar so. Na vratih sta zagledala velik in svetleč napis: DISKO TRI KENGURUJU". Avstralske navade se najbrž krepko razlikujejo od mislinjskih, tudi v dobrodošlicah. Selitev Miran Ocepek, znan odvetnik z Raven, s stalnim prebivališčem na Prevaljah, se je odločil za selitev v Slovenj Gradec. Kako tudi ne, saj je Slovenj Gradec vendarle mestna občina. in prepihane čveke Bojazen Bojazen je odveč, trdijo na PTT. Ravenčani pa se vendarle bojijo, da bi Ravne izgubile omrežno skupino 0602. Če v Slovenj Gradcu postavljajo najbolj sodobno telefonsko centralo v Sloveniji, potem bi se res spodobilo, da bi imeli tudi omrežno skupino. Na svojem kvadrata Marko Vrečič, odgovorni urednik radia za Koroško, se bo selil na svoje: kupil je namreč stanovanje, v katerem je nekoč stanoval gospod Franc Rotar. Če bo odgovrni urednik Koroškega radia tako podjeten kot F.R., potem se bo mogoče selil še enkrat. / Novi grbi / -M. ^ 15) .ifrrp <2.) Zdaj imamo na KoroSkem štiri občine in štiri občinske grbe, kar je še nbjbolj razpoznavno na a,vto m o bi I s ki n ta b I i cà h. Po novem grbov najmanj deset, za podobe na grbih pa Prepih predlaga kar portrete županov. Tudi jaz sem se prijavila na izbor Miss Slovenije, vendar me "kuharji" niso upoštevali. NAROČNIKI |IM]0 PREPIH PO Hilli CENII NAROČILNICO Podpisani (ime in priimek ali naslov podjetja) se do preklica naročam(o) na Koroški časopis Prepih. Naročnino bom(o) poravnaval(i) polletno, za I. polletje do 31. 3. in za II. polletje do 30. 9. tekočega leta. (podjetja tudi žig) im Naročilnico pošljite na naslov CZPVORANC, Frelihova 24, 62390 Ravne na Koroškem v,___________ ______ ____________________ TRGOVSKO PODJETJE KOROTAN Ravne na Koroškem Čečovje 6 Tel.: 0602/22-711, 21-476 Fax: 0602/23-296 Trgovsko podjetje "KOROTAN" Ravne, Čečovje 6, obvešča cenjene kupce, da nudi zelo ugodno možnost nakupa svinjskih polovic v svojih prodajalnah: O Samopostrežba TRG Ravne O Samopostrežba Prevalje in O PRESKRBA Črna na Koroškem in sicer po ceni za kg: O haranci (s kožo in slanino) 398,00 SIT/kg O guljenci (brez kože in slanine) 550,00 SIT/kg Za vse podrobnejše informacije oziroma naročila, se zglasite v navedenih prodajalnah. Zamudnikom priporočamo, da se zglasijo v vseh najbližjih prodajalnah TP "KOROTAN", kjer nudimo za nakup ozimnice: krompir, jabolka, ETA paketi in vso ostalo blago po konkurenčnih cenah. PRIPOROČA SE KOLEKTIV TP ■KOROTAN' RAVNE TRGOVINA NA DEBELO Z ŽMU TN PREDMET! SPLOŠNE RABE ^Solidni y Uspešni ^Veletrgovci > ‘Efepeditizmi Ljubeznivi xcjouina S UH L TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41-157, 41-267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 (ja na Jjl luojz ocLjzmataz in tudi nouz tzufiaz, da jo otjiiazjo a. 33 tzx i£ jiizjizicajo o (zalzouoiti jjonudtjz. Vlado Križovnik iz Mislinje je znan gobar in ima prirojen tisti izrazit čut za gobe. Kako tudi ne, ko pa je prava pohorska korenina in pozna sleherni kotiček, kjer rastejo številne vrste gob. Da je vsemu temu res tako, najbolj zgovorno ponazarja posnetek. Vlado je namreč blizu "PETELINOVEGA FOLCA" visoko na Pohorju našel takšen zajeten kup jurčkov-peterčkov. Zrasli so tako tesno oprijeti skupaj, kot bi se bali samote, pa tudi bolj vame so se zagotovo počutili. Njihova skupna teža je bila natanko 3.22 kg, premer pa kar 39 cm. Takole v šali rad pove tudi, da se kljub izredno velikemu navalu gobarjev iz Velenja in okolice na ta predel Pohorja še vedno najdejo takšni skriti kotički za domačine. Nenavadna gobarska trofeja je zagotovo letos največja s tega predela Pohorja, tam iz neposredne biližine Rogle. ■© Silvo Jaš Korošci v zgornjih tretjinah Korošci na tem tekmovanju še nikoli nismo imeli tako številno in tudi po rezulatatih opazno udeležbo. In ker imajo naši gasilci v tem mesecu še posebej veliko pre-ventivenga in izobraževalnega dela, bo kar prav, da povemo še nekaj o dosežkih na državnem tekmovanju v Kranju. Med več kot tristo ekipami je bilo kar 28 Koroških gasilskih desetin iz vseh starostnih kategorij gasilcev. Med pionirji je med 38. ekipami dosegla 9. mesto desetina Vuhreda, 20. pa desetina iz Brezna. Med 33. ekipami pionirk so dekleta iz Brezna za točko dosegle prvo uvrstitev, Muta je bila peta, iz Prevalj pa šestnajsta. Tudi med 29 desetinsko konkurenco mladincev MB 300 je bila desetina Mute na šestem, desetina Vuhreda pa na enajstem mestu. Med mladinci MB-500 se je uvrstila desetina iz Pameč na drugo, desetina Brezna pa na osmo mesto. Pri mladinkah MB - 300 so med 29 - timi desetinami Radeljčanke zasedle četrto, tekmovalke iz Črneč sedmo, Ožbalčanke pa zadnjemesto. Med mladinkami MB 500 so bila dekleta Brezna na sedmem, Vuzeničanke pa na štirinajstem mestu. Člani, A skupina: IGT Muta 7., Legen 12. in Slovenj Gradec 18. mesto. Tekmovalo je 42 desetin. Članice, A skupina: Legen 7„ Vuhred 21. in Prevalje 22. mesto Člani, B skupine: Pameče Troblje 1., Ravne 3. in Mežica 14. mesto Članice, B skupina: Prevalje 10., Vuzenica 16. in Nova oprema 19. mesto. Med veterani so slavili prvo mesto Prevaljčani, Mežičani so bili na 3. mestu. Če omenimo še 5. mesto veterank s Prevalj, vidite, da so se skoraj vse naše desetine uvrstile v gornje tretjine po doseženih rezultatih. Lahko jim samo čestitamo.-© Kv Koroški lovci, skupaj kakšnih dva tisoč, so v soboto opravili polaganje vab s cepivom proti steklini. Tako je med drugimi slovenskimi pokrajinami tudi naše območje dobesedno prekrito s cepivom proti lisičji steklini, oziroma steklini, katere najčešči prenašalec je lisica. Za nekatere lovske družine je to že tretje tovrstno cepljenje zapored in podatki kažejo, da smo bili na Koroškem pri tem zelo uspešni. V primerjavi z drugimi pokrajinami smo pri nas to nevarno (da ne zapišemo - smrtno bolezensko okužbo) skoraj iztrebili, oziroma smo jo omejili. Lovci in veterinarji prav posebej prosijo lastnike psov, da vsaj še 14 dni strogo spoštujejo zaporo psov, ki bi sicer pospravili prenekatero vabo, namenjeno lisicam. Končno so takšne akcije tudi dokaj drage, kar preračunajmo: na sto hektarjev je položenih približno 16 vab s cepivom, ki vsaka stane le nekaj manj kot dve marki. Če k temu prištejemo še stroške manipulacije in če bi prišteli še brezplačno delo lovcev, pridemo do izjemno velikih številk. To navsezadnje, razen dela lovcev, plača država iz žepov davkoplačevalcev. Za lovce tudi zdaj delo ni končano, vsaka družina mora opraviti določeno kontrolo odvzema cepiva in odstreliti najmanj dve lisici za natančen pregled. Torej samo na Koroškem mora v tej zdravju namenjeni akcijo pasti najmanj 60 lisic. Bomo pa brez dvoma živeli v dokaj varnem območju pred to izjemno nevarno boleznijo. -© K.valtl i^o jvorosKi C StanovanJiM problemi ostajajo V občini Radlje na stanovanjskem področju premoremo okoli 1450 stanovanjskih enot, oziroma stanovanj, v katerih niso vključene individualne hiše, tri četrtine le - teh pa zasedajo tako imenovane socialno šibke družine. S sklepom Skupščine občine Radlje je bil pred dvema letoma ustanovljen stanovanjski sklad, katerega osnovna funkcija je gospodarjenje in pridobivanje socialnih lahko v dokaj kratkem času rešili. V drugem primeru pa je ena izmed usmeritev sklada tudi ta, da odkupi okoli 200 sicer zasedenih stanovanj Tovarne Muta po ugodni ceni. sredstev v skladu premalo. Poleg vsega pa se ob tem pojavljajo tudi problemi, ki jih je povzročil zakon o denacionalizaciji, saj v občini Radlje trenutno ni ne parcel ■ssA A// bo za nekafere /e še takšna streha nad g/avo? | stanovanj, v okviru sklada pa so tudi takoimenovana kadrovska stanovanja javnih zavodov in upravnih organov. Občinski stanovanjski sklad trenutno gospodari z okoli 280 stanovanji, v katerih so bolj ali manj socialno šibka družine, kar z drugimi besedami pomeni, da tem ni mogoče zaračunavati profitne najemnine, kar bi ob subvencijah bil tudi nesmisel. V skladu so se nekflko dogovorili in priporavili izhodišča, s pomočjo katerih naj bi te probleme pričeli reševati. Med izhodišči so bili omenjeni krediti za izgradnjo stanovanj v okviru individualnih gradenj, s čemer bi to problematiko Okoli 10 odstotkov teh stanovanj naj bi v približno letu dni zaradi individualnih gradenj oziroma lastnega reševanja stanovanjskega problema sedanjih najemnikov pridobil sklad za posojila socialnih stanovanj. Na tako imenovani listi je okoli 50 socialnih upravičencev, pri katerih je bruto dohodek na družinskega člana v povprečju okoli 20 tisoč tolarjev, v večini primerov pa gre za mlade družine. Vsekakor je ravno zaradi teh podatkov reševanje stanovanjskih problemov v občini Radlje zelo pereče, saj je bilo v okviru sklada iz države potrebno te probleme pričeti čimprej reševati, saj se v teh primerih situacija lahko iz leta v leto le slabša. V občini Radlje pa bo (z okoli 17 odstotno brezposelnostjo in 20 odstotkov nižjimi plačami od republiškega povprečja), v bodoče teh problemov, ki bodo še težje rešljivi, še več. Izhodišča za reševanje stanovanjske problematike socialnih upravičencev, v okviru katerih so omenjeni tudi materinski in samski domovi, je na zadnji seji potrdila tudi občinska skupščina na tej podlagi pa bo potrebno pripraviti in uresničevati tudi občinski stanovanjski program. Sklad trenutno razpolaga z okoli 20 milijoni tolarjev, ki jih bo na podlagi s strani skupščine potrjenega progra- J ma lahko bolj ali manj j smotrno vložil. Kako se bodo ti problemi reševali v bodočih štirih novih občinah, zaenkrat še ni jasno. Ve se le to, da bodo ob pomanjkanju denarja in nereševanju teh problemov lahko brez strehe nad glavo ostali Ijud- niti denarja za blokovno gradnjo. Glede na to, da je okoli 20 je, ki bodo občani katerekoli odstotkov stanovanj potreb- na novo nastale občine na nih tudi temeljite obnove, bi tem območju. © T.Karat — — iHÌHONrXA. HYUflDIII SERVIS AVTO SERVIS FIŠER - AVTOMEHANIKA - AVTOKLEPARSTVO - AVTO LIČARSTVO - mODAJA VOZIL m REZ. VOJUV 62000 MARIBOR, Cesta XIV. divizije 86 Tel.: (062) 510-625 Mdk lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d. OpIbOjjfflin® tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 JELOVICA Losna industrija ŠKOFJA LOKA t»L 064/631-241, Iax: 064/632-261 •Visokobolilitno OKNA raznih oblik in dimsnzij, « kotira lahko vgradimo stikla z midinlnastimi krili, kositirana stikla, nolipljim krili ali lisim mnli. • Prid sončim in radovidnimi poglidi vanijijo POLKNA s Fiksnimi in giblfnrimi lamilnmi, masivno POLKNA PUNK ali polkno s polnili RPO • Sodobno oblikovano NOTRANJA VRATA dojijo votimu stanovanju ii Upii izglid • Piko na I va5i bBi ■ MASIVNA VHODNA VRATA, obdilana z bnzbarvnim lazurnim pnmozom. Motnost izbiri polnil in dodotni obogatitvi izglida z Usino oli kovinsko mnlo Predstavništvo RAVNE na KOROŠKEM Čečovje 5, HOTEL MERX, tel.: (0602) 20-175 GRADILI BOMO IN PRODAJAMO PROSTORE V POSLOVNO ŠPORTNEM KOMPLEKSU TRABERK DRAVOGFÌAD atraktivna lokacija ob mestnem jedru pri magistralni cesti Dravograd - mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu (oddaljenost od avstrijske meje 1,5 km) n poslovni prostori za turistično-gostinske in obrtno-storitvene dejavnosti (frizer, zlatar, urar...), trgovske lokale (avtosalon, prodaja sadja, tekstila, trafika...), banka, zavarovalništvo, predstavništva itd. ter tudi stanovanjski prostori. INFORMACIJE: MERX Turistično gostinsko Kot morebitnega kupca poslovnih prostorov v tem objektu vas vabimo na ogled celotne projektne dokumentacije. Obenem bi vas v pogovoru seznanili o poteku dosedanjih aktivnosti pri pripravi realizacije projekta, predstavili zasnovo terminskega plana za nadaljnje delo (pričetek gradnje oktober 1994), seznanili s prodanimi pogoji in možnostmi in se dogovorili o morebitnem sodelovanju. podjdje KOSE KOSEPflAK DRAVOGRAD, Meža 3 Tel: 0602/83-073, 83446, faks: 0602/80033 Piše: Blaž Prapotnik VERNI - REFORMIRANI - MRTVI Turobno melanholični jesenski čas nam prinaša zanimivo zaporedje praznikov: Dan reformacije, Dan mrtvih (Vsi sveti) in Verne duše ter temu primemo vzdušje. Praznika Vsi sveti in Verne duše, ki se pomensko nekako prekrivata, temeljita na starosvetnih krščanskih izročilih, ki segajo v obdobja starega Rima in imajo korenine v še starejših poganskih obredih, povezanih z onostranstvom. Okrog tega se je skozi stoletja, tudi na slovenskih tleh, zgrnila cela paleta ljudskih običajev, šeg, navad in tudi etnoloških posebnosti. Vendar so se stari običaji s časom spridili in sfižili, kot se je to zgodilo s Cerkvijo (predvsem) v srednjem veku. Tako da so: kaotično stanje v katoliški cerkvi, odmik od evangelijskega krščanstva (površno, zavajajoče, lažno tolmačenje Biblije), farizejstvo duhovščine (prodaja odpustkov), togost in napake "nezmotljivega" papeštva - v 16. stoletju privedle do reformatorskega gibanja oz. protestantizma. V tem obdobju smo Slovenci dobili prve tiskane knjige, ki sta jih spisala Primož Trubar (Abecednik in Katekizem, 1550) in Jurij Dalmatin (prevod Biblije - Biblija, tu je vse svetu pismu, stariga inu noviga testamenta, 1584) v slovenskem knjižnem jeziku, kar je pomenilo velik duhovni in kulturni dosežek. S tem dejanjem smo se Slovenci, kot narod s svojo kulturo in književnostjo, vpisali v zemljevid Evrope. Nam ni potrebno, kot trobezljajo frazeiji in politik(ant)i, šele zdaj moledovati in ponižno prositi na vstop. Če njihova demokracija in politika stoji "ante portas" - pred vrati, to za slovensko kulturo ne velja. Mi smo z Biblijo, temeljnim književnim delom - ne samo verskega, ampak tudi literarnega in kulturnega pomena, v Evropo vstopili že v 16. stoletju, v obdobju reformacije! Protestantizem je, z razkolom v najmočnejši instituciji oblasti in moči - katoliški cerkvi, povzročil družbene spremembe; nastale so nove verske skupnosti, posledice pa so bile dolge in resne verske vojne, ki se niso pomirile vse do danes. Ironija pri vsem tem je, da so se deklarirani verniki, predvsem zaslepljeni in fanatični, obnašali ravno nasprotno kot veleva nauk, ki so ga tako nepopustljivo branili (ljubi svojega bližnjega, ne ubijaj,...), da so se zanj zagrizeno borili z vsemi dovoljneimi in nedovoljenimi sredstvi ter med netolerantnim divjanjem pomendrali vse moralne vrednote, ki naj bi jim bile svete in uničili še mnogo več (od knjig, kulturnih, zgodovinskih pridobitev civilizacije do človeških življenj). S silo in prisilo se bojevati za kakršnokoli religijo, resnično vero ali humano idejo, je popolni absurd. Edina legalna, moralna in etično dopustna pot izmenjavanja in širjenja idej je konstruktiven dialog, ki naj omogoča strpno, tolerantno sožitje različnih ver, kultur in miselnosti. Saj so z vsako agresijo grobo kršeni nauki oz. moralne norme. In to se človeku, žal, vedno znova dogaja in ponavlja in ponavlja in ponavlja... Vojna v imenu miru. Sovraštvo v službi ljubezni. Kregarija zaradi sprave. Neumnost, ki utemeljuje modrost. Laž, ki ščiti resnico. Blebetavi napihnjenec, ki se poimenuje homo sapiens ali pa zgolj pešaca priviligi-rancev, ki se igrajo demokracijo. Tudi zaradi vseh bojev skozi človeško zgodovino se bodo prvega novembra marsikje morali spomniti JOŽE-SILVA KREUH g »lil. COLVAjS BREG 1 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694 it..... rajnih, ki niso imeli te sreče, da bi umrli prijazne, naravne - bio - smrti (na primer od starosti) in so se povrnili v prah, odhiteli v nebesa, padli za svobodo ali zaspali v Kristusu, skratka zapustili ta svet (avfemizem izberite po lastnem okusu) dosti prej kot bi bilo to Bogu in dotičnemu všeč. Odvisno od kulture, vere in/ali religije, svetovnega nazora in/ali filozofije, imamo do mrtvih in smrti različen odnos. Pri nas smo, kljub množični veri v raj - čudovita nebesa, kamor naj bi po smrti odplahutala duša, kar nekam licemersko otožni in žalostni, ko nam prvi november izreče svoj: "Memento mori!" Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se je (ob koncu prejšnjega stoletja uveljavljen) običaj urejanja grobov sprevrgel v puhlo bahavost in potratno potrošniško neokusnost. Bohotijo se prav nič skromni marmornati nagrobniki, spomeniki napuha, kjer “...sploh ne bereš v glosi slikoviti kaj bil je - temveč - kaj bi moral biti," (če si sposodim Byronov poetični cinizem). Grobnice so že na predvečer dneva mrtvih preobložene z venci, ikebanami, dragim cvetjem, svečami in -zadnje čase vse pogosteje - z miniaturnimi električnimi light shovvi, ki utripajo s kratkimi intervali: hladno, brezdušno, bledo bliskajočo, umetno svetlobo, kot kak pokvarjen avtomobilski smerokaz, ki nervozno nakazuje našo pot v tehnizirano, odtujeno in izpraznjeno, razvred- noteno potrošniško družbo, kjer lepe preproste navade zamenjujejo, pravzaprav grobo izrivajo, neokusne, izrojene komercialne domislice, kakor so takšnile surogati. Navesimo si še umetnih rož, plastičnih Kristusov in podobne šare (saj gre pri večini tako ali tako le za fasado, zunanjost, za dajanje vtisa) in si polepšajmo (ne)vesele praznike. Vsekakor pa je potrebno priti na pokopališče v jesensko-zimski garderobi pod taktirko najnovejših modnih trendov, že zaradi prestiža in omejenega strahu pred zvedavo obrekljivim "javnim mnenjem", čeprav se bojim, da se bodo tudi tukaj čedalje bolj začele kazati socialne razlike med sloji in zevati razpoke, če že ne kar prepadi, med družbenimi razredi. Vendarle pa se vedno izkaže, da smo "onstran vrat percepcije" - ne glede na barvo, obliko, spol, sklon, število, filozofijo, vero... - vsi enaki: smrt ne dela razlik, na koncu gremo vsi. In le redki pustijo za seboj kaj pomembnejšega (tako kot Primož in Jurij) - večina duš kar odffli v anonimnost. Tako gre to. V soju trepetajočih sveč se spomnim pisatelja -raziskovalca mejnega, enostranskega, neznanega in mističnega - Carlosa Castanede ter njegovega najlubšega grafita, napisanega na opečnatem zidu nekje v L.A.: "Death is the greatest kick of all - that’s why they save it for last." - Smrt je največji udarec od vseh - ravno zato so ga prihranili za konec. -© 40.000 SLOVENCEV SE NI ZMOTILO! POHITITE! PRIDRUŽITE SE TISTIM, KI SO SVOJ CERTIFIKAT ZAUPALI PRAVI ZIBELKI! Doslej nam je svoje certifikate zoupolo več kot 40.000 slovenskih državljanov. S tem premoženjem, ki je večje od 12 milijard tolaq'ev, bomo izbirali med najvrednejšimi slovenskimi podjetji: Petrolom, Muro, Radensko, Krko... Med vsemi tistimi, ki jih nekateri še čakate in je med njimi tako težko izbrati. S premoženjem bomo preudarno ravnali in zagotoviti rast vaše naložbe. Pohitite! Svoje certifikate lahko v Pooblaščeno investicijsko družbo INFOND CENTER vložite v vseh enotah Nove Kreditne banke Maribor, PTT Slovenije, Zavarovalnice Maribor, Komercialne banke Nova Gorico in pogodbenih partnerjih. \mm NMUibMMfeKUl Inforni v PRIMOŽ ABRAHAM Petnajstletni Primož Abraham je tačas eden najboljših plavalcev ravenskega Fužinarja. S plavalnim športom se je spoprijel pred sedmimi leti in ni mu žal, pa čeprav mora včasih trenirati tudi dvakrat dnevno. V svoji dosedanji karieri je bil izjemno uspešen, saj je doslej na tekmovanjih osvojil kar 28 zlatih, 17 srebrnih in 15 bronastih medalj ter 4 pokale. Primož je kadetski državni rekorder v disciplini 50 m delfin femreife® (čas 27,05) in državni prvak na 100 m delfin. Udeležil se je številnih mednarodnih plavalnih mitingov v tujini, največje doživetje zanj pa je bil nastop na mednarodnih igrah šolske mladine letos junija v kanadskem Hamiltonu. Na tej šolski olimpiadi je Primož osvojil 1. mesto na 100 m delfin in 3. mesto v štafeti 4 x 100 m mešano. V letošnji sezoni že nastopa v mladinski konkurenci, njegov cilj pa je uvrstiti se v državno reprezentanco in prihodnje leto nastopiti na evropskem mladinskem prvenstvu. Primož Abraham je bil rojen 9.6.1979, stanuje pa na Ravnah, Čečovje 7. Uspežan nngtnp [-^prftTantnnrA Slnvanije na svetovnem prvenstvu v tradicionalnem karataju V ITALI]! TUDI RAVENČANA BREZNIK IN MRAVLJAK Pretekli teden se je iz italijanskega Trevisa vrnila reprezentanca Slovenije, ki je prvič kot samostojna država nastopila na 7. svetovnem prvenstvu v tradicionalnem karateju. Med izbranci selektorja Toneta Ančnika in trenerja Bojana Marinčka, sta bila tudi dva člana tradicionalnega karate kluba Ravne - Roman Breznik in Ivan Mravljak Breznik in njegov sotekmovalec v ekipi, Celjan Sašo Škraber, sta osvojila zelo dobro 10. mesto v disciplini ENBU. Najboljšo uvrstitev na letošnjem SP sta od slovenskih karateistov dosegla Tomaž Herga in Elvira Mulalič, osvojila sta 8. mesto v disciplini mešani ENBU. V ekipnih bojih so bili naši reprezentanti Breznik, Mravljak in Mustafič tesno poraženi v kvalifikacijah z izkušenimi Francozi. V najmočnejši disciplini prvenstva - v borbi posamezno, kjer je nastopilo 70 tekmovalcev je Ravenčan Ivan Mravljak izpadel v četrtfinalu proti reprezentantu Makedonije. Podobno se je primerilo tudi Brezniku, ki je nastopil v disciplini karate biatlon in izgubil na pragu polfinala z enim od tekmovalcev iz Slovaške. Kljub velikim finančnim težavam in kratkotrajnim pripravam, pomeni ta prvi vstop Slovenije v ogromno svetovno areno - na prvenstvu je sodelovalo kar 35 držav s preko 280 tekmovalci - izjemno lep uspeh. Roman Breznik je po povratku na Ravne povedal: "Cilj nam je bil doseči vsaj kakšno uvrstitev med prvih petnajst in v tem smo uspeli. Vedeti je namreč treba tudi to, da je vsak vstop v polfinale ali finale tudi stvar režije vplivnih sodnikov. tako, da mora neuveljavljena država, kot smo mi, premagovati še nešportne ovire. Vsekakor pa smo si nabrali dovolj izkušenj, ki jih bomo s pridom uporabili že maja prihodnje leto na evropskem prvenstvu v Manchestru v Veliki Britaniji." -© I. Mlakar ievo /van Mravi/ak - borba z Francozom NOGOMETAŠI KOROTANA SUVELA ŠE VEDNO V KROGU KANDIDATOV ZA UGO ■DESFTERICF ODMEVNA TOČKA Z MURO Ali jim bo uspelo? O tem je seveda še preuranjeno govoriti, toda nogometaši Korotana Suvela so z osvojitvijo točke z Muro v Murski Soboti znova dokazali, da sodijo med ekipe, ki se upravičeno potegujejo za ligo bodoče deseterice. Rezultat 1:1, ki so ga Prevaljčani dosegli na nedeljski tekmi 11. kola v Murski Soboti, je bržkone pravi podvig "čete" trenerja Toneta Tomažiča. Velika večina slovenskih poznavalcev nogometa je bila namreč prepričana v zmago Mure, ki je v preteklih dveh kolih dosegla dve zmagi v gosteh, in to v Ajdovščini in v Ljubljani Afevče Donit Filter/. Proti borbenim Korošcem pa so se Pomurci "opekli", kajti Samo Vidovič je po podaji Plesca že v začetku srečanja zatresel mrežo domačega vratarja in napovedal presenečenje. Nogometaši Korotana Suvela so po 11. kolu uvrščeni med 16-timi prvoligaši na deveto mesto in imajo 11 točk. V dosedanjem toku prvenstva so dosegli pet zmag, in to doma proti HIT Gorici 2:1, Jadranu iz Dekanov 6:0 in Primorju iz Ajdovščine 2:1, v gosteh pa so premagali Živila Naklo s 3:2 in Rudarja Velenje z 1:0. V petih tekmah so ostali brez točk, potem ko so na gostovanjih izgubili v Beltincih s 4:2, v Izoli s 3:1 in v Kočevju z 2:0. Doma so Prevaljčani izgubili proti Mariboru Braniku z 0:1 in STC Olimpiji z 1:3, edino točko pa kot rečeno, osvojili v srečanju z Muro. Prevaljčane so v zadnjem kolu prehiteli Velenčani, ki so po presenetljivem porazu proti enajsterici Korotana Suvela na domačem igrišču v zadnjih štirih tekmah nanizali kar štiri zmage. Očitno je, da se je po odigranem 11. kolu že oblikovala skupina devetih ligašev, ki se bo potegovala za novoustanovljeno 1. slovensko ligo, ki bo štartala v sezoni 1995/96. Primorje, Istrabenz Koper in Gaj Kočevje sedaj namreč že zaostajajo za Prevaljčani za tri točke. Do konca jesenskega dela prvenstva so preostala še štiri kola. Najprej bodo prevaljski nogometaši gostovali v Ljubljani proti Vevčam Donit Filtru /29.10./, nato bodo igrali doma z Istrabenzom /6.11./, sledi tekma v Celju proti Publikumu /13.11./ in v zadnjem kolu doma proti Železničarju AM Cosmosu /20.11./. -© Ivo Mlakar RK PREVENT: Ì BOJ NA DOMAČI SCENI Slovenjgraški rokometaši so se v 1. krogu evropskega pokala pokalnih zmagovalcev že poslovili od nadaljnega tekmovanja. Na Islandiji so sicer dobili prvo tekmo s Hafnarfjordurjem s 26:23, drugo pa so izgubili kar za deset golov (29:19). Zdaj so "ježki" osredotočeni na igre v domačem prvenstvu in pokalnem tekmovanju. V začetku novembra bodo odigrali zaostalo tekmo 4. kroga z Gorenjem v velenjski Rdeči dvorani. Tekmo 5. kroga z ajdovskim Fructalom v svoji dvorani so sicer dobili z 22:20, razočarali pa so s slabo igro. Namesto, da bi skromno moštvo Fructala rekordno premagali, so si dovolili nezavzeto in zmedeno igro, ki jo bodo navijači hitro pozabili. Vseeno pa je tu nov par točk, ki je potegnil Prevent po lestvici navzgor. V sredo so Slovenjgradčani v Litiji proti Inženiring Šarbeku odigrali prvo tekmo osmine finala za pokal Slovenije. Predlani jih je to moštvo izločilo iz pokalnega tekmovanja, lani pa so bili slovenjgraški rokometaši boljši in kasneje izgubili šele v finalu s celjsko Pivovarno Laško. Litijsko moštvo v tej sezoni ne blesti, tako da bi bila skupna zmaga po dveh tekmah za Prevent še najbolj logična. Sicer bodo v 6. krogu državnega prvenstva (sobota, 29.10.) "ježki" spet gostovali v Litiji, tako da sta dva tedna v znamenju tega zasavskega moštva. 9. novembra bo namreč v slovenjgraški športni dvorani povratno pokalno srečanje z Inžerirrg Šabdtm. -© ROK TAMŠF. V ALPINI- STIČNE NOVICE V minulih mesecih je Slovenjgradčan SaSo Proseiy'ak opravil več vzponov z oceno 7b-F in 7c v plezališčih Kotečnik, Osp in Topla pri Črni na Koroškem. V avgustu je Prosenjak obiskal italijansko plezališče Arco, kjer je opravil 50 vzponov na pogled, najtežjega z oceno 7a+. V istem plezališču je bila uspešna tudi Zala Žaže iz AO Ravne, ki je opravila 30 vzponov težavnosti do 6b-K V domačih plezališčih je bila Žažetova najuspešnejša v plezališču Kotečnik, Jcjer je premagala smer Vabeča z oceno 6c+. Uspešni so bili tudi mladi plezalci ALP kluba iz Slovenj Gradca. Boštjan Temnikar je splezal smer Kitajka (6c) v Kotečniku, Peter Vinšek in Matq Paradiž pa smer Bambus (6c). Vsi trije so splezali tudi več smeri z ocenama 6a in 6b. V začetku oktobra so plezalci v slovenjgraški športni dvorani začeli z rednimi treningi na umetni steni za mlajše kategorije. -© R.T. ^ .. -J èport Piše Ivo Mlakar NflŠI TEKAČI V AVSTRIJI Na teku v Obdahu na avstrijskem Štajerskem je nastopila skupina tekačev in tekačic iz koroške krajine. Med 231 udeleženci je v teku na 8200 metrov 1. mesto osvojil Ravenčan Alojz Gologranc v kategoriji nad 60 let, 2. mesto si je pritekel Darko Voliž iz Dravograda med dečki do 10 let, na 3. mesto pa so se uvrstili Goran Barbič iz dravograda med dečki do 13 let, Vili Blatnik iz Mežice v starostni kategoriji od 50 do 60 let ter Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca med veterankami nad 50 let. S tem tekom se je hkrati zaključilo tekmovanje za pokal Murtal in pokal Avstrije. V seštevku vseh nastopov se je Vili Blatnik uvrstil na 1. mesto, medtem ko so Ivica Vilič, Zdenka Pavlič in Kazimira Lužnik osvojili 2. mesta. PREVflLJ-ČflNKE DRUGE V TRSTU V Trstu je bil odbojkarski turnir mladinskih ekip za tradicionalni memorial Sonje Kokorovec. Med dekleti so nastopile tudi mlade odbojkarice Prevalj in osvojile 2. mesto. Zmagale so Rečanke, tretje so bile igralke domačega Koimpexa Trst (prej Sloga), četrte pa odbojakrice Sokola Trst. Pri fantih je bila najboljša kadetska reprezentanca Slovenije pred Koimpexom, Foturo Pordenone in Škofjo Loko. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran član kadetske reprezentance, Ravenčan Bogdan Kotnik, za najboljšo napadalko pa so proglasili igralko Prevalj Katjo Kokol. KROS DELA V BREŽICAH Na jesenskem krosu za pokale Dela v Brežicah so nastopili tudi atleti in atletinje iz občin Ravne in Slovenj Gradec. Najbolje sta se uvrstila Andnj Repanšek in Mitja Blagotinžek. ki sta v kategoriji mlajših mladincev osvojila ekipno 2. mesto, medtem ko sta bila med starejšimi mladinci Marko Klemenc in Peter Rapac četrta, med starejšimi mladinkami pa sta Veronika Zupanc in Jana Makuc osvojili 5. mesto. Med posamezniki sta bila najbolje uvrščena Zupančeva na drugo in Repanšek na tretje mesto v teku na 2000 m. ČRESLOVNIK ŠESTI Kadeti alpinističnega odseka Ravne so se udeležili dveh tekem za državno prvenstvo v športnem plezanju. Na peti tekmi v Kranju je bil najboljši David Čreslovnik, ki je osvojil 6. mesto. Na šesti tekmi za državno prvenstvo, ki je bila v Radovljici, je bil Čreslovnik 8., Matej Flis 9. in Franjo Prepadnik 10. DOKL KONČAL SODNIŠKO KARIERO Nekoč odličen odbojkaš ravenskega Fužinarja, sedaj pa že vrsto let uspešen trener odbojkaric Prevalj, Janez Dokl, je bil kar 23 let tudi uspešen odbojkarski sodnik. Zadnja leta se je veliko bolj posvečal trenerskemu delu, če pa mu je dopuščal čas, je še vedno vzel v roke tudi sodniško piščalko. Sedaj pa, ko se je aktiv koroških sodnikov "okrepil” z mladimi perspektivnimi močmi in ima na A-listi kar 7 sodnikov, je Janez Dokl sklenil zaključiti kariero sodnika. Poslovil se je na tekmi slovenske reprezentance proti tujcem, ki nastopajo v naših klubih, ta tekma pa je bila 20. oktobra na Ravnah. POLENA ZNOVA NA VRHU Končan je jesenski det lige v malem nogometu v občini Ravne, kjer letos nastopa 12 ekip. Ponovno so na vrhu prvi favoriti in večkratni zmagovalci občinske lige, ekipa kluba malega nogometa Polena. Nogometaši Polene so zmagali v vseh enajstih tekmah in zbrali 22 točk, sledijo Diskont Žagar 18 točk, Diareja 16, Lispo in Riversi po 12, Amaterji 11 točk, itd. Skupno je bilo v jesenskem delu prvenstva odigranih 66 tekem in doseženih 361 golov. -© SGP K0GRAD DRAVOGRAD Z IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo vaš objekt: □ izolirate in s tem prihranite na energiji □ lamele omogočajo dobro prezračevanje fasade □ primerna je za nove ter sanacijo starih in vlažnih fasad □ Izofas fasada je razgibana, estetsko zanimiva in lahko si jo zmontirate sami IZOFAS ZA VAŠ USTVARJALNI PROSTI ČAS! Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 0602 - 85 - 070, 85 - 230 Giostrarla črna kronika Zlati časi z lato V svojih Črnih kronikah pogosto uporabljam kratico NN. Pomenila naj bi neznanega storilca. Vendar pa neznanih storilcev objektivno ni in na policijo bi morda lahko neupravičeno padla slaba luč, češ da ne odkrijejo storilcev. V večini primerov pa temu ni tako. Mnoga kazniva dejanja že kmalu dobijo krivca s polnim imenom oziroma policija sklene primer z utemeljenim sumom in ovadbo. 0 takšnem primeru lahko poročam tudi iz tokratnega štiriindvajstdnevnega obdobja. Kriminalisti UNZ Slovenj gradeč so namreč, v sodelovanju s policisti Policijske postaje Slovenj gradeč raziskali vrsto tatvin iz garderobnih omaric v podjetju TUS KO-SI v Slovenj gradcu. 0 njih sem poročal tudi v svojih črnih kronikah. NN je tako dobil ime: gre za Z.Z., ki je utemeljeno osumljen teh kaznivih dejanj. Kar serija Razkritje kar prave serije vlomov pa se obeta še v enem primeru. Tokrat so kriminalisti UNZ Slovenj gradeč opravili več hišnih preiskav - seveda z ustreznim dovoljenjem - pri nekaj občanih in zasegli kopico predmetov, ki naj bi izvirali iz kaznivih dejanj. Odvzeli so tudi prostost J.K. in M.V., ju privedli k preiskovalni sodnici v Mariboru, ki pa ju je po zaslišanju izpustila na prostost. Vrednost predmetov, ki naj bi si jih omenjena občana pridobila s kaznivimi dejanji tatvine, znaša najmanj 2.000.000,00 tolarjev. Z goljufijami pa naj bi si pridobila še okoli 250.000,00 tolarjev protipravne premoženjske koristi, kot piše v policijskem zapisniku. In še goljuf Kar lepo kariero pa ima tudi R.M., ki se je udejstvoval kot goljuf. Utemeljeno je namreč osumljen, da je z lažnim prikazovanjem dejstev spravil v zmoto S.H.. Slednji mu je že meseca julija letos posodil 2200 DM, čeprav je R.M. tedaj natančno vedel, da mu jih ne bo mogel vrniti. Podobno je R.M. ravnal tudi v primeru D.P., ki mu je izročil televizijski sprejemnik, vreden več kot 100.000,00 tolarjev. Tudi tega dolga R.M. seveda ni poravnal. In končno je R.M. s podobno pretvezo prepričal še M.E., da mu je izročila za 45.000,00 tolarjev prehrambenih artiklov, ki prav tako še niso plačani. Ob tem ostaja odprto vprašanje, ali je R.M. tako dober igralec in zna odlično "odglumiti" naivneža, ali pa so toliko naivni tisti, ki so nasedli njegovim "fintam". Koledar Vedreje zasukani del kronike pričenjam tokrat z dogodkom, ki mu skorajda ne gre verjeti, pa je vendarle resničen. NN je v noči na 7. oktobra razbil okno na strugarski delavnici J.M. v Radljah ob Dravi, splezal v notranjost in odtujil, ukradel ali odnesel (kakor vam je pač ljubše) - stenski koledar. Pri tem je na oknu naredil za 2000 tolarjev škode, koledar pa je vreden 10 krat manj, okoli 200 tolarjev. "Najbrž si ni težko predstavljati, kakšni motivi so bili na koledarju," razmišlja moj prijatelj "bifedžija" Miran. "Zagotovo niso bili pejsaži ali kakšne koroške kašče. Marveč... - no ja, če bo NN taisti koledar obesil na leseno steno, mora pač paziti, da se slučajno ne bo zaskalil - v jezik!" Posel stoletja pa je naredil M.G., ki je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja goljufije. Z lažnim prikazovanjem je namreč spravil v zmoto J.O., da mu je izročil svoj osebni avtomobil. In zakaj posel stoletja? Avto je namreč vreden -reci in piši - kar 500 (petsto) mark, M.G. pa kupnine še ni poravnal. Voziti pa se z avtom najbrž tudi ne more, saj za ta denar kaj več kot šasijo fička na štirih kolesih ni mogel dobiti. Zlati časi Zlati časi so bili tedaj, ko smo se kdaj pa kdaj še "orng" stepli, si je verjetno mislila šesterica občanov, ki se je 8.10. ob 23,30 stepla na parkirišču bistroja Zlati časi v Mislinjski Dobravi. Najbolj je baje v tej skupini "haral" M.P. iz Velenja, ki se je oborožil z razbito steklenico in telesno poškodoval D.M. Moram reči, da je bila ta skupina v zmoti. Zlati časi so bili tedaj, ko so se fantje stepli z latami, ne pa z odlomljenimi steklenicami! V te čase pa zagotovo spada J.J., ki je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru. Dne 14. oktobra je namreč ob 18,15 z leseno lato udaril po glavi J.M. Policijska kronika nakazuje, da bo letos kar huda zima. B.M. je namreč že pričel zahajati v gozd v Podkraju pri Mežici in od tam odnašati smrekova in macesnova debla. Tega dejanja je vsaj utemeljeno osumljen. Sklad kmetijskih zemljišč je bil tako oškodovan za okoli 8.000 tolarjev. Tunizijska podjetnost Nekoliko starejši bralci te kronike se bodo še spominjali filmske komedije Rusi prihajajo. No, kaže, da se tudi Slovenija vse bolj odpira, za začetek pa lahko poročam o "Tunizijski zvezi". Žal ta za nas ni bila najbolj donosna. Kriminalisti so namreč 10.10. aretirali Che.S., državljana Tunizije. Utemeljeno ga namreč sumijo, da je storil več kaznivih dejanj goljufije (za zdaj vsaj 8). Z lažnim prikazovanjem dejstev je spravljal ljudi v zmoto in najemal poslovne prostore ter posameznike, s katerimi je sklepal posle. Svojih obveznosti pa ni poravnal. Po doslej zbranih podatkih si je tako pridobil vsaj za 2 milijona tolarjev protipravnih koristi. Policija prosi vse, ki imajo s Tunizijcem slabe izkušnje, da se javijo pri njih. Omenjeni "tunizijski poslovni partner" je imel pravzaprav smolo. Če namreč vemo, da je Tunizija tudi Abesinija in nam je znana prislovična "abesinska tema", potem vemo, na kakšen način je Che.S. nameraval izginiti. No, pri tem pa je po- zabil, da so komunalci, v glavnem v minulih referendumskih obdobjih. Koroško kar dobro razsvetljili in da je abesinska tema v glavnem le še črna preteklost. Kar lepo pokronala ga je natakarica v igralnici Krona na Prevaljah, ko je 13.10. med 18. in 20. uro čistila lokal in na točilnem pultu pustila ležati denarnico. NN je namreč kronal svoj dan in si iz nje postregel z okoli 6000 tolarji. Kmalu šal po goba Ne vem natančno, ali je občan iz Slovenj Gradca, ki je v gozdu na Legnu našel eksplozivno telo iz druge svetovne vojne, pravzaprav iskal gobe. Pri vsej zadevi je imel še kar srečo. Če bi stopil malce bolj nerodno, bi prav zares lahko šel po gobe! Morda bomo šele čez 50 let, ko bodo odprli tajne arhive, izvedeli, kaj je prijelo A.D., da je 9.10. namerno z brcami poškodoval osebni avtomobil l.G. in tako povzročil za dobrih 19.000 tolarjev škode. A.D. je bojda ostal nepoškodovan, avtozdravnik pa tudi na avtomobilu ni ugotovil notranjih poškodb. Kljub vsemu pa je tak način obračunavanja precej presenetljiv! NN je v Dravogradu vlomil v leseno uto in odnesel tranzistorski sprejemnik ter kovinsko lopato. Slišali smo, da je NN oboje namenil življenski družici: lopato za delo, radio za glasbo, da ji pri delu ne bo dolgčas. Kdo je ženi doslej pel in s koliko posluha ter s kakšnim glasom, pa ni znano. Strah v Črni Sicer ni več novica, pa vendarle: v Črni na Koroškem so se oni dan razširile novice, da neznanci ugrabljajo otroke. No, na srečo se je pokazalo, da doslej še ni izginil noben otrok. Res pa je, da je voznik nekega kombiniranega vozila neznane registracije vabil otroke, naj se peljejo z njim. Na srečo tega nihče od povabljenih otrok ni storil. Verjetno panika zaradi tega ni potrebna, nič pa ni narobe, če doma in v šoli otroke podučimo, da ne smejo prisesti v vozilo, če voznika zares ne poznajo dobro. -© T.l. v Črna kronika Kadar na kakšni ozki hribovski poti srečamo ogromen tovornjak, naložen s hlodovino, se lahko prav čudimo, kakšni virtuozi so njihovi šoferji, da varno spravijo tovor v dolino. No, vedno pa ne gre vse po sreči in čeprav zveni obrabljeno, še vedno drži - nesreča nikoli ne počiva in previdnosti nikoli ni dovolj. To priča tudi tale posnetek iz arhiva koroške prometne policije. Najbrž ni bil toliko kriv datum (13.10.) marveč tudi kanček nepazljivosti, da je voznik gozdarskega tovornjaka ob 13.56 zapeljal preveč na desni rob vozišča in zdrsnil po pobočju. Vse se je dogajalo na krajevni cesti Mala Mislinja - Šentilj.-© Preveč po roba TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o. Otiški vrh 53 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234 Fax: 0602/85-279 Tekstilna Industrija Otiški vrh Trgovina TARA na Mariborski cesti v Dravogradu je za vas pripravila pestro izbiro: - mehkih pletenin znanih slovenskih proizvajalcev: Almira, Ros, Pentlja... - otroških trenirk, hlač, puloverjev in bund - kopalnih plaščev in jutranjih halj ter brisač za vso družino NOVO V TARIs - odslej tudi moško spodnje perilo VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETEI gorenjesems Ì SS5 BARVNI TELEVIZORJI gorenje . možnost plačila na rC u. Tr 2j_ KOK F'. Ji PLINSKI KOTEL ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO SANITARNE VODE TIP: SO Z23 MOČ: S T 33 kW Saunier Duval \ □ Gotovinski popust pri takojšnjem plačilu □ Možnost obročnega odplačevanja □ 12 mesečni potrošniški kredit s fiksno obrestno mero □ Možnost zakupa mesečno odplačevanje takojšnja uporaba izdelka brezplačno vzdrževanje ves čas zakupa n Za televizorje Gorenje 2 leti garancije □ Prodaja rezervnih delov po povzetju / Tel.. 063/852-822 [TB77PC KVALITETNO SERVISIRANJE IN ORIGINALNE rezervne dele zagotavlja gorenjeserv/s m GRfinČM STUDIO IVICO čeeovje 6, Rome no Kor. Tel.: 0602/20-342 Koledarji vseh vrst: žepni, stenski, stenski za prodajo... Studio za oblikovanje in propagando Dobja vas 121 62390 Ravne " d doracì/a in araniiranfe ìzL 'čundfnišJio oSfiJiouanje partnersko podjetje carinska cona Dravograd Otiški vrh 25d 62370 Dravograd tel.: 0602 44 131 fax: 0602 41 631 Odpeli smo prodajalno 2 živili, TRGOVSKI C<£A)T<£R s rodi ]\Ao±\co, □ DOBRA ZALOŽENOST □ PESTRA PONUDBA □ MODERNA SAMOPOSTREŽBA VABL3<£A)|! zavarovalnica triglav d.d. POSLOVNA ENOTA KOROŠKA 62380 Slovenj Gradec. Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842, fax: 41-840 PREDSTAVNIŠTVA: Radlje ob Dravi, Mariborska 8 Tel.: 0602/73-024, fax: 73-026 Ravne na Koroškem, Trg svobode 12 Tel.: 0602/23-658, fax: 23-769 RENTNO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV ENA OD REDKIH ZANESLJIVIH STVAR! V ŽIVLJENJU Odmevi Spoštovani g. Edi Prošt! Z zanimanjem prebiramo Vaše prispevke s področja zaposlovanja in brezposelnosti, ki jih objavljate v Prepihu. Menimo, da bolj kot bomo problemsko obravnavali ti dve vprašanji, prej jih bomo oz. se bodo začela razreševati. Zanimiv je tudi Vaš prispevek v Prepihu, št. 15/94 z dne 16.9. 1994, z naslovom "Kam izginjajo brezposelni". Na Republiškem zavodu za zaposlovanje Območna enota Velenje smo ob njem pritegnili problemom neprilagojenosti statistike, ki z zamudo objavlja spremembe na trgu delovne sile. S tem problemom se srečujemo tudi na zavodu za zaposlovanje. Kot zavod, ki skrbi za izvajanje zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, bi vam sicer morali odgovoriti na naslovno vprašanje, pa lahko žal le ugibamo skupaj z vami. Zakaj? Podatke o zaposlenih v podjetjih idr. organizacijah zbira Zavod RS za statistiko z mesečnim raziskovanjem "ZAP-M" in temeljijo na zajetju vseh podjetij idr. organizacij. Glede na veliko množico podjetij v zasebni lasti in razmeroma majhen delež delujočih pa obrazce pošiljajo le tistim zasebnim podjetjem, ki so imela po podatkih SDK-ja vsaj tri zaposlene. Če upoštevamo, da se je število podjetij od leta 1990, ko jih je Koroška štela 348, do junija 1994, povečalo na 1.249, potem je kar precejšnje število "po vaše brezposelnih", skritih v teh številkah. Do razlike pa prihaja tudi zaradi 2-mesečnega zamika pri objavi podatkov, ki marsikoga, ki želi ugotoviti najnovejše stanje o gibanju zaposlenih, zavede. Poseben problem je zbiranje podatkov o samozaposlenih, med katere štejemo tk.im.obrt-nike, osebe, ki samostojno opravljajo poklicno dejavnost ter kmete. Do februarja 1994 smo v Območni enoti Velenje te podatke pridobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Ravne na Koroškem, odtlej pa naj bi podatke zbiral Zavod RS za statistiko. Zaenkrat druge informacije nimamo, oz.še vedno veljajo za uradne podatke februarski. Tedaj je bilo v koroških občinah evidentiranih 1317 obrtnikov in samostojnih poklicev, 1381 kmetov ter 1265 zaposlenih pri obrtnikih. Glede na to, da se je v letošnjem letu močno povečalo povpraševanje po delavcih (v 8. mesecih so delodajalci koroških občin izkazali 2869 potreb -lani v tem času 1978), je število obrtnikov in število pri njih zaposlenih gotovo večje... Vemo torej, kam izginja vse več brezposelnih in veseli bi bili, če bi jih na ta način "izginilo" čimveč. Toda novim razmeram se bo morala prilagoditi tudi statistika, saj bo le tako ugotavljanje razmer objektivno in temu ustrezno odzivanje na probleme. Eden teh je gotovo tudi vprašanje cene dela v zasebnem sektorju, ki se, povzeto po nekem članku o letnih računovodskih izkazih zasebnih podjetij (finance, št. 45, 22.6.1994) izraža v neprimerno večjem obsegu potnih stroškov in avtorskih honorarjev kot v družbenem sektorju, ob hkrati veliko nižjih plačah zaposlenih. Primerjava: povprečna bruto plača je v tem času v zasebnem sektorju znašala nekaj čez 54.000 SIT, v družbenem sektorju pa skoraj 78.000 SIT. Kaj to pomeni kot osnova za socialno zavarovanje in v končni fazi za pokojnino, si lahko mislimo . Tudi vprašanje pogodbenega dela in dela na črno je še vedno aktualno, kljub višjim obdavčitvam, ki so vendarle povzročile povečano zaposlovanje, in kljub novi zakonodaji o inšpekciji dela. Za zavod za zaposlovanje je vprašanje pogodbenega dela pomembno z vidika iskanja tržnih niš in odpiranja novih delovnih mest, seveda pa tudi v zvezi s pravicami brezposelnih iz naslova zavarovanja. Morda se na zavodu za zaposlovanje še najbolje zavedamo, da vse to v novodobnih razmerah poraja poceni delovno silo, ki po eni strani ustvarja konkurenco na trgu cene dela, perspektivno pa lahko tudi novo skupino socialnih revežev. Sprašujem pa se, ali so za to res krivi birti, direktorji, podjetniki? Pozabljamo namreč, da trg delovne sile deluje prav v smeri sproščanja konkurence in poglabljanja neenakosti med posamezniki, ki na trgu prodajajo delovno silo. Status posameznikov v družbi postaja odvisen od njihovega znanja, moči, samostojnosti pri delu... Stiske, problemi, tudi zlorabe posameznikov, ki se prvič soočajo z realnostjo trga delovne sile, so v razmerah prehoda na tržni sistem še toliko bolj boleče. Praksa tudi kaže, da so v takih razmerah pravice posameznikov, ki ponujajo delovno silo, premalo zaščitene... Na zavodu za zaposlovanje se zavedamo, da delovanje trga delovne sile ni mogoče prepustiti izključno tržnim zakonitostim, zato smo pod okriljem države razvili številne programe za vzpodbujanje zaposlovanja, ki jih naši brezposelni, pa tudi delodajalci, dobro poznajo. Posamezni programi so namenjeni prav izpostavljenim skupinam brezposelnih, kot so iskalci prve zaposlitve, dolgotrajno brezposelni, idr., seveda pa tudi tistim, ki iščejo priložnost v samozaposlitvi. Še pomembnejši in morda premalo znani pa so programi, motivacijske delavnice, s katerimi skušamo vzpodbuditi posameznike (brezposelne) k samostojnemu iskanju možnosti za zagotavljanje višje kvalitete življenja in dela. Delavnice so vse bolj obiskane in ocenjene kot dobre in koristne. V tem času organiziramo že drugo delavnico "odkrivanje poklicnega cilja in strategija njegovega uresničevanja11, katere cilj je "omiliti vse večjo socialno izolacijo in nemotiviranost nekaterih skupin brezposelnih ter vzpodbuditi njihovo angažiranje pri reševanju lastne situacije". Žal vaš članek opozarja, da smo še vedno na začetku poti. Danica Godler RZZ Območna enota Velenje Nekateri posvečeni na obfini Ravne na Koroškem spoštujejo le zakon Džungle V Koroškem Fužinarju št. 3/1990 sem objavil članek "gradnja garaž na Javorniku". V podnaslovu sem zapisal: 'Vzpostavljanje neposrednih vezi med skupinami z nasprotnimi interesi izrabe prostora daje več možnosti, za izvedljivost projekta. “V uvodu sem še dodal: "Privoščim si oceno, da negodovanje, publiciranje in ugotavljanje pomanjkljivosti explicitno kažejo na neproduktivno angažiranje subjektov pri reševanju relevantnih vprašanj s tega področja.” Nihče več ne omenja, da je to območje prvotno predstavljalo divje odlagališče odpadkov naselja, da je tu brez dovoljenj bilo zgrajenih 32 lesenih garaž, svinjakov in objektov s podobnimi funkcijami. KS Javornik-Šance je tu realizirala 233 garaž in poslovni objekt s površino 488 m2, vse to skupne vrednosti cca 3,0 mio DEM. Mislim, da ni zgolj naklučje, da se nihče ne spominja več za par mesecev nazaj, da je Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora naše občine razpisal lokacijski ogled za spremembo nekaterih garaž v novo funkcijo gostinskih lokalov, in da je ta ista institucija ugotovila, da je ta sprememba možna, če bodo pridobljena potrebna soglasja in izpoljnjeni pogoji iz zaključkov te obravnave. Če extrapoliram: na Javorniku so nastale iz stanovanjskih prostorov različne trgovine, brez potebnih dovoljenj, brez izpolnitve osnovnih, varnostnih, prometnih, sanitarnih in tehničnih pogojev. Ti primeri niso osamljeni tudi v drugih okoljih. Posvečeni na občini so si prigrabili pravico cinične distance. Pa še to, za dva gostinska prostora iz prvotnih garaž so pridobljena vsa soglasja in so vsa pozitivnega značaja, občinska vlada išče nove zaplete, zadolženi občinski minister pa nič. Da ne bo kake pomote, Gorjanc Peter-Črtomir ni bil nikoli predstojnik Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora naše občine, ampak le zadolžen za strokovne urbanistične tehnične rešitve, politične odločitve so bile izključna domena občinske vlade. Peter-Črtomir GORJANC Razvedrilo (Založba Mihelač) HAGAR ? STALNO GOJENJE ISTE KULTURNE RASTUNE VOJAŠKI POHOD, KORAKANJE ST. SLOV. POLITIK, BOGDAN SLOV. PUB-UQST IN PISATEy, BOGDAN ORANJE KOVINAR- TEHNIŠKA ŠOLA IND. MESTO NA KAVKAZU LEE MARVIN ORODJE ZA DROBLJENJE LEŠA KRAJ OB VRBSKEM JEZERU, SP. JEZERCE OZKI KONG POLOTOKA OTOK V PRESPAN-SKEM JEZERU ZALOGE BLAGA PO VRSTI IN KAKOVOSTI PODZEMSKI HODNIK ŠORLI LJUBKA SLOG PREPREKA, ZAPREKA NAPR. ZA PREDENJE TROJANSKI KRALJEVIČ ► NEKDANJI BRAZILSKI NOGO- METAŠ ITAUJANSKO MOŠKO IME SREBRNO BELA TRDA KOVINA ► VETROVKA POMOL MOSTOVŽ AVTOR KRIŽANKE F. NOVAK NENEVARNA BENIGNA BUIA PRVI PREVOD BIBUJE V LATINŠČINO KRAJ BUZU TRŽIČA REKA NA PELE-PONEZU GROBO OBDELANE DESKE ZA PLOT TISOČAK BARVA IGRALNIH KART VODNA ŽIVAL SL PE§NIK -JOŽE HERCE- GOVEC PAPIRNATA KAPA LJUBIMEC BOC. REE MESTO NA OT. KJUŠU PREBIVALEC OTOKA ŽOGA ZUNAJ IGR]ŠG\ 1. ŽENSKA GLAVNO MESTO DEŽELE SCHLE-SW1G-HOLS-TEIN NA KONCU ISTOIMENSKEGA ZALIVA GLAVNI ŠTEVNIK PEVSKI ZBOR IZMEČEK OGNJENIKA NAJVEČjA člSe- GA TELESA NAŠI RAZGLEDI KRA/ POD FRUŠKO GORO FRANC MESTO OB ŽENEVSKEM JEZERU SLOV. KOREOGRAF, IKO STOTI oa DINARJA IME DANSKE FILMSKE IGRALKE, ZVEZDE NEMEGA RIMA, NIELSON GORA V JU-UJQH. NAD KRIŠKIMI PODI i- . X IEM9«JeMA KABIKAT1BA -V mojih časih, dragi mladenič, smo sedeže odstopili starejšim... \________________________________________________________________________________V ZGODBE IZ RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR-RENE BAR- V GOSTTUM "Halo, natakar, pivo prosim!" tez 15 minut "Hab natakar, me slišite, pivo, sem rekel." Čez 30 minut "Hab, pivo prosim, pivoooo!" Čez eno uro: "Želite prosim?" “Voodeeee!" PRT 7DRAVNTKU "Hjaa, ja, " vzdihne zdravnik ob pogledu na pacientov izvid, "kaže, da imate POAPNENJE žil, VODO v kolenu in ledvične KAMNjj." "Poglejte, gospod zdravnik, če imam mogoče še pesek v jajcih, pa začnem takoj hišo graditi". V NORTŠNTCT Na obisku norišnice v Polju zaustavi Kučan nekega pacienta in ga vpraša: "Pozdravljeni, kako se kaj počutiš tukaj?" "Kdo pa si d?" ga vpraša pacient. "Kaj me ne poznaš? Jaz sem Kučan - predsednik Slovenije. " "Ja, ja, kar pomiri se, ko sem prišel jaz noter, sem bi! Napoleon." V_________________________________________________________J Za vas VINO JE POTREBNO VKLJUČITI V OBROK HRANE KOT DIAMANT V PRSTAN (Poupon) SVETUJE MIRO PIRTOVŠEK IV.del JEDI Podravski Posavski Primorski g.golaž, tržaški rizvanec, zvrsti cviček, rose sveži refoško, vampi, drobovina zvrsti zvrsti kuhana govedina s laški r. zeleni silv. modra frankinja, sveži refoško, hladnimi omakami chardonay, šipon cviček, zvrsti rebula, merlot angleški rostbif laški rizling, šipon modra frankinja refoško, rdeči govedina na žaru, capris, teranton dušena govedina, suhi traminec, modri modra frankinja teran, merlot. bržole v temnih omakah z vinom in sivi pinot refoško telečja pečenka. chardonay, zeleni sil. laški rizling, beli in sivi pinot t.zrezki, medaljoni laški in renski rizl. chardonay sauvignon svinjska pečenka. beli pinot, šipon rose,šentlovrenka,rebula, tokaj, rose pečeni odojek jedi na žaru z laški rizling cviček ajvarjem in čebulo blaga rdeča v ina kuhana topla šunka zvrsti cviček, zvrsti refoško, rose, zvrsti piščaneapečeni, ocvrt sauvignon, rulandec, rose, šipon, laški pinot, tokaj, rebula dušeni, kuhani pinot, chardonay r., sauvignon malvazija, rose pečena raca, gos, rizvanec, laški r.. m.frankinja, cviček sveži refoško, puran (temno meso) pinot, m.frankinja zvrsti, rose rose ZANIMIVOSTI Libeličani so ponosni na svojo kostnico, ki je postavljena na tamkajšnjem pokopališču. V Slovenij so namreč ohranjene samo še tri podobne kostnice, v Mokronogu na Dolenjskem in v Jarenini v Slovenskih Goricah. In v kleti libeliške kostnice, ki so jo pred par leti pod strokovnim vodstvom mariborskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine tudi restavrirali, je še mogoče najti kosti. Razumljivo, za kosti so bile kostnice tudi namenjene. V libeliško kostnico, ki sodi v romansko obdobje in je potemtakem stara med 700 in 800 let, so nosili kosti iz vse Mežiške doline in tja do Suhe na avstrijskem Koroškem. Svojčas so bila pokopališča namreč mnogo manjša od današnjih, poleg tega vsak kraj tudi ni imel pogrebne pravice. Zaradi tesnosti s pokopališkim prostorom pa so grobove kmalu prekopavali, kosti, ki še niso strohnele, pa so z vsem spoštovanjem shranjevali v okroglih kapelicah, ki so se latinsko imenovale "carnarium," po naše kostnica. Lep zapis o kostnici je tudi v novi knjigi o Libeličah, ki nosi podnaslov Vsaka vas ima svoj glas. Knjigo (ob njej je izšla tudi kaseta starih pesmi) je napisal Bertej Logar, natisnili so jo v Celovcu, prispevek o kostnici in njeni izjemni zgodovinski vrednosti pa je napisala Viktorija Kos. NflGRflDNfl IGRfl SPOZNAVAJMO KOROŠČINO Našim zvestim bralcem tokrat ponujamo novo nagradno igrico. Pravila so preprosta: besedam, ki jih uporabljamo v koroškem narečju, je potrebno pripisati slovenski "prevod." Odgovore pošljite na Prepih, Partizanska 24, 62390 Ravne na Koroškem, med pravilnimi odgovori pa bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Voranc. a/čepdn.......... b/hólzgas........ c/kaps........... d/mtirkslar...... e/kic............ Planinaski kotiček PROGRAM PLANINSKIH ULETOV V NOVEMBRU Planinsko društvo bdet Datum Vodnik/Informacije Telefon PD-Čma - . - - PD-Mežica PD-Prevalje ' - - PD-Ravne Pohod od Litije do Čateža 12-nov-94 Vodnik: g. Cigale Ivan tei.d.22-874 tel.s.21-985 PD-Dravograd - - - PD-Fecro - - - PD-Slov.Gradec Zaključek Ni datuma lnformacije:g.Hartman Ivan tel .d .44-126 tel.s.43-332 PD-Mislinja - - - PD-Vuzenica Izlet na Pohorje Ni datuma Vodnik: g. Kaiser Igo tel.d.61-600 tel.s.61-450 PD-Radlje Kapla - Kapunar - Radlje Ni datuma Vodnik: g.Semiak Janez tel.d.72-734 PD-Ožbalt/Kapla Izlet na Rdeči breg 05-nov-94 Info.: g. Glasenčnik Igor tel.d.60-016 PD-Ribnica na Pohoiju Izlet na Žaucerjev vrh Ni datuma info.: g. Kotnik Božo tel.d.68-194 tel.s.66-450 PO LEVSTIKOVI POTI OD LITIJE DO ČATEŽA Datum: sobota, 12.nov.1994 s startom med 7. in 9. uro pri želežniški postaji v Litiji. Cilj bo odprt do 18. ure na Veliki Loki. Pohod bo v vsakem vremenu. Trasa pohoda: Litija - Šmartno - Bajemik - Jelša - Liberga - Grmada - Gobnik - Moravče - Tlaka - Okrog - Čatež pri Trebnjem - Dolenja vas - Roje - Škovec - Trnje - Velika Loka. Dolžina proge je okrog 25 km (5 do 6 ur zmerne hoje). Tudi letos se bomo izognili hoji po cesti skozi Moravsko dolino, saj bo pot vodila pohodnike nekoliko desno ob vznožju bližnjih gričev po gozdni poti. V letu 1992 je to pot zmoglo okrog 8000 pohodnikov, lani v letu 1993 pa je zaradi snežnih padavin bilo le okrog 3000 pohodnikov. Kontrolne točke bodo v Litiji na startu, v Moravčah ob Resnikovi kašči, na Čatežu pri Trebnjem in na cilju na Veliki Loki. Osredi\ja prireditev bo ob 14. uri na Veliki Loki, popoldne pa zabavni program. Letošnji pohod je organiziran v okviru prireditev ob mednarodnem letu turizma. Gost prireditve in slavnostni govornik bo Dr.Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Prihod na startno mesto v Litijo z lastnimi avtobusi ali rednimi vlaki. Iz vseh smeri bodo to jutro pripeljali okrepljeni vlaki. Povratek z lastnimi avtobusi ali rednimi in izrednimi vlaki iz Velike Loke. Posebnih avtobusov za prevoz iz Velike Loke do Litije letos ne bo ! Pravila pohoda: Vsak udeleženec hodi na lastno odgovornost, ob normalno tekočem prometu na javnih cestah. Organizator bo poskrbel za ustrezno zdravstveno službo. Vsak udeleženec bo na startu prejel posebni dnevnik poti, če ga že ni dobil na prejšnjih pohodih. Ne pozabite kartončkov iz prejšnjih množičnih pohodov. Vsak prejme tudi informacije o pohodu - ne pozabite jih na startu v Litiji, ker so zelo pomembne ter vozni red vlakov. Priznanja: Vsak udeleženec pohoda bo prejel spominsko priponko, razglednico in svinčnik z odtisnjeno letnico pohoda ali knjigo Frana Levstika: Popotovanje od Litije do Čateža, ne glede na to, kolikokrat je že bil na pohodu. Vsi, ki bodo na pohodu tretjič (ne pozabite Dnevnika z žigi prejšnjih pohodov), bodo poleg priponke prejeli tudi spominsko priznanje, za trikratno udeležbo na množičnih pohodih. Prijave: Prijavite se na startnem mestu v Litiji od 7:00 do 9:00 ure. Način plačila: gotovina ali ček. Prijavnina znaša 300S1T. Možne so tudi predhodne prijave do 6.nov.1994, vendar le v pisni obliki s seznamom prijavljenih (ime,priimek,naslov,telefon). Organizator in informacije: Projekt Levstikova pot, p.p.34, 61270 Litija, tel.:(061)882-916 v popoldanskem času. Planinski pozdrav ! Po telefonskih informacijah organizatoija pripravil I. Cigale 7ìtó*7S£ - fuuuid&a fmtyuztte i*t fvievfaiàe*te O PROMING IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA 62360 Radlje, Partizanska 35, Tel./fax: 0602/71-034 NAGROBNI SPOMENIKI NUDIMO VAM: □ že gotove nagrobnike □ izdelava po vaši želji □ kratki roki izdelave □ kovinske črke, vaze in svetilke SE PRIPOROČAMO GinS PODJETJE ZA EKOHOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE j/pMZMbs. ZLATO, SREBRO, MENJALNICA menjalnica Tel.: 0602 83 276 Fax: 0602 83 627 Dravograd Trg 4. julija 34 " ! Galerija Prizma Slovenj Gradec Glavni trg 29 Boutique prizma Dravograd Ométte une ^ MUZSKS O ttoAčt fetfasute (2e£je OfauAtal iote ‘Royat/za, datùut O CyieÙci c(