NOVIC
D
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vi-ed za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za NemĆijo, Bosno in druge evropske dižave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Novi papež Pij X.
^jjfoe komaj 14 dni je bila cerkev brez glavarja, krščanstvo brez Oícta. liil je to čas žalosti po umrlem Leonu XIII., čas pričakovanja in ugibanja, kdo bo novi papež.
Dne 4. avgusta ob polu poldne pa se je navalila na velikanski trg pred sv. Petra cerkvijo nepregledna množica. Komaj je vzdrževalo red mnogoštevilno zbrano vojaštvo. Vse kar koprni pričakovanja. Ker vest se je raznesla po liimu, da je izvoljen novi papež. Kdo je ?
Ura bije tri četrt na poldne, odpre se veliko okno vatikanske bazilike. Na balkoDii se prikaže velik križ iti kardinal Maccbi e spremstvom. Vojaštvo pozdravi kardinala po vojaško. Vse vtilme iû napeto posluša. Kdo je?
Kazločno in jaano se sliši po prostranem trgu :
Oznanjam Vam veselje- Papeža imamo, prevzoritega in prečastitega gospoda kardinala Jožefa Sarto.
In nepregledne množice zavrisuejo veselja : „Živel Sarto, živel*' !
Kardinal mahne z roko. Spet je vae tiho. In kardinal nadaljuje : Kateri si je izvolil ime Pij X. ^
In spet zagrmi glas množice: „Živel Pij X.! Živel Sarto"! Vojaki trobijo kraljevo koračnico. Množica pa se vlije v mesto kličoč v enomer: „Sarto, Sarto".
lirzojav ponese bliskoma veselo vest križem sveta. In koderkoli o nenavadnem času zazvone zvonovi, vse se hiti povpraševat: „Novemu papežu zvoni, kaj ne? Kdo je"?
Beneški patrijarh, kardinal Sarto. je novi papež P'O X. In veselje pomešano z zaupanjem se vseli v srce in bere na obrazu. Zakaj pač?
Velikemu Leonu XIII., ki je tako zmagonosno in slavno toliko let vladal sv. cerkev, najti vrednega naslednika tako hitro: je bilo mogoče? Kaj je na njem, da se ga veselimo, da z radostnim upom zremo v pribodnjost za trdno pričakujoč novih
zmag sv. cerkve. Kdo je?
Mož Iz ljudstva je. Priprost kmet in pozneje občinski sluga je bil njegov oče. Papež Leon XIII. je bil delavski papež, Pij X. obeta biti ljudski papež.
Mož živeč med ljudstvom je. Kapelan in župnik na deželi, kanonik v mestu in vodja semenišča, upravitelj škofije, skof, nadškof, patrijarh in kardinal in slednjič papež: tak mož da bi ne poznal ljudstva vseskozi, in vseh njegovih nadlog in potreb?
Mož za ljudstvo je. Kmetje in gospoda, duhovniki in neduliovniki: vsi so ga spoštovali in ljubili, koderkoli je bival. Otroci so mu vriskali, jetniki se ga veselili, ubožci obožavali, veljaki ga častili. Nikogar ni žalil, vsakemu pomagal, vsem od-
piiatil. 8aiii je živel skrorauo in ubožno, a vedno bogat za reveže, njim na ljubo delal eelo dolgove in zastavljal dragocenosti.
Fanež Leon X1U., plemenitai po rodu, mož velikega dulia in srca, ni maral in ni mogel prezreti aocijalnega gibanja : modre in premišljene besede bo kazale pot, kako oiiraniti ljudstvo veri in domovini, je veÈno in časno osrečiti.
Papež Pij X. pa je vse to sam in nad seboj poskusil ; hodil je pota Leona X1U. v vsaki službi. Jliren a odločen, prizanesljiv a v bistvenih stvareh neodjenljiv, prijazen ter mil a tudi strog in neizprosen, kakor je trebalo, tak je bil kaplan, župnik, kanonik, akof, nadškof, kardinal, patrijarh Sarto, tak bo papež Pij X.
Vse to : njegovo pokoljenje, njegove službe, njegove izskušnje, njegovi uspehi, njegova veljava, njegove vrline: vseto nas navdaja po pravici z najmočnejšim upanjem, da bo Pij X. zares blagodejno iti zmagovito vladal sv. cerkev v naših demokratskih časih kot ljudski papež.
13og sam mu dal pomoči v težki težki službi, katero je prevzel in katere znamenje je trojna krona, ki jo je prejel dne 9. t. m.
liog usliŠi glas Haše{^-a srca iu našega duha, Bog usliši naš pozdrav in našo molitev:
Bog živi Pija X.!
Iz življenja sv. Očeta Pija X.
Jožef Sarto, to je poprejáuje ime sv. OČeta, rodil se je a, jiiuija 1835 v malera kraju llijeze, v škofiji Treviso na Be-neéanskem, ki leži ne daleč od železnice Vicenza-Feltre. Tisti áas je Benečija še spadala pod Avstrijo, torej je bil Sarto rojen kot Avstrijec. Stariši so mu bili revni ter priprostega kmečkega rodu. Oče je ob enem opravljal službo občinskega sluge. Jožef je bil njih prvi otrok. Za njim je prišio še šest sestra in eden brat. Šastre so tri «raožeiie, tri pa ueomožene pri njem. Brat je vinski trgovec v Mautovi. OCe je umrl pred 20. leti, mati pred 10. leti.
Ko je dovršil domačo šolo, pripravil ga. js župnik Tit Tusarni na gimnazij v Caatelfraiico. Ker pa ni stanoval v tem mestu, moral je vsaki dan lioditi peš iz rojstnega kraja nad eno itm (UleČ v šido. Učil se je izvrstno, obuaSal zgledno. — Zato mu je škof iz Treviso, Farina, preskrbel brezplačen prostor v semenišču v Padovi, koder je dokončal bogosloFne nauke z odlićnim uspehom ter bil v mašnika posvečen 1. 1858.
Nastavljen je bil nekaj časa pri glavni cerkvi v Ciistel-franco, Skof ga je hotel imeti za profesorja v bogoslovnid, a Sarto je bil veliko bolj vnet za dušno pastirstvo. Niti d^e leti ni ostal tukaj. Mlad še je postal župnik v Tombolo, čez sedem let (1. 18ii7) pa župnik v Salzano. Tu je enkrat dejal med pridigo: „Jaz lioćem vsem vse postati." In izpolnil je svojo besedo. Sam je živel jako ski'oumo, a drugim je delil dobrote in često zabredel v dolgove. Enkrat je moral prodati svojega konja, da je mogel poplačati dolgove, ki jili je bil prevzel za reveže, Tudi k zastavnici v mestu Treviso se je često zatekel ^ikat pomoči
Škiif v Treviso je spozual nadarjenost iu čudovito delavnost vaškega župnika ter spi'evidel, da je tu premalo polja njegovemu duliu. V piiznanje njegovih zashig ga je leta 1875. imenoval za kanonika pri svoji stolnici, koder je kmalu dosegel prvo Čast med kanoniki. Bil je tudi škofijski kancelar, duhovni vodja bogoslovnega semenišča in sodnik pri duhovnem sodišču. Ko je umrl «kof, izvolili so ga za upravitelja škofije. Tudi v Treviso je močno podpiral reveže. Sicer je bil jako odkrit nasproti duhovnikom, a vendar so.ga jako ljubili. Težko je bilo duhovščini in ljudstvu, ko je moral zapustiti Treviso.
h. 1884., 10. novembra je bil namreč proglašen za škofa v Slantovi. Kardinal Parocclii, v tem mestu doma, njegov zaščitnik, ga je pusvetil v škofa. Tu šele je pridnost in nadar-
jenost sedanjega papeža uašla obilo prilike, pokazati se v najlepši luči in moči. Jožef Sarto si je kot škof v Mantovi zapustil najlepši spomin. Priprost in ljubezniv v svojem oliče-vanjn in obnašanju je vse za seboj potegud. Njegovu vrata niso bila nikonmr zaprta, vedno je imel odpite n^k« za reveže. Nikakor ui trpel, da bi se sorodniki zaradi njegove visoke časti niisili čez si^oj stan. Z modrimi odredbami je povzdignil duliovništvo in skrbel z izvanredno vnemo za njega duševno iu veduosttio izoViiazbo, Sam je hodil v bogoslovnico udade-ničem razlagat veliko delo sv. ToniMŽa Akv. „Summa Theolo-gica", sam jili je uňil prave cerkvene ghsbe, da bi tako iz cerkva izpodrinil šumečo posvetno. Leta 1888. je sklical svoje duhovnike k sk» fljski sinodi, katera se ni obhajala že 209 let ne.
{Konec ijrilnninjiĚ.)
Gospodarske stvari.
Zavarujmo svoja posestva proti požaru!
Izmed mnogih elementarnili nesreč, katere zadenejo našo slovensko zemljo, ne povzrocuje kmetijskemu stanu nobena tako pogostoraa toliko škode, ter ne uniči trajno blagostanje celih naselbin in posameznih rodbin, kakor požar. Ako se ozremo po naši domovini in pre-računimo, koliko škode imamo vsako leto vsled te nesreče, tedaj žalibog pridemo do rezultata, da izgubimo leto za letom po več stotisoč kron narodnega premoženja. Ni sieer mogoče s številkami natančno t o označiti, ker se množina vsakoletnih požarov menja, ker je visokost škode različna ter se za vse ne izve, vendar ako naštejemo le vejčje požare v zadnjem času, n. pr, v Slov. Gradcu na Štajerskem, na Muti na Koroškem, v Predgradu pri Starem trgu, v Podtaboru pri Pod-brezji, v liovcu — je to dejstvo očividno.
Siromaštvo in škodo, ki jo nčini večji požar za cel okraj, ne oziraje se na posamezne rodbine, katere največkrat pripravi trajno na beraško palico, nam predočuje oklic C. kr. deželne vlade v Ljubljani z dnê 2í-i.julija 1.1. o požarih v Predgradu in Podtabru, ki ae glasi tako-le :
— „18. julija seje vnel v vasi Predgrad, občina Stari trg, politični okraj Črnomelj, grozovit požar, ki se je, pospeševan od velike suše in močnega vetra, neizmerno hitro razširil, tako, da sta v teku približno ene ure stali dve tretjini vaai v plamenu.
^Požar je upepelil 67 hiš in ITjO gospodarskih poslopij, vrlmtega pa z malimi izjemami tudi uničil vse premičnine pogorelcev, kakor obleko, hišno opravo, živila, vinske zaloge, dozdanjo žetev, veliko glav živine, vozove, poljedelske stroje in gospodarsko orodje, da celo gotov denar. — Skupna škoda znaša približno 340.000 kron in je samo z okoli 62.000 zavarovana.
Nesrečne pogorelee, katerih gospodarski položaj je bil že sam na sebi jako neugoden in ki svoj bedni zaslužek iščejo z močno uazadujočim krošnjaratvom ali pa s težkim delom zuiiaj dežele, preti ta katastrofa gospodarsko popolnoma uničiti ; nakazani so na dejansko zunanjo pomoč, ki se jira v njih popolnoma brezu])nem položaju ne sme odrekati.
Dan po tej požarni nesreči je vas Po dt a bor pri Podbrezjah, okraj Kranj, zadela" podobna katastrofa, ki ni bila sicer tako velikanska, vendar pa je desetim manjšim ubogim posestnikom uničila vse njili imetje ter naredila okoli 60,000 kron škode, ki je samo v najmanjšem delu z zavarovanjem pokrita." —
Naši gospodarji in kmetovalci ae vedno zanemarjajo dolžnost, da bi svoje imetje v celoti in s pravo
vrednostjo zavarovali proti požaru. Mnogo je kriva brezbrižnost, stara navada, visoka zavarovalnina za B slamo krita in lesena gospodarska poslopja, mnogo lelikomiselnost, Češ, saj pri nas že toliko in toliko let ni bil veeji požar, saj nam bodo dobri sosedje pomagali, in slednjič najveè je kriv na deželi spremenjeni položaj, daje postala nevarnost za požar v teku zadnjih desetletij večja, namesto da bi se bila zmanjšala. Glavni uzroki so, da se dandanes vže v najbolj oddaljenih vaseh rabijo izključno le žveplenke za vžiganje, do katerih ima nedorasla mladina bolj kakor v večjih krajih pristop, da, večina te mlecozobe mladeži kadi smodčice (cigarete) včasih kakor Turki, če se tako izrazimo, kar nekdaj ni bilo ; da mladina premnogokrat brez nadzorstva na prostem, n. pr. na pašnikih v poletnem in na njivah v jesenskem času, Čestokrat prav blizu hiš, ne gledé in ne znieneč se za veter, kuri in razne suhe tvarine zažiga. Nadalje služi v vsaki še tako revni bajtici za svečavo petrolej. To svetivo je v roki pametnega in snago ljubečega Človeka velika dobrota, za zanikrnega gospodarja, nemarnega posla in nenadzirano mladino je ono nevarno. V taki neočejeni svetilki se rado vname, le tťžko je pa goreči petrolej pogasiti in s tem nevarnost odvrniti, Nevarnost poveča množeče se prebivalstvo po vaseh in veČja nmožina kmetijskih pridelkov, pomanjkanje zadostne vode, naraščanje vetrov in ž njim v zvezi zmanjševanje gozdov in sadnega drevja okrog hiš, manjša požrtvovalnost soobčanov pri nastalem požaru, nezadostne gasihie priprave, naraščajoče prosja-čenje rokodelskih pomočnikov, beračev in vagabundov, maščevalna strast, ki v trenutku jeze, sovraštva, obupa ne pomisli, da s takim hudodelstvom stavi življenje in premoženje premnogih dnizih nedolžnih ljudij v nevarnost, nezadostne varnostne priprave (ker se ne izpeljejo dimniki, ne stavljajo strelovodi itd.) in slednjič nepaznost.
V večjih ti'gih in mestih se pa bolj in bolj znianj-šujejo nevarnosti požara, največ imajo svoj izvor v veČji izobrazbi prebivalstva, v izkuSnji, kako težavno si je zgubljeno premoženje pridobiti, primeroma nižja zavarovalnina, gasilna društva itd.
Vzpričo teli razmer postaja dandanes bolj kakor kdaj popred dolžnost vseh slojev in stanov prebivalstva "a deželi, da s podukom in vzgledi spodbujajo "ase posestnike k zavarovanju proti požaru, da županje, duhovniki, učitelji, vzgledni gospodarji iu stariši delujejo na to, da naša mladina ne kadi sploh, še posebno pa ne v gospodarskih poslopjih, da pazi na petrolejeve svetilke, jih čisti in ne pusti nenadzirane goreti ter da vsakoletne navade kurjenje ognjev na planem po mogočnosti zabranjujejo. V tej Zadevi bi lahko veliko koristnega storila žandarmerija, íiko bi pazila na take slučaje in jili v strogo kaznovanje pristojnim oblastim javila. Največja dobrota pa bi bila za prebivalstvo na deželi, če bi se uvedlo ob ligatorično zavarovanje posestev proti požaru. Po izkazilu za I. 1899 so razna zavarovalna društva, ki delujejo na Kranjskem na 2% dokladi v korist gasilnih dnikev izplačale deželnemu odboru svoto J4.576 K 70 h. Ako to svoto s 50 pomnožimo, tedaj dobimo 728.8^5 kron, torej to svoto, v kateri pa niso se vStete razne pristojbine, vplačali so nasi 'zavarovanci
v teku samo enega leta zavarovalnicam za zavarovanje proti požarom, i^ahko trdimo, da vplačajo zavarovanci samo na Kranjskem na leto poprečno en milijon kron zavarovalnine. Vsak pač lahko izračuni, koliko to v nekaterih letih znaša in kdor se za javne razmere briga, vé v primeri, koliko malo izplačujejo zavarovalnine razna društva, kolike ogromne svote tedaj gredó vsako leto iz dežele, katere se ne povrnejo več. Ce se pri tem upošteva, da imajo zavarovalnice v največji meri le najbolj premožne posestnike zavarovane, ki imajo navadno solidno zidana poslopja, kjer je nevarnost ognja manjša, in ako tudi požar nniČi poslopja, s tem njega posestnik ni še prišel na beraško palico, ampak si v teku let zopet opomore, med tem, ko ostajajo le najrevnejši sloji prebivalstva, ki imajo slaba, lesena, majhna poslopja, ki pa je edina njih last in katera je dostikrat še zadolžena, in ako jim požar še to uniči, so popolnoma berači in si ne opomorejo nikdar več, tedaj je umevno, da vsak požar ravno med najrevnejšimi napravi Še največjo škodo. Deželno obli-gatorično zavarovanje prav izvedeno, spretno vodeno, imelo bi za v^se sloje prebivalstva veliko koristij. Največ bi koristilo pa malim, revnim posestnikom, katere bi čuvalo pred popolnoma in zadnjo zgubo svojega imetja. Davek, ki si ga vsak posestnik prostovoljno naloži z zavarovanjem proti požaru, ta davek plačeval bi prepiožen kakor reven posestnik rajši, če bi videl, da ostaja denar v d e ž e 1 i in bi se morebitne prebitke porabljalo v občne koristne deželne potrebščine ; množina požarov in visokost škode ostala bi enaka in bi se prej ko ne še znižala, naši revnejši sloji prebivalstva obvarovani pa bi bili največje bede, dežela bi imela nove dohodke in bi tudi indirektno mnogo pridobila. Njej ne more biti vse eno, ako ima preveč popolnoma obubožanega prebivalstva, saj to daje javnim oblastvom navadno največ opravila, sitnostij in povzro-čuje nepotrebnih velikili stroškov.
Vsakoletne nesreče in škode po požarih naj nam bodo v svarilno bodrilo, da se sami zavarujemo proti požarom, da delujemo pri naših sosedih in v svojem okolišu neprestano na oljčno zavarovanje vseh posestnikov, da pazimo na mladino, na zanikrne gospodarje in posle, da se po njih ne zanese nesreča, da delujemo na obligatoriČno zavarovanje in prigovarjamo tudi najrevnejše posestnike, da zavarujejo svoje imetje ! — Viribns unitis !
Politični pregled.
Nemški cesar pride v kratkem na Dunaj obiskat našega cesarja. Ta mož strasno rad potuje in se kaže po svetu.
V teh dneh obhaja se po mnogih krajih naše države, zlasti na Slovenskem, petin dvajsetletnica vojske v Bosni. Slavni dnevi so bili to za nase vojake, med katerimi so se zlasti kranjski fantje močno odlikovali. Marsikdo se tudi brez tega opomina spominja prav živo onih vročili dnij : mu je že kaj ostalo v kosteh ali udih iz Bosne. Želeti je le, da bi velike žrtve denarja in krvi, ki jih je Avstrija žrtvovala za osvobojenje Hosne, donesli v resnici kaj sadu celi Avstriji in Bosni sami. Žal, da Ogri vedno bolj stezajo po liosni svoje lačne vratove iu izpodrivajo avstrijski vpliv in slovanski živelj.
Na Ogrskem so te dni v zbornici in zunaj nje prali močno umazano perilo. Na vrati so bile preiskave radi zadnjič (inienjenih podkupovanj. Zapletene so bile v te čedne zgodbe visoke osebe. Riiski guverner je že moral iti, in komaj novi ministeraki predsednik Khuen-Jledervarv eam se je spođtaknii in padel. Onin vsi drugi ogrski ministri so postali ,,stari" ministri. Sedaj imajo obilo dela, da dobe novih. No, lepi taki voditelji naroda in državniki, ki si umažejo roke.
Na Nemškem so pri zadnjih volitvah prišle na površje ljudske stranke : katoliška in eocialno-demokratska. Nemška vlada se obeh enako boji. Katoličanov radi vere, demokratov radi njih prekucijekili nazorov. Zato pa hočejo skrčiti in omejiti volivno pravico. Lepa ta: napredna Nemčija jemlje volivno pravico, ko se drugod povsod čedalje glasneje zaliteva : razširite volivno pravico.
Macedonija je vsa v uporu. 2. avgusta je bruhnila vstaja. Začela ae je najlepša domača vojska, ki je pri znani krvoločnosti ne samo od strani Turkov, ampak tudi drugih balkanskih rodov vedno jako krvava. Na-tanČnejih poročil se ni. — V Jlonastiru je nek turški policaj ustrelil ruskega konzula na cesti. Uiisija se je hudo zagrozila, da hoče zadoščenja, sicer bo vojska.
Oombes, znani francoski ministerski predsednik, slabopoznan kot čez vse svobodomiselni zatiravec redovnikov in samostanov, je bil v Marselji pri shodu učiteljev. Na cesti je nek laski delavec (drugi trdijo, da sta bila dva) nanj streljal, a ga ni zadel.
Tam daleč v vzhodni Aziji sta si prišli Rusijâ iti Japonska nekaj navskriž. liiisija se zares napravlja na vojsko.
Domače vesti.
(Osebna vest.) Deielnovladni tajnik gospod Karol Ekel v Novem uiestii je prideljen okraj, glavarstvu v Kočevju in okr. komisar dr. Frid. Vilj. Matliiaa pride iz Kočevja v Novo mesto.
(Iz ljublj. škofije.) Nauâno ministerstvo je odobrilo sistemíziraDje tretjega mesta duhovnega pomočnika v Škocijanu na Dolenjskem, katerega dotacija bo vzeta iz sredstev Metelkove ustanove,
(Zlata masa v Novem mestu.) Obhajal jo je přetečeno nedeljo dne 9. t. m, prećastiti gospod kanonik Frančišek PovSe, Posvečen leta 1853 je nastopil prvo kaplansko službo v Borovnici, kjer je bilo o tiatem času veliko tujih delavcev sosebno Italijanov pri želeaiiici. Kaplanaril je dalje na Vačah, v Eadečah iu Polhovem gradcu. Od tod je sel leta 1861 za lokalita na Ùrni Vrh, in deloval na tem samotnem kraju 14 let. Leta 1875 se je preselil kot župnik na Ježico in z Ježice leta 1893 v Novo mesto kot kanonik pri tukaj-Htijem kolegijatnem kapiteljnii. Skromnemu iti ponižnemu a veduo prijaznemu gospodu jubilantu je ljudstvo zaradi njegovega daai tihega pa v ljubezni Gospodovi vedno gorečega delovanja za čast božjo in izveličanje vernih povsod ohranilo hvaležen spomin in spoštovanje, katero uživa tudi na .svojem sedanjem častnem mestu, kakor se je pokazalo oftitno o přiliti zlate maše- — Namenil je bil, jo obhajati na tihem, a vsled želje milostljivega g. prosta dr. Elberta jo je opravil slovesno ob azistenci domačih preĚ. gg, tovarišev, zastopnika stolnega kapiteljna ljubljanskega, preč. gosp. vojaškega župnika msgr. Ant. Jakliéa, sosednjih župnikov ter zastopnikov samostanov ČČ, oo, íranĚíškanov in usmiljenih bratov. Ker se je v nedeljo ob enem obhajalo tudi zahvalno opravilo za srečno izvolitev novega papeža, je mil. g, prošt v izvrstnem vnetem govoru prav lepo in srečuo združil in razložil pomen obojne slavnosti; zíiani umetnik in orglavec v kapiteljski cerkvi g-Hladnik pa je za to priliko komponiral nov „Te Deum". — Po cerkvenem opravilu je zbral g. prošt v svojih gostoljubnih
prostorih domače gospode in povabljene goste in nekatere bližnje sorodnike zlatomašnikove k prijateljskemu obedu. Počastil je jubilanta tudi župan novomeški g. pl. Sladovič v imenu mesta s svojo navzočnostjo. Koliko spoštovanja uživa jubilant, pričajo mnogoštevilne brzojavne in pismeue čestitke, ki so mu došle iz bližuih iu daljnih krajev, sosebno pa tudi od odlične gospode novomeške. — Vse se je strinjalo s srčnimi željami in voščili, naj ljubi Bog dá jubilantu doživeti tudi še biserni venec, preden mu angeli božji spletejo nebeško krono ! — Tako je poročal „Slovenec". Le nekaj malega pristavimo : „Glej, tako bo oblagoiarjen, kdor se boji Gospoda", je bilo brati na napisu nad kapiteljskimi vrati. Svetnega plačila, kakor je sploli v navadi, g. slatomašnik-kanonik za zvesto delo svoje ni prejel in ga tudi ui iskal. Le častitljiva starost in splošne zahvale pohio spoštovanje ožjih sorojakov in tovarišev mu je svetno plačilo. „Zlato krono si postavil na njegovo glavo", tako je vse to povzel napis na cerkvenih vratih ter kot želja kazal na večno, neminljiyo plačilo, katero mu gotovo ne uide, katera naša najiskrenejša želja naj se spidai po preteku še mnogih srečnih, veselih let,
(Veliki romarski shod na Za^plazu) se bo letos, kakor običajno, vršd v petek pu Velikem Šmarnu dne 21. avg. Ob 6. mi zvečer je pridiga z litanijami. — Spovednikov bo dovtdj,
(f Umrl je) 6. t. m. v Kandiji po daljšem bolehanju pravnik ter c. in kr, poročnik v r, gospod Franc Šešek in bil dne 7. pokopan na novomeškem pokopališču.
(V bolnišnico Us m. bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca julija 127 bolnikov, koncem junija jih je ostalo 64, skupaj 191. Od teb se jih je ozdravilo 77, zboljšalo 17, neozdravljenili je bilo 4. Umrla sta 2 in sicer: 1 vsled zoženja požiralnika (že umirajot priveden), 1 vsled pretresa možganov. V oskrbovanji ostalo jih je 91. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2352.
(Mestna hranilnica v Novem mestu). V meseca juliju 1903 je 291 strank vložilo 166.844 K 81 li, 234 strank vzdignilo 70.280 K 94 h, torej več vložilo 86.563 K 87 h, 9 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 28.900 K — h, 95 menic se je eskoniptovalo za 36.640 K — h. Stanje vlog 2,345.605'K 92 h. Denarni promet 481.538 K 14 h. Vseh strank bilo je 900.
(Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico), registr, zadruga z neomejeno zavezo imela je meseca julija 1903 prometa K 128.357-71. Vložilo je 79 strank K 19,346-23, dvignilo 41 strank K 6,157 70. Posojil je bilo danih 60 strankam K 22,764-—, a vrnjenih je bilo od 112 strank K 29.586'38. — Zadružnih deležev se je izplačalo K 24,752-20.
(Ponesrečil) je opravnik kmetijske šole na Grmu g, Peter Vrisk. V nedeljo 9. t. m. popolndne je bil po službenih opravkih v Prečini. Ogledal si je pri tej priliki tudi župnikov hlev, kjer ga je pa Župnikov konj tako nesrečno udaril v trebuh, da je moral ubogi mož vsled prizadetih ran v torek zjutraj v bolnišnici umreti, Rijnki Vrisk je služil mnogo let na šoli na Slapu in na Grmu in se odlikoval ves čas s svojo zvestobo in izredno delavnostjo. Kei- je bil tudi sicer jako sposoben in izkušen mož, ga bo šola gotovo težko pogrešala. Več let je služil pokojni za opravnika na Struski grajščini pri g(».spej pl, Fichtenau, kjer je bil istotako čislan vsled svojih dobrih lastnosti in svoje neutrudljivosti. Pokojnik zapušča udovo in pet nedoraslih in nepreskrbljenih otrok. Uboga rodbina, ki je prišla tako naglo in na tako žalosten način ob svojega skrbnega očeta!
(Grozna smrt.) Dne 4. t, m, zjutraj sta v prazen voz vprežena vola pripeljala domov v Malo Lahinjo pri Dragatušu mrtvega gospodarja Jan. Bukovca z glavo navzdol pred desnim prednim kolesom. Leva noga mu je bila zapletena v z?ornji del vozei. Vinjeni Bukovec je bržkone že kmalu zvečer padel z voza in obvisel ter se je glava tako dolgo drsala ob tla in kolo, da je umrl.
(Iz Novega mesta.) Petdesetletnico službovanja pri uniformováni meščanski gardi v Novem mestu so obhajali dne 19, julija t. 1. gg, : Anton Vertačič, stotnik, in brata Janez in Miha Jazbec, narednika te garda. —■ Oa "/.^S, uri zjutraj
biln je stotnija s znstavo pri sv. nmši v kapiteljski cerkvi in popoludoti ob trel] je odkorakala skupno z godbo na Hrib k Mrvarju, kjer je poveljnik g. iiailporoćnik Kopaé v kratkem nagovoru oba nareduika-jubilanta t imenu garde pri-arćno pozdravil, — iial, da se gospod stotnik Vertačič te lepe s avnosti zaradi bolezni osebno ni mogel udeležiti. — Nato je jelo prihajati občinstvo iz Norega mesta in okolice in z mirno vestjo se sme trditi, da se je nabralo tam ljudi iz vseb slojev najmanj okoli 1500, kar je jasen dokaz, da je naša meščanska garda iz me vseli tukajšnjili druStev itd. še najbolj priljiii ljena korpoi'Hcija, — Tudi dolenjsko pevsko društvo, katero je ob enem izletelo k Mrvavju, je izborno rešilo svojo nalogo, peli so se niožki zbori prav precizno, za kar je
ist« želo od občinstva burno
johvalo. — Povsem se je raz-
vila turn sploŘna ljudska vese ica in res smejo vsi trije jubilanti na vspehu le l«pe slavnosti ponosni biti, našo meščansko gardo pa poživljamo, da nam v tem poletju vsaj še enkrat nudi priliito za izlet v okolico.
(Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo) C. kr. kmetijske dmžbe kranjske v Ljuoljani. — Meseca oktobra se oivori sesti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gç. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanali v Ljubljani. — Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično v kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vež-bajrt v gitspodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se želé učiti nemškega jezika, dobé v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, knrjavo, razsvf^tljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 28 K, ali za ves teča, 336 K, — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj : dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para Čevljev, nekaj belih iu barvanili jopic za ponoči, Štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, Šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbé v zavodu proti plačilu^ Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj). — Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16, leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2, znati čitati, pisati iu računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim naložé, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. — Pnjšnje za sprejem, katerim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru kr. kmetiiske družbe kranjske v Ljubljani.—V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pi'avico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih deiiel.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, v Ljubljani, dne 16. junija 1903.
(Za III. zasedanje porotnih (»bravnav), katere bodo pričele 31. avgusta t. 1. pri tukajšnem okrožnem sodišču izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: liuper 'Tan., pns. in trg, v Sv. Križu; Grebene Fran, pos. in trg. v Vel. Lašičab; Dolinar Fran, posest, in gostiln, v Vel. Dolini ; Tauses Jfib., pos. in trg. na Hribu; Brcar Jos., pos. v Kamnju; Samida Janez, pos, v Malem lii^lju, AndolŠek Anton, pos. v Šoštanju; Starina Jos., pos, v Leskovcu; Brvar Ant., poa. v Svibnem; Zupančič Fran, pos, v Rakovniku; Karlovšek Jan., pos. in trg, v Šmarjeti; Šular Al., poa. na Mirni; Pungračič ■Jca , pos. in mlinar v Stritu; Radelj Al., pos, v Dol. Ponikvah; ^ular Ant., pos, na Mirni ; Laurinšek Fran, pos. in gostiln, v Leskove«; Colarič Martin, pos. v Sv. Križu; Jonke Pet., pos. ^ Mozlu; Kajfež Andr,, pos. in trg. v Banjaloki; Petschauer Jan. ml,, trg. v Poljanicah; Zbufier Paul, pl. Okrog v Soteski;
Virant Jos., pos, v Vel. LasiČah; Stermec Jan., pos, v Bukovici ; Skufca Jan., pos. v Di'agi ; Jakovac Jak., trg. v Petrinjah ; Wutsclier Aleks,, pos. v Dol. Brezovici; Tscliinkel Fr,, trg., v Kočevji; Cetinski Ant., tig. v Novem selu; Wuchse Jan., pos. in mesar v Koprivniku; Tomšič Eman., pos. in gostiln, v Trebnjem; Sigmund Josip, pos. in gostiln, v Tiefenthalu; Jaklitsch Juraj, pos. in gostiln, v Črnomlji; Repovs Jan., pos. in trg. na Dvoru; Erjavec Jan.;_ pos. v Križki vasi; Fabjan Jos., pos. in gostilij. v Laščah; Šmalc Jan., pos. na Mirni. — Nadomestnim porotnikom naslednji gospodje: Kastelic Janez, pos. in kovač v Žabji vasi; Murn Fran, sladčičar v Kandiji ; .ali Andr., pos, v ĆešČi vasi; Smola Rudolf, pos. na Grabnu ; Murijelj Fran, pos. iu kolar, Bažič Fran, pos, iu trg,, Barborič Karol, pos, in trg, in Frančič Dav., pos. in klobučar iz Novega mesta, OsoUiik Ant., pos. na Muhaberu.
(Te Deum laudamus.) Za mešan zbor s spremljavo orgelj ali orkestra zložil in visokočast. g. kanoniku PovŠe o priliki zlate maše poklonil Igu. Hladnik, Op. 47. Cena 1 K. Tisk Blaznikov v Ljubljani. — G. skladatelj je temu delu za motiv vzel koralni „Te Deum". Gotovo lepo, a tudi težko delo. In ni pretirana hvala, Če rečemo, da je stavljeno si nalogo rešil prav dobro. Cela skladba ima bolj resen znwčaj kakor sicer Hladuikove skludbe. Invokacije od „Te gloriosus Aposto-lorum chorus" do „Tu ad liberandam suscepturus hominem (v tisku je pomotoma „bominum") je po tri in tri napravil v recitativu. Menjavanje mešanega in moškega zbora napravi prav ugoden utis. Lep je in prav ugaja „Te ergo fiuaesiimus", a prekrasen je sklep „In te Domine speravi". Da pride ta z veliko marljivostjo sestavljena skladba do veljave, treba pač močnega in izurjenega zbora. G, Hladnik pa je s tem delom zopet pokazal veliko spretnost v interpretiranju strogo umetnih cerkvenih skladb, kakor je sicer priljubljen mojster v narodno-cerkvenili pesmih.
(Našim cenjenim naročnikom) priložili smo danes cenik nase tiskarne, knjigarne in knjigoveznice, katerega uljudno priporočamo v blagovoljni pregled in vporabo pri različnih naročilih od našega podjetja v Novem mestu.
Umrli so:
31, julija: Turk Neža, samaka dniuariua, Jolet, oailulia, St. 213.
Loterijske številke.
GRADEC, 1. avgusta 52 58 66 63 64, TRST, 8. „	84 67 46 7 49.
Ob priliki moje zlate maše mi je doslo iz raznih krajev in zlasti iz mesta toliko prijaznih in prisrčnih voščil, da se dosedaj še nisem mogel zahvaliti vsakenm posebej. Zato izrekam na tem mestu vsem in posameznim : Bog plačaj, Bog živi !
Fr. Povše, kanonik.
Sita
6 kožo 1 gUi., brez kože 95 kr., bres kosti s kožo 1 gld. 10 kr,, plečeta brez kosti 90 kr., buIio meso 78 kr., alariina 82. preSiiSevi jeiiki 1 gld„ eoveji 1 kM. 20 kr,, glavnina lirez kosti 45 kr. Duuajske aalame 80 kr , prave, buljSe 1 gl''-, iz šuuke 1 sld, 20 kr, ogrske 1 glil. 60 kr kilo, velktt klobasa ena 20 kr. — Pošilja le dobru, puĚteuo blago od 5 klg, naprej proti povzetju.
(188-1)	larko Ev. Sire v Kranju.
iSi »li iSi ®®	sprejme, kateri ima veselje
^ Ig © 11 ^ tgi pekovske obrti ter naj bode 15—1 (i let star. — Kje, pove upravniatvo „Dol. Novic". (377-19)
IT*	i/vr8tiio, (lomaccgii pri-
1 in (K «lelliii je íiíi prodaj v graj-f lllAf^ vjij^jj liajnof 1». lliulolfovem
(157-3) ^iř

Otvorjcnje kleparske obrti!
Slnviieiim občiiiHtvu iu iiSHtitÎ duhovščini doToijujein ei uljndna nnziisnjftti, da izdelujem viavto stroko Bpadajous ornamentna, stavbena in gaianterijslca dela, ornamentna okna za strehe s kiniem, streine špice in gezimse po najnovejšem modelu, pu iiaruúemh naúřiili; tuili iiiijileiirniii bum iu deiatii âkiue. Uzorui iia Tszpolaj^o.
Pokrivam iii prekrivRm pločaste (jilfiliaBte) strehe na cerkvah, tiišah ali vilah, kakor tudi stolpe (turne); iste tudi barvam, popravljam In napravljam strelovode itd. izdelovauje raxiiovntiiiii žlnbov In covl za jrad kap ali nad kap (.lliiiigrieineii tmd ^aumrieuieuj m snegolovc (SditieetiiiiKSr).
Nadalje izdelujem prav lično galanterijsko blago iz rnzitilt kovin, Dapravljam bane za kopanje vsake vrste, kotle za itedllnike (Sparberd) tiakrene ali belega pluča. Vit; kuhinjske in kletarske oprave itd. Pocinjanje bakrene posode, popravljanje iganjarskih kotlov iu ihuge stvari.
Sprejemam vsakovrstna popravila proti primerni ceni.	(185—1)
Za mnosobrojna naročila «e uljudno priporoča
Dobro in trpežno delo! Točno izdelovar^e! Primerne cene!
ornamentni, stavbeni in galanterijski klepar, Rudolfovo, (KrHD|sko), Ljubljanska cesta št. 236, (v iiekdaj Polákovi hi»i nasproti drevoredu.)
w i
»•Gdoeeoe
Brockhauser
Konversatiuns-Lexikon, 16 zvezkov, od 1.1894, dobro ohranjen, je na prodaj za 90 kron ; — iu
Osterreicliisc1i-ung. Monarchie tn Wort und Bild
20 zvezkov, zh 120 kron, torej vse pod polovico prvotne ceue. Kje, pové uiedwfitvo „Dol. Novic*'.	(179-1)
# ^ iša ® #
Vi^ v®»^ IIJIIIŽ'M	"^îÇr
z vsemi gospodarskimi poslopji v Kočevju pri Črnomlju St 2, zidana, ležeća od okrajni cesti, obstoječa iz ireh sob, kuhinje, jedilne sliraiiibe, a kletjti pod liiso — je iz proste roke
aa psodaj-
I
Niiziiimilo iu priporočilo.
p. n.
Za doBedaj mi y veliki lueri izkazano zaupanje »e prisrčno zalivaljujoč, naznanjam ob jednein vsem eaštitim od-jemaleeui, da ne putujem veÓ za Brača Wortman v Sníak, temveč za domačo tvrdko
lastna žganjekuha in tvornica likverjev
v Zyornji Šiški pri Ljubljani, — ter prosim, da mi dusedaiijo iiakloujeiiuBt tudi v piiliudnje obraniti blagovolite.
Podpirajte dotiiačitia, ter zagotavljam iiajbuljiSe postrežbe z dobro, pristuo robo.
Z ve It 8 poŠto vanj en)	(181)
IGNACIJ GAUSER ml.
Pripravna je tudi za trgovino ali krćmo. Proda se tudi celo posestvo, obstoječe iz njiv in gozda, posamezno ali skupno. Ker sta prodajalca že stara, proda se to posestvo tudi tako, da ae taista v oskrbo prevzameta. — Natauôneje se poizvé pri [iosestniku
Martin Klobučar,
(]S2—1)	V Kočevju pri Cfiioiiilju ňt. 2.
Slavnemu občinstvu tiljndno naznanjam, da I odem od 15. avgusta naprej peč kuril tudi za
Vsajalo se bode ob polu deveti uri dopoiudne. Tudi bodem kiuk na vago prodajal.
Spoštovanjem ae priporočujem
Janez Mehora,
(187—1)	pekovski mojster v lludolfovem.
rilEKLIC.
Podpisani Joža Gerbec, mesar in posestnik v Metliki, prekličem vse, kar sem o mesariji in gostilnici gospoda Jožefa Windischerja T Kandiji pri Novem mestu žaljivega govoril.
Izjavljam, da je ta govorica popolnoma neosnovana in neutemeljena, in obžalujem, da sem g, Wmdisclierju nepremišljeno dober glas kratil,
V METLIKI, dne 8. avgusta 1903.
(178)	Jože Gerbec.
Za dva jarma svoje ob Kolpi stoječe žage z veliko vodno moiSjo, na kateri režem noč in dan, potrebujem dobrega Žagarja. Isti bi moral imeti d\a spretna pomočnika, Žagarja, Delo je trajno. Pogoji ugodni. Nastop s 1. septembrom t. 1,
(186-1)
Ivan Šutej,
Zapeč (pOHta Stan trg pri Kočevju).
V bližini ]Vovegu mesta je iiii proihij
J.
I
in velikim vrtom ter z vsem gospodarskim poslopjem. NatanČneje pri upravniátyu „Dd. Novic".	(I8O-1)
Kmetijska Sola na Cîrmu ima na proilaj šest leinli
čistokrvnih ^^^^ miirbodenskih telic
v starosti od 1 do 1 in pol leta.
Zahtevate pri nakupu
Varstvena znamka.
Scilicht-ovo štedilno milo ""IpE
Ono je lajamieno Čislo in brez vaake Skadljive primeBi. Pere isvrstuo. Kdor hoče liubiti žare» jamĆDno pristno, perilu neSkodliivo milo, naj pazi dobro, det bu Ti V	ji
imel vsak komad ime „SCHtCHT- in varstveno znamki» .JELEN".	(lGa-2) ' DODlVa 86 pOVSOu!
Kmetijslía šola na Grmu nainanja žalostno Teat, da je njen dolgoletni nslužbecec, gospod
Peter Vrisk
opravnik kranjske kmotijske šole na Grmu
po kratki in iiminl Imlezni, previden s bv, lakramenti za umi-rajoie v starosti 40. let, dane« v bolnici uemiljeniL bratov v Kftiidiji mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnika bode v četrtek dnĚ 13. t. tn. ob 3 po-polmlne od mrtvašnice n«miljenili bratov v Kandiji na Sinihelsko pokopaliSi'.e.
Sv. maiSe zadtiSniee se bodo brale v župnijski cerkvi v Šmihehi.
Blagi pokojnik bodi priporočen v prijazen spomin in pobožno molitev.
Na GHllU, duĚ 11. avgusta 1903.
Zahvala.
Vsem, ki ao na eu ali drug način izrazili svoje «oiutje in spremili blagega pokojnika k zadnjemu počitku, izreka iskreuo ïalivalo	Kmetijska Šola na Grmu.
V Ljubljani, Dunajska cesta št. 6
blixo znane gostilne „pri Figabirtu".
(300-19)
Nekaj stotin vedrov vina
raznih let je na prodiij
v kleti gospoda Franc pl. Langer-ja v Bršljinu pri Ru-tiolfovem.
Pi-oda se iz proste roke hiša st. »24, v Hudolfovem pod uçodnim pogojem. - Več pove slavno uredništvo „Dolenjskih Novic".___(I6(i-g)
83^ Pozor! -TOi
Kupujem ženske lase, odrezane, izpadle In zmešane. Plačam po najvišji ceni. r::::::;^:::::::::::^::;^^
Izposojujem tudi vlasiilje (Baroke) po uizki ceni. Ivan Svetec, brivec (Slavni trg, nasproti mestne hiše.)
ki leži zraven glavne in stare ceste lu prav dobrem prostoru ter ima vedno veliko dela posebno s kovanjem kônj,
se odda v najem
3 23. oktobrom ali s 1. novembrom 1903, Zraven prostorne kovaénice se odda tudi v aajera stanovanje in nekoliko vrta ali njiv«. — Natančneje se izve pri lastniku, hišna štev. 243 v Novem mestu.	(173-2)
— koncesijo vano
francosko prekmorsko družbo
„Coiiipii^iiie geueritle Transatlantique"
Edina direktna in najkrajša črta
poštnih brsoparnikov, ki prevažajo zanesljivo,
brez prelaganja, samo 6 dni ___ _ fe^
Iz Ljubljane se odpotuje vsak ponedeljek.
Za vožnje tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in prireditev romarskih vlakov, daje pojasnila In veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna
SA. imas^iei
„ft I(c
II
Kandiji
oddá se s 1. oktobrom t. 1. pritliôno stanovanje, obstoječe iz treh sob, z lepo kuhinjo in dvema shrambama. Vodovod v hiši. Natančne pogoje pri lastniku.
' Istotam ae oddaja na dan nekoliko litrov mleka.
(167-2)	franc Šuk|je.
©
kakor tudi manjše za Šolske, bolniške in druge zavode ter večje delavnice, izvršujem najsolidneje in najyestneje dobro in točno idoče po najnižji ceni. tire mojega izdelka prenesó lahko najhujši mraz.
Priporočam se preč. duhovščini in slav. občinstvu v blngohotna naročila
in bilježim z odličnim sjtoštovanjem
Ivan Brunskole,
Vrčiče št. 18, p. Semič, Belokrajina.
Spričevalo.
S iem pisanjem naznanjam etovenskim žnpnikom pođebno v novem svetn Zedinjenib držav v Ameriki, ki bi morda nameravali si oskrbeti za svoje uerkvo stoljme ure, daje Jan.Brunskolo iz Vrčič, pošta Semič Kranjsko, Austria Kurupa, izvrsten urar. Naredil uainje lansko leto turnsko uro, ki je celo ziuio dobro sla in je ui «stavil najhujši mraz. Vsi meščani tn ua Ely Hinn, smo ž njo zadovoljni. Stala nas je na pol ceneje, kakor bi jo tnogli dobiti tu. Dobro delo hvali svojega mojstra,
líiy, Minn. II. St. America, 2. maja 1903. (177-1)
Msgr, Jos. F. Buh, župnik in vic. gen.
i Stanje vlog 31. dec. 1902: | I Čez 9 milijonov kron, ■
i
Najbcljša in najsigurnejša ^ prilika za štedenje: ir
Preje: Gradišče št. 1,
Denarni promet v 1,1902: | i čez 32 milijonov kron. |
sedaj : KONGRESNI TRG št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obresti(je po	-
4=
i O
2
brez kakega odbitka, tako, da sprejme Q vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 li na leto.
stanje vlog 31. decembra 1902: 9.501.351 K 52 h. Denarni promet v letu 1902: 32,596.882 K 65 h, HRANILNE KNJIŽICE se aprejeinujo kot golov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po po^ti so postno-hranilnične položiiice na razpolago. V Ljubljani, Jné 1. januavija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
(136—5)	predsednik.	podpredsednik.
Odborniki:
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št,. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Mnlvodsli. — Dr. Andrej Karlin, stolni kaiii>nik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, velepos. v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pii D. M. v Polju. — Ivan Kregar, naéelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blHgajnik „Ljud, pna". — Karol Poliak, tovarnar in pos. v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Eudnikii. — Dr, Aleš UŠentčnik, profesor bogoslovja v Ljulifjani.
Kmetijsko društvo v Dobropoljali
priporoča za jesensko setev seme
Slavnemu občinstvu je uljudno naznanja, da se bode zHcelo v Novem mestu s Jlj.* 15. avgustom t .[.'poučevati
v
fflsif jezti
ki je prinesena iz Amerike ter se tudi v naših krajih izborno sponaša. V vsaksm oziru je boljša, kakor navadita donméa
pšenica. EaiipoĚdja se v vrečah po 50 klg. za 15 kron, in v	pod jako ugodnimi pogoji. — Natančneje se izve pri upravniitvu
vrečicali po 6 klg. za 3 krone.	(itit-i)	„Dol. Novic",	(174-2)
Mliltilnicc, ^ei>eljne, trijerje,
slamoreznice,
preSc za grozdje in
sadje, ter druge stroje ima v zalogi po prav nizkiii cenah
ADÛIiI GUSTU - Euđolfovo
(148-4) trgovina z železnino in zaloga strojev.
Odgovorni urednik Fr. Sal. Watïl.
I/dajace^ in lalužuik Urban Horvat.
Tisk J. Krajec nasi.