Službeni prejemki učiteljstva osnovnih šol na Ceškoslovaškem in v Nemčiji. Živimp v dpbi težke gpspodarske krize, ki je napravila po vseh državah znatno zmanjšanje prejemikpv državnega uradništva in je prisilila finančne ministre, da začno resnp premišljevati, kako doseči proračun^ skp ravnovesje. V nekaterih evropskih drža* vah (v Nemčiji, na Ppljskem, v Avstriji, na Madžarskcm, v Angliji) se je zaradi prpračunskega ravnovesja seglp pp plačah državnih uslužbencev. Tudj^ na Češkpslpvaškem, kjer je gpsppdarska situacija še dofcaj dpbra, vendar pa jc štcvilo brezposelnih doseglp značilnp višino, sp se dphpdki državnc blagajne mnpgp zmanjšali. Ni tprej čud' np, da so nekatcri činitelji iz producentskih krogpv svetovali finančnemu ministru. da bi po vzorcu ostalih držav segel pp prejemkih javnih nameščenccv. Ti činitelji pa so lah'.o finančncmu ministru hvaležni, da ni uvaže* val njihpvcga nasveta; kajti če bi bila znižana itak nezadostiia kupna sila vclike armadc javnih nameščencev, bi bili s tem oškpdovani ponajveč le krogi obrtnikpv, tr= govcev in industrijcev. Zdi se, da je nevarnost znižanja prc^ jemkpv javnih namcščencev vsaj za tekoče letp in za začetck leta 1932. pdstranjcna, tako, da se ni bati tamkajšnjemu učiteljstvu življenja. Kakp bo naprej, pa nihčc ne vc. Ni izključcnp, da se finančnc tcžkpče prihpdnjega lcta nc bodo zvcčale. Češkoslpvaški ministrski prcdscdnik g. Fr. Udržal j» rdkcl v parlamcntu: »Gospodarska kriza in skrb za njeno odstranitev nas sili, da uve- demo strpgo štednjo pri vpdstvu države^ in vseppvspd. Tudi pri personalu hpčemp štediti. Tako bomo pdstranili v polni zavesti težko pdgovornost; kajti zavedamp se, da najdemp lahko v bpdočnpsti še vednp trajno napravo za energično ureditev prejenr kov državnih nameščencev, negp zmanjšanje nagradc za njihpvo težkp delp. Akp pa bi se tp, kar smo k vprašanju o štednji držav^ nih reči napravili, ne pokazalo zadpstno, hpčemo tudi v tem slučaju priti z npvimi* nasveti in z npvimi smernicami.« Zadnje besede ministrskega predsednika sp učiteljstvo nekplikp razburile. Boje se namreč, da bi jim v skrajni sili zmanjšali njihovc prejemke. Zatp hočejo že sedaj stati na straži in se pripraviti, da dpkažejp narodni skupščini, akp bi se tej stavil prcdlog za znižanje plač uradništva v odpbritev, da je ta namera pppolnpma napačna. Najvažnejše in najbolj učinkpvitp prpti znižanju plač tamkajšnjcga učiteljstva je dcjstvo, da sp bili in so češkoslovaški dr« žavni nameščcnci slabše plačani od name; ščencev v sosednji Ncmčiji. Ta dokaz (vsaj kar sc tiče učiteljstva), jc pptrdila tudi zveza učiteljstva meščanskih špI na Češkoslovaškcm, ki je izdala v zadnjcm svojem strokovnem glasilu posebnp prilogo, iz katere ppdajam slcdeče zanimivosti: Službcni prcjemki nemškega učiteljstva nisp "ppvsod cnaki; najmanjši so na Pruskem, najvcčji pa v Hamburgu. Na Bavar- skcm in Saškem so pa prejemlki ncka sred\= na mcd prvimi in drugimi. Zato jc najlepše učitelju v liamburgu. Službeni prejcmki pruskcga upr.avitclja špIc se približno ujemajo s plačp saškega učitelja, najslabšc so pa plačani upravitelji na Bavarskem. Najza? nimivejšc je dejstvp, da je najslabše pla= čani pruski učitelj na boljšcm negp upravitelj na Čcškcm v 2. draginjskem razredu. Pplcg tega so pa draginjsike razmere na Češkem in v Nemčiji jakp različnc. Nemčija prodaja življenjskc pptrcbščinc približno 12% ceneje od Ceške. K sklepu tega članka naj pripbčim še sledečp resolucijp češkpslpvaškpga učitelj> stva: 1. Pred uzakpnitvijp bpžičnega prispev= ka na Češkem in pred znižanjem plač v Ncmčiji so bili službcni prejemki češkoslovaškega učitclja samo 65% pziroma 73% (to pa oziraje se na tp, akp je stanoval češkoslpvaški učitelj v novi ozirpma stari stavbi) aritmetičnc sredine plač nemškcga učiteljstva. 2. Po prejeinu božičnega prispevka na Češkoslovaškem in po znižanju plač v Nemčiji, jc stppila plača čcškoslpvaškega učitelj« stva približno na 78% pzirpma 80% plačc ncmškega učitcljstva — ali 3. da sta zakon o bpžičncm prispevku in odtegljaji v Nemčiji napravila manjšp razlikp med plačami nemšlkega in češkoslpvaškega učiteljstva; ta razlika se je znižala za 13%. 4. Plače češkosiovaškcga učkeljstva so šc vedno za 22% ali v nckaterih slučajih za 14% manjše nego plače učitcljstva v težki gospodarski krizi sc nahajajoče Nemčije. 5 S tem pa ne smemo misliti, da sp, ozfc roma da so bili nemški učitelji najbolje pla^ čani učitelji v Evropi. Resnica je le, da cela vrsta cvrppskih držav, n. pr. Švica, Anglija, Danska itd., pLača svoje učiteljstvp mnpgo, mnogo bolje od Nemčije. Ndkpč sem tudi v tem listu pbjavil članek in primerjal plače pri nas in na Češko= slovaškem ter ugptovil, da so našc plače manjše za 13%! K. —