nemškem
Najzanimivejši me nedvomno lakotni
Bilbaom: Sličica i* Villareala, 15 km severno od Vttorie, o so baskovski topovi skoraj popolnoma razdejali
Poštnina plačana v gotovini
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Zlato preizkusiš v ognju, ženo z zlatom, moža z ženo. Benjamin Franklin	Le<© IX. Ljubljana, 22. aprila 1957 Siev. 16.	Vane*: Na* novi roman: Skrifiosl looarsk« len
	»DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tel. St. 33-32. Poštni predal št, 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: lU leta 20 din, */s leta 40 din, Mt leta 80 jdin. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21/* dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nefr.ankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med b e s e d i i o m stane vsaka enortofpčna-petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 mm) din 7. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. Notice-: vsaka	
■ '' ; : ' V	beseda din 2.~-. Mali oglasi : vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.	GL stran' 6 in 7
		
mama
• Pr.ed. tremi leti: so dečki, na neki londonski šoli, stari 10—12 let, dobili nalogo, naj napišejo nekaj o svoji materi. 'Neki ■ enajstletni fantek je Vzel svinčnik v roko,-z drilgosi je pa podprl glavo in je začel pisati:
»Moja mama je ljuba gospa,« končal je pa z besedami: »Ko bo umrla, vem, da bom čutil silno izgubo...«
Med tema dvema stavkoma jez besedami segajočimi v, srce napisal slavospev tej ljubi »gospe«, -— slavospev, ki mu ga morda ni enakega. A bržčas niti ne ve, da bodo te njegove besede brale matere in otroci širom po svetu. ‘
Naj še naše bralke iri bralci spoznajo to njegovo srčno umetnino:
»Moja mama je ljuba gospa. 5 čevljev je visoka hi S čevlje je široka. Ninui umetnih zob, le njeni sprednji zobje so nagniti. Moja mama je poročena. Poročila se je z mojim očetom, ko je imela osemnajst let. Poroka je bila v cerkvi St. Jamesa. Razen mene ima še 8 otrok in pravi, da bi ne marala biti brez nobenega od nas. Mi imamo dve sobi in kuhinjo. Vsako jutro o petih gre pospravljat urade, ko se oblači, hodi tiho, da vas ne zbudi. S svojim znanci se sreča na tramvaju. Zajtrk nam pripravi preden odide in pusti nekaj drobiža na omari. Oče nam da zajtrk. Mama se vrne domov preden gremo v šolo in nas vsakega pregleda, če je vse v. redu. Takrat začne gospodinjsko delo, sobe pometa, postelje postilja, hodi na trg, lupi krompir in kuha za nas dvanajst, pa še za babico, k-i stanuje nekaj hiš proč od nas.
V ponedeljek in četrtek riba tla. V t»rek pere perilo, to je edini dan, ko nas zmerja. V sredo in petek krpa mama naše perilo in obleke, ki so zmerom raztrgane. V soboto gre v trgovino. S seboj vzame mojo sestro, da se tudi ona nauči kupovanja v trgovinah. Ob štirih nam da čaj. O petih gre spet pospravljat urade in se vrne ob devetih ter nas spravi spat, kakao nam pa prinese v posteljo. Tako dela moja mama ves dati in nikoli ne poseda. Čez dan pogleda večkrat v prvo nadstropje k neki bolni deklici, ker je soseda v službi.
Ko bo moja murna umrla, bom čutil silno izgubo...«
Te besede so vredne, da bi živele večno. Opisujejo nam dobrega angela, ki »zmerja« samo na dan pranja, sicer je pa zmerom, v službi in pri delu dobre volje.
V takšnih družinah, kjer ves dan vlada tako toplo razmerje, kjer so kljub gmotnim težavam otroci zmožni talco plemenitih čustev, mora biti lepo. V takšnih družinah se rode in zrasejo veliki in znameniti ljudje.	S.
Hctzgled po svetu
se v Montreuxu odkrižuje evropskega varuštva. — Kaj so kapitulacije. Tragikomedija v bllbajsklh vodah. — Politika gre skozi žep.
Ljubljana, 20. aprila.
Montreux (izgovori Montro in naglasi ha zadnjem' zlogu) je ljubko švicarsko, zdravilišče ob ženevskem jezeru. Mestece ima okrog 18.000 prebivalcev in je zaradi svojih zdravilnih kopeli priljubljeno shajališče diplomatov in državnikov iz vseh mogočih držav. Tudi te dni imajo tam neko konferenco — konferenco z nevsakdanjim imenom: ,kapitulacijsko‘ so jo krstili.
Mnogo konferenc smo že doživeli po vojni, vsako leto najmanj po pol tuc£i,ta, če ne več, toda konference takega imena naši bralci gotovo še’ ne pomnijo. Naj jo zato kratko utemeljimo in pojasnimo.
.Kapitulacije' to pot nimajo pro-slulega vojaškega pomena (predaje v vojni), temveč so samo modernizirana oblika latinskih ,ca-pituT, t. j. majhnih poglavij: ,ca-pitula1 so se namreč imenovale pogodbe, sklenjene med Egiptom in raznimi evropskimi državami od leta 1535 pa do konca XIX. stoletja — pogodbe, ki so dajale tem evropskim državam razne politične in gospodarske ugodnosti v Egiptu.
Lani je postal Egipt — po 3000 letih! — spet popolnoma samostojen; zato ni čudno, da se mu zde te še zmerom veljavne kapitulacije poniževalne za suvereno državo— tem bolj, ker posegajo tudi precej globoko v njegovo gospodarsko življenje. Zato se je na predlog egiptovske vlade sestala konferenca v Montreuxu; njen namen je, sporazumno razveljaviti kapitulacije in urediti prehodno dobo tako, da bo za vse prav.
Zanimivo je, da Angleži nimajo bogve kakšnih gospodarskih privilegijev v Egiptu; njihove prednosti so tam predvsem političnega in vojaškega značaja. Nu, te svoje pravice so že lani v avgustu, ko so dali Egiptu avtonomijo, spravili pod streho, kolikor so le mogli, tako da jim sedanja konferenca ne sega preveč v živo. Mnogo bolj so prizadeti Francozi, saj cenijo njihove denarne investicije v Egiptu na dobrih 60 milijard dinarjev, od teh je več ko 35 milijard samo pri Sueškem prekopu. V Egiptu je 127 francoskih šol s 40.000 učencev; dalje so Francozi ustanovili v teku stoletij v deželi faraonov celo vrsto znanstvenih, umetnostnih, starinoslov-skih in drugih zavodov; njihov jezik je imel in ima še danes posebne pravice, saj služi kot edini uradni jezik na mešanih sodiščih. Vse to se ima kajpada z odpravo kapitulacij postopno likvidirati.
Beseda .likvidirati' se hitro napiše, a izvedla se to pot ne bo tako
brž. Veste, koliko trgovskih, kulturnih, politično-gospodarskih in podobnih pogodb bo treba .likvidirati', preden bodo kapitulacije docela odpravljene? Do malega
Angleži so z novim kraljem dobili tudi nov denar. Najzanimivejši med novimi kovanci je nedvomno lakotni novec za 3 pennyje (približno 3 din)
200.000! Samo Italijani imajo več ko 52.000 pogodb z Egipčani, sklenjenih . na podlagi kapitulacij; Grki celo 70.000 in Francozi 24 tisoč. Zato to pot ne sede za zelenimi mizami v Montreuxu samo poklicni diplomati, temveč vidite
Angleži in Španci
Zadeva postaja nekam čudna.
Da Franco blokira Bilbao, je prav in v redu — z njegovega in z mednarodnega stališča namreč, če le ima toliko moči, da blokado lahko tudi dejansko izvede; drugače po mednarodnem pomorskem pravu blokada ni upravičena.
Pustimo ob strani vprašanje, ali se je tudi pri blokadi baskovskih luk pokazalo kakor pri toliko drugih vojaških akcijah španskih nacionalistov, da je namreč z jezikom mnogo laže zmagovati kakor z orožjem; ta trenutek je za nas važnejše nekaj drugega.
Zgodil se je namreč v baskovskih vodah - prečuden dogodek. V Bilbao je plul neki angleški, s krompirjem otovorjen parnik. Predrzno je plul po prepovedanih vodah, ne boječ se ne min ne topov. In srečno bi bil res priplul v pristanišče in napravil dobro kupčijo — da mu ni takrat na lepem velela stoj neka vojna ladja. Kapitan je gledal in strmel in svojim očem ni verjel: Anglež ga je ustavil, ne Španec! In ustavil ga je tako odločno, da kapitanu ni kazalo drugega, kakor da se res obrne nazaj, od koder je prišel.
Kaj to pomeni, boste vprašali. Ali so mar Angleži, ti tolikanj na prsi se trkajoči nevtralci, na le-
WREstyVlED0
' vaIle
AICE DA C.bilbao
.REIP05A ^
Špansko severno obrežje, ki ga blokira Francovo vojno brodovje. Vzlic temu pa dan za dnem pristajajo v bilbajski luki ladje z živežem za Baske
Predsednik nemške narodne banke dr. ništv« t Bruslju poročevalce
Schacht sprejema na _______________ ,.—„
belgijskih in tujih časopisov
tudi zastopnike vseh večjih evropskih trgovskih družb.
16 držav je zastopanih na kapi-tulacijski konferenci, človek bi mislil, da se toliko različnih interesov pač nikoli ne bo zedinilo. Narobe! Tako mirne in sorazmerno gladko potekajoče konference menda po vojni še ni bilo. Vsi zastopniki . pač čutijo? da proti toku ni moči plavati; Egipt je postal samostojna država in ima ne samo moralno temveč tudi materialno pravico, da obračuna s tem, kar je bilo. Vsi se tudi zavedajo, da je egiptovska gesta, merjena na metodah nekaterih visoko civiliziranih evropskih držav, zelo gentlemanska. Kaj bi egiptovski vladi branilo, da kapitulacije kratko in malo enostransko odpove? Egipt tega ni storil, zato je pa njegovo stališče v Montreuxu močnejše, kakor bi bilo sicer, in tudi njegov ugled ni zato prav nič padel; narobe!
Na konferenci je zastopanih s svojimi delegati dvanajst kapitu-lacijskih držav, to so Belgija, Danska, Francija, Anglija, Grčija, Italija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, švedska in USA. Vabilo sta dobili tudi Nemčija in Avstrija, ki sta v svetovni vojni izgubili svoje kapitulacije, vendar se vabilu nista odzvali. Dalje so dobile vabilo še Rusija, švicla, Jugoslavija in Češkoslovaška; Švicarji so odklonili. Jugoslavijo zastopajo na konferenci Francozi.
Rekli smo že, da so v načelu vse delegacije pristale na egiptovsko zahtevo, da se kapitulacije odpravijo; v glavnem gre le še za to, da se dogovori primerno dolga prehodna doba. Francozi bi želeli 20 let, drugi bi se zadovoljili z 12 leti. Kaže, da se bo kmalu dosegel kompromis.
pem začeli s Francom držati? Ali se je pa angleška vojna ladja v baskovskih vodah zmotila in se je morda le prevneto držala londonskih navodil?
Ne bi rekli. Angleška politika je resda že od abesinskih časov nekam nerazumljiva in nedvomno tudi z angleškega stališča ne najboljša — vsaj ne taka, da bi se količkaj dala primerjati s slavno Viktorijino dobo. Toda po porazu v Abesiniji se je vendarle že zdelo, da so se Angleži vsaj naspol zdramili iz Baldwinovega spanja — to je bilo takrat, ko so tako rekoč čez noč odobrili ogromno oborože-
valno posojilo. Ali mar zdaj spet začenjajo dremati?
Videz je lak. Toda menimo, da je ta videz varljiv. Bilbajska zadeva ni dokaz, da Angleži drže s Francom, tudi rii dokaz njihove nerodnosti; mislimo, da je dogo-; dek v baskovskih- vodah londonska vlada dobro premislila,.Po našem je ta dogodek samo izraz tradicionalne angleške politike »ravnotežja v Evropi«. A n g leži vedo, da je Franco ta trenutek precej šibak, vsekako šibkejši od republikancev — in zato pomagajo nagniti špansko tehtnico na njegovo stran. Prav tako, kakor so v začetku državljanske vojne nekako bolj »simpatizirali« z Madridčani... ker so bili »rdeči« takrat na slabšem od »belih«. Vse to zaradi ljubega »evropskega ravnotežja«...
Drugače pa na španskem pretekli teden ni bilo pomembnih dogodkov.
Na bilbajski fronti je deževalo, zato se general Mola ni upal naprej; šele danes beremo o novi ofenzivi nacionalistov v tem odseku.
Pred Madridom takisto ni bilo rtič posebnega in tudi na južnem bojišču okoli Cordobe ne. Pač so pa republikanci začeli pritiskati pri Teruelu, t. j. na skrajni južno-vzhodni klin severnih nacionalističnih armad; če se jim napad posreči, bi utegnili tamkajšnje Francove čete odrezati od zaledja. Stvar je pa precej problematična, ker so ti gorati kraji silno težko dostopni in jih je mnogo lažje braniti kakor napadati.
»Ljubezen gre skozi želodec«
pravi pregovor, »politika pa skozi žep«, bi moralt dodati kronisti političnih dogodkov širom po svetu.
Zadnjič smo pisali o obisku predsednika nemške narodne banke dr. Schachta v Bruslju in o gospodarskih pogodbah, ki naj bi jih Belgija sklenila z Nemčijo. A še mnogo prej, že pred več meseci, je zbudilo pozornost, kako se je Belgija začela nekam ohlajati nasproti svojima zahodnima zaveznicama Franciji in Angliji. Preobrat je bil sicer tehtno utemeljen: bruseljska vlada ne bi marala, da bi jo kakršen koli oborožen spopad spet potegnil v vojni vrtinec. Stvar je resda tehtna, kakor smo že rekli, a vendar...
Nekoliko razumljivejša nam bo postala, če si ogledamo nekatere številke.
Tako je belgijski Kongo izvozil leta 1925 na Nemško blaga za kakih 300.000 belgijskih frankov. Leta 1935 je izvoz poskočil na 60 milijonov frankov! V Italijo je šlo blaga iz belgijskega Konga 1.1925 za 200.000 belgijskih frankov, leta 1935 pa za 47,500.000 frankov! To se pravi: leta 1925 .so Belgijci izvozili v obe diktatorski državi za pol milijona frankov, predlanskim pa za več kakor 100 milijonov!
Da, politika gre skozi žep. škoda le, da sta Pariz in London tako gluha za to resnico — posebno pri malih državah.	Observer.
I« bojev pred
Mesto so
22. IV. 1937.7
)
ZRCAL
Ljubezen, ki je trajala 54 let
\Kmet, ki je pred 54 leti obljubil svoji izvoljenki večno zvestobo, Ise je še/e zdaj poročil z njo, toda njegovo slabotno srce ni bilo
več kos toliki sreči
Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Dva odgovora
Tiuli jas vam napišem par vrstic za Zrcalo naših dni.
Pred nekaj meseci sem pisal v Francijo nekemu gospodu in ga pro-»il za zamenjavo znamk. Odgovor sem dobil v čisti slovenščini.
Pred par tedni sem pa ravno tako pisal nekemu gospodu v Beograd, pa sem dobil pismo vrnjeno in v njem listek, da gospod ne zna citati slovensko. Taki so današnji časi.
Zbiralec znamk
t
Zaleglo je J
Čujte in strmite! Zgodil se je čudež — pravi pravcat čudež!
V 8. številki smo namreč postavili naš tramvaj pred zrcalo. Tu se nam
Ljubljana, 21. aprila 1937.
Bilo je leta 1883, ko ljudje še niso vedeli, kaj jč kriza. Takrat, v tistih lepih zlatih časih, se je začela velika ljubezen, ki je imela trajati celih 54 let, in se je končala šele pred nekaj dnevi. Končala jo je smrt. To ni pravljica, tudi roman ne, ampak zgodba iz resničnega življenja, čudovita zgodba dveh zaljubljenih ljudi, ki sta si nekoč pred 54 leti obljubila ljubezen in zvestobo.
Pred 54 leti sta se na paši spoznala dva mlada človeka. Ona, Jula, iz boljše kmečke družine, je bila silno lepo dekle. Njeni starši so računali, da jo bo vzel ne samo lep, ampak tudi bogat mladenič. On, Sima, ki mu je bilo takrat prav tako kakor njej 18 let, je bil resda lep in vitek mladenič, toda ;;bil je reven ko cerkvena miš. A ljubezen ne pozna bogastva in ne zaprek; ;; mlada človeka, ki sta pasla ovce po slavonskih pašnikih okrog Stare Gradiške, sta se zaljubila in sta si oblju-
je pokazal njegov vzorno urejeni pro-l1 bila zvestobo do groba.
 z.	 i	.*___ •	-um.._____k,,	Ai	1	SLtarži	cn	tva	mislili /ir
met, objavljena je bila pa tudi želja in prošnja po direktnem vozu magistrat—vojaška bolnica. Pa so se go-ispodje res zganili, počasi sicer, a i vendarle: ustregli so naši prošnji in od ponedeljka dalje imamo našim potrebam ustrezajoč promet.
Pa recite, ali ni to čudež, ki je iprav tako vreden, da stopi pred zrcalo?	J.	B.
i>Wasserdicht.
Oprostite čudnemu naslovu, toda prav to besedo so mi zalučali v obraz v neki znani ljubljanski trgovini s čevlji, ko sem jim šla potožit, da njihovi športni čevlji ne prenesejo niti najmilejšega pomladanskega dežja.
»Nobeni čevlji niso ,wasserdicht‘ — če ste tako natančni, bi si pa kupili snežke,« je bil ljubeznivi odgovor. Drugega nič.
Pri kupovanju mi je ista gospodična zatrjevala, da so čevlji kar najbolj uporabni za šport in za dež.
Šem dijakinja in zaslužim na mesec 400 din, za čevlje sem plačala 165 din; pritožit sem se šla po prvem dežju, štiri ali pet dni po nakupu, po komaj 100 m sprehoda. Ali razumete, zakaj ne bom več kupovala čevljev v rer.omirani domači trgovini?
K. N.
Čudni oglasi
Znan ljubljanski modni salon večkrat inserira v malih oglasih, da sprejme več šiviljskih pomočnic. Drugi dan se prijavi več mladih brezposelnih deklet, ki čakajo resne zaposlitve, toda na žalost nikdar nobene ne sprejmejo v onem salonu, ker gospodične mojstrice takrat slučajno ni doma.
Pred kratkim sem bila sama priča takemu dogodku, ko je skupina deklet spet čakala, kdaj se vrne lastnica salona; rečeno jim je bilo namreč, da se vrne prav kmalu. Najlepše je pa to, da pove vsaki vajenki posebej uro, kdaj naj se spet zglasi: prva ob desetih, druga ob enajstih, tretja o pol dvanajstih, itd. Toda ob določenih urah je spet ni doma, dekleta so pa v veži vztrajno čakale do večera. Slučajno je takrat odhajala neka dama iz salona, katero je spremila do vrat sama tako težko pričakovana gospodična. čakajoče so porabile priložnost in so stopile v salon. To je bilo pa gospodični preveč: nahrulila jih je, da so nesramnice in da ji že ves dan ne dajo miru, ona pa lahko zastran sebe naroči svojim vajenkam kar hoče.
Žalostna slika za salon, ki ima povrhu še diplomo.	Očividka.
Starši so pa mislili drugače. Deklica je morala odnehati in se poročiti s človekom, ki sicer ni bil lep in ne simpatičen, zato je bil pa bogat. In kmalu po Julini poroki je tudi njen ljubljeni Sima stopil pred oltar.
In življenje je teklo dalje...
Leta so minevala; Jula se je starala, Sima tudi. Toda v njunih srcih je še vedno gorela velika ljubezen in v njunih pogledih se je zasvetilo, če sta se j slučajno srečala,
; Pred dvema letoma je umrl Julin mož, pred dvema mesecema je pa umrla Simova žena. Zdaj po 54 letih, zdaj, ko sta bila že stara, sto postala spet prosta.
Po 54 letih sta se zaljubljenca dobila, spet sta govorila, obujala sta lepe spomine in lepega dne sta se odločila stopiti pred duhovnika, da bosta skupaj prebila zadnje dni svojega življenja in izpolnila obljubo, ki sta jo dala drug drugemu pred 54 leti...
Pred nekaj dnevi je bila poroka. Vsa vas jo je slavila, čeprav je bila od povodnji pod vodo. Proti cerkvi, ki edina sega iz vode, so plavali čolni z 72 letnim ženinom in nevesto in s premnogimi veselimi svati in godbeniki. Po končanem obredu so se svatje odpeljali na Šimov dom. Najbolj vesel je bil Sima. Tako veselega ga menda še niso videli. Svoji ljubljeni ženi je večkrat položil glavo v naročje in ona ga je vsa srečna božala.
V Simovi hiši je slavnost prikipela do vrhunca. Tudi tu je Sima položil glavo v naročje svoje žene; ker pa glave le predolgo ni dvignil, je Jula pogledala, kaj je.
In tedaj je kriknila. V njenem naročju je ležal, z nasmehom na ustnicah, mrtev Sima. Od prevelike sreče ga je bila zadela srčna kap.
Jula je hotela od žalosti za njim v smrt. Komaj so preprečili njen naklep. Jokala je in tulila, toda moža, ki je po 54 letih hotela stopiti z njim v novo življenje, ni mogla obuditi.
Dva dni nato so po isti poti, kakor so se pred dvema dnevoma vozili svatje, peljali pogreb. Spet se je sprevod čolnov pomikal proti cerkvi, kjer je tudi pokopališče, samo da to pot niso bili na čelu sprevoda godbeniki, ampak črno oblečen mož s križem v roki, in v drugih čolnih niso bili svatje, temveč pogrebci za krsto.
■ Generalni tajnik Nansenovcga urada pri Zvezi narodov v Ženevi g. Thomas Jensson je te dni potoval po naši državi. V Hercegnovem je podal izjavo o našem delavstvu, ki bi se rado izselilo v druge kraje zaradi zaslužka; dejal je, da bi se dalo nekaj naših ljudi spraviti v angleške kolonije, morda tudi v Paragvaj. O vsem tem bo še govoril s predsednikom naše vlade in z drugimi črnite!ji, ki imajo skrb z našimi izseljenci.
■ Nasproti zagrebški policiji v Pe-trinjski uhci nad kavarno »Dunipingc je že dalje časa delovala centrala za ponarejanje poštnih znamk za filateliste. Centralo so odkrili čisto slučajno. Sumljivo je bilo namreč to, da so bile zavese no oknu te sobe vedno spuščene. Policija je našla veliko zalogo pravih znamk, ki so jih falzifikatorji hoteli šele opremiti s ponarejenimi žigi. Ponarejevalci so znamke prodajali z velikim zaslužkom v tujino.
■ Svojevrstno knjigovodstvo je vodi! Ivan Cedilnik, knjigovodja tovarne klobukov Obervvalder & Comp., poznejše tvrdke »Univerzah; v Domžalah. 1’red kratkim je bila namreč revizija blagajniških knjig in ob tej priliki 60 dognali, da je Cedilnik knjižil plačila vedno z manjšimi vsotami, kakor jih jo resnično dobil plačana. Računajo, da je l.a ta način oškodoval svoje podjetij za 60.000 do 80.000 din.
■ Pravoslavni duhovnik Emilijan Glocar iz Dalja pri Vukovaru je dobil za svoj roman, ki ga je napisal pred kratkim, na mednarodnem tekmovanju prvo nagrado. Založba »Sphinx« v Pragi ga je prosila, da ji za nagrado odstopi pravico, da natisne knjigo v
češčini. Zanimivo je, da je roman zajet
iz resničnega življenja; opisuje vas, ki je nekoč stala, a je danes ni več, ker so jo vode poplavile. Povodenj je terjala veliko žrtev. Pisec sam si je komaj rešil golo življenje. Roman je zelo dramatičen. V češčini se bo imenoval »Od jara do jara«, to je po našem »Od leta do leta«.
■ Mariborska nabavljalna zadruga trpi zaradi tatvin za svojih 150.000 din škode. Tatvine segajo nekaj let nazaj; v zvezi z njimi so v Mariboru in okolici aretirali precej ljudi.
imel po vojni glavni generalni štab svoje urade. V muzeju je razen drugih zanimivih stvari tudi dvorana pokojnega kralja Aleksandra; v njej so zbrani vsi mogoči predmeti iz njegovega življenja, med drugimi tudi avtomobil, s katerim se je pokojni kralj peljal na dan svoje tragične smrti.
■ Lepa novost v našem telefonskem prometu je nedvomno aparat, ki so ga pred kratkim montirali v Beogradu. S tem aparatom se lahko n. pr. iz Pariza ali Prage brzojavno prenašajo slike. Aparat se imenuje belino-graf. Sliko, veliko 12X18 cm, preneseš v pičlih 15 minutah. Pristojbina za tak prenos slik je ista kakor za telefonske pogovore z istim mestom v tujini. Kakor pri telefonu in pri brzojavu je tudi pri belinografu tajnost slik zajamčena. — Novi aparat bo za zdaj s pridom služil le uredništvom in nekaterim velepodjetjem v Beogradu, tako da tudi v tem ne bomo več zaostajali za velikimi narodi.
■ V Skoplju so aretirali Pandoro Živkovičevo, ki se je že leta in leta preživljala s tem, da je mladim dekletom prigovarjala k ljubezni s starejšimi gospodi in se tako pečala s prodajanjem belega blaga. Preiskava je dognala, da je brezvestnica uničila življenje 10 mladoletnih deklet, ki so vse spolno bolne. Dekleta so bila iz 6amih revnih družin.
■ Kako gori avtomobil, je hotel videti pijani šofer Brestovec iz Banje Luke, zato ga je polil z bencinom in zažgal. Avto je bil v trenutku v plamenih in je popolnoma zgorel. Brestovec je šele pred kratkim dobil delo pri Franju Novoselu, ki se peča z avtoprevozništvom. Gospodar ima 50.000 din škode. Brestovca so aretirali in bo zdaj imel čas razmišljati, kako je, če gori avto, kako je, če človek preveč pije in kako je, če pride človek ob službo in v zapor.
■ Holandci bodo pri nas kupili 500 vagonov moke. Holandska vlada bo po novi trgovinski pogodbi z nami uvozila iz naše države 500 vagonov moke. Lep uspeh za našo zunanjo trgovino, posebno ker je bila do zdaj Holandska zaprta našemu uvozu. Upajo, da se bodo naročila iz Holandske razdelila med naše velike in male mline, da ne bodo imeli od tega koristi samo nekateri privilegiranci.
■ Petnajstletni cigan Znrta Petrovič se je hotel poročiti s trinajstletno ciganko Milico Jovanovičevo. Ker so jima starši branili, češ da sta še otroka, sta mlada zaljubljenca kratko in malo pobegnila v Vinkovce. Starši so ju kmalu izsledili v nekem vinkov-škem parku in ju z njunega poročnega potovanja pripeljali nazaj pod
PREIZKUSITE I
S*
DURLIN
it
#e fra/erv
■ Avstrijske železnice dajejo velike popuste. Od 1. aprila do 31. decembra t. 1. veljajo na avstrijskih železnicah novi popusti za izletnike. Če se na primer vozite po isti progi sem in tja, vam dado 80% popusta od normalne tarife. Vsak tujec ima po sedemdnevnem bivanju pravico do 30% popusta.
■ Pižmovke se silno fnuože v murskih rokavih okrog Gornje Radgone in Lulvercev. Živali se drže močvirnih krajev in se zelo hitro množijo. Upajo, da bodo kmetje iz teh krajev storili vse, da se tega škodljivca rešijo že zdaj, ko ga še ni tako veliko, ker je potem, ko se razmnoži, prava šiba božja.
■ Vojni muzej so dobili v Beogradu. Za enkrat je odprt le del muzeja, drugega bodo pa odprli pozneje, ko bo popolnoma urejen. Muzej stoji v Gornjem gradu na mestu, kjer je
KOLESA
skoraj nova, prvovrstnih znamk, poceni naprodaj pri „PROMtT“ nasproti križanske cerkve
ciganske šotore, seveda s svojim blagoslovom. Gmotnih skrbi za svatbo nimata ne zaročenca ne starši, ker se bo v vasi gotovo našla kakšna gos ali kokoš tudi za mladi ciganski par.
■ Zaradi izgube 12 prašičev je šla v smrt 26letna Marija Grujičcva blizu Sarajeva. Te dni so ji zboleli prašiči in ker je okrajni živinozdravnik odredil, da mora pobiti vse prašiče — njeno edino premoženje — se je zastrupila. Umrla je v strašnih inukah.
■ Osel je imel velika sreča, pravijo zdaj Jagodincf, ki so pri zadnjem žrebanju razredne loterije zadeli srečko za 200.000 din. Tudi prej so igrali, a vselej brez uspeha. Pri zadnjem žrebanju so stavili na nekega osla, a ne na dveh temveč na štirih nogah — in zadeli. Kdor verjame...
■ Konja svoje sosede je obesil kmet Cetin Djokič iz va6i Pribolj pri Tuzli. Ujel je konja, ko se je pasel na njegovem vrtu, ga pripeljal na svojevrsten, že za to pripravljen oder pod neko češpljo in mu vrgel zanko okoli vratu. Oder je nato odmaknil in konj se je zadavil. Vedeti je treba, da je bila obešena žival Klen najboljših
CIMEAN
ODLIČNO ZOBNO KREMO
dirkalnih konj v vsej okolici in da ga je Djokič obesil iz jeze, ker ni mogel z njim niti na eni tekmi dobiti nagrade. Vse nagrade je dobil vedno konj vdove Jelke, njegove sosede. Djokiča so kajpada zaprli, kajti tudi živali ni dovoljeno tako ubijati.
■ Staro strugo Temiša odkopavajo
kmetje iz banatske vasi Boka med Petrovgradom in Vršcem. Upajo, da bodo v strugi našli pravljično premoženje hunskega kralja Atile, ki je — tako vsaj pravi pripovedka, pokopan v njej z vsem svojim premoženjem. Do zdaj so našli več zanimivih predmetov iz starih časov; upajo, da bodo kmalu odkopali Judi grob in zlato kralja Atile.
■ Svoji ženi je odrezal nos Benedikt Gostav, delavec v tovarni »Star-tid« v Smederevu. Gostavova družina je živela dokaj 6rečno celih 11 let, vse dotlej, ko je kupil Benedikt ženi radijski aparat. Od tistih dob je žena nepretrgoma sedela pri aparatu in poslušala. Kmalu potem je predlagala možu, da bi vzeli na stanovanje kakšnega podnajemnika. Mož je pristal, toda žena ga je začela varati iu mož jo je radi tega zapustil. Po njegovem odhodu ga je sleparita še z drugimi. Ko se je te dni vrnil k njej in ji je hotel vse odpustiti, ga je zavrnila. To ga je tako razkačilo, da ji je z nožem odrezal nos.
H Maščevanje zapuščene tašče. Te dni se je v neki vasi blizu Aleksinca v Srbiji zgodil zločin, o kakršnem ne slišimo zlepa. Neka vdova Jovanka je že pred več leti začela razmerje z '20 let mlajšim Petronijem Glišičein. Ker se je bala, da ne bi svojega ljubčka izgubila, mu je sklenila dati svojo hčer za ženo. Tako ee je tudi zgodilo. Glišič se je poročil z mlado ženo in vsi trije so živeli v isti hiši in med taščo in zetom je še zmerom vladalo razmerje kakor dotlej. Mlada Glišiče-va žena ni o tem ničesar vedela. Toda nesreča ne počiva. Tašča se je začutila mater in je Glišiča vprašala za svet, kaj naj napravi. Glišič jo je prosil, naj se takoj izseli in naj ne kali sreče med njim in svojo hčerjo. Tašča je bila užaljena in ker je videla, da ee ji je ljubimec izneveril, se mu je sklenila maščevati. Zvečer ko sta mlada zakonca spala, se je tiho splazila v sobo, in začela s sekiro tako obdelavah svojega zeta, da ga je do mrtvega pobila.
B OUZJ) t marcu 1937. Kljub zelo neugodnemu vremenu v marcu 1937 je zaposlenost delavstva v konjunkturnem pogledu zopet napredovala ter dosegla višino 86.686 zavarovancev. Letni diferencial se je približal višini prejšnjih mesecev in znaša + 7.239 delavcev.
Tudi v sezijskem pogledu izkazuje zaposlenost delavstva napredek. Mesečni prirast od februarja 1937 znaša + 4.625 delavcev.
Število bolnikov je v marcu 1937 nekoliko padlo v primeri s februarjem 1937, vendar je odstolek bolnikov, hi je merodajen za presojo zdravstvenih razmer zavarovancev, še vedno visok, zlasti pri ženskih zavarovancih.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je z ozirom na ugoden sezijski razvoj zaposlenosti poskočila na din 22-58. Tudi celokupni dnevni zavarovani zaslužek delavstva v Dravski banovini se je od lanskega leta dvignil za skero din 200 tisoč.
Lahkomiselna žena
Madžarski napisal Bob Szigethy
Nadporočnik je ob treh zjutraj zbudil svojo žeuo. Šele pred dobro uro je bil prišel domov in se je splazil po prstih v stanovanje, s trdnim sklepom, da bo prenočil v jedilnici na divanu. Radvanju se >e namieč nameraval zjutraj pogovoriti z ženo o neki zadevi; že zaradi tega šele takrat, ker bo medtem gotovo utegnil skovati svoje zbegane misli v pravo obliko. Pa ni mogel zaspati, in razmišljanje mu je trgalo živce. Najrazličnejše številke so mu plesale pred očmi, in videl se je že oblečenega v civilno obleko, iščočega zaslužka...
Radvanju je skočil pokonci in planil v spalnico, kjer je bila njegova žena pravkar komaj zaspala. Bedela je bila ilotgo in čakala svojega moža. Radva-i»yi je obstal na pragu in ni mogel odtrgati pogleda ral svoje suhe, drobcene ženice. .Koliko gub ima že na čelu — im vendar ji je šele dvajset let.*
Žena je začutita možev pogled.
»Ti s», Imre? Pravkar sem šele zaupala.«
Njen glas je zvenel tako ponižno, kakor da bi bila v mislih še pndejala:
,Nikar ne bodi hud, da sem te čakala, saj vidiš, kako slabotna 6em.‘ Nadporočnik je stopil po sobi gor in dol, potlej je pa sedel na posteljo. In z mračnim glasom je hripavo hlipnil: »Izgubljen sem.«
žena je kakor okamenela molčala. Toda na njegovem obrazu je bilo zapisano razburjenje, ki ji je trgalo dušo.
»Zdaj res več ne vem, kaj bo z mano; vse je pri kraju.« Nadporočnik ni pogledal svoje žene v oži, temveč je strmel v kot na par pošvedranih ženskih čevljev.
»Pet ovadb je že prijavljenih; vse zaradi dolgov.«
»Ničesar nunam prikrivati,« je resno nadaljeval Radvanju; »med nami nas je le malo, ki se takimle .umazanim zadevam* ognejo. Danes poivoldne so me že relo zaslišali. Ne vem izhoda. Sorodniki nimajo denarja — in porokov spričo teh okoliščin pač ne morem najti. Upniki so se vsesali kakor pijavke vame.«
Žena je še zmerom molčala; potlej je |m vendar začela s kratko obtožbo: >Nekoč. si mi bil drugače obljubil. Imre. takrat k« sva v srečni ljubezni kovala svetle načrte za bodočnost. Bila sem ti zmerom dobra žena in pridna; ljudem sva celo natvezla, da zaradi moje bolezni ne moreva zahajati v družbo. Lela in leta se že oblačim v
isto obleko, toda zame je dovolj dobra, da v njej nate čakam doma, jk> pol noči in še dalje. Tebe ne sme nikjer manjkati, to dobro vem. Samo da bi tega ne vedela, kaj počenjaš. Kvarta-nje, Imre, in ženske... O, ti moj brezvestni ljubljenec!...«
Sedla je na pol v postelji.
»Kaj bo »daj?« je liho vprašala.
Nadporočnik je skomigni! z rameni:
»Nekaj se bo že zgoriilo.«
»Ali ni pomoči? Govori, domisli se česa!«
Mož si je prižgal cigareto — in zde-
lo	se je, kakor da je čakal samo na to vprašanje. Olajšano si je oddahnil:
Nekaj ti bom povedal, otrok moj; nvorda me boe zaradi toga sovražila. Ce pa želiš, si poženem kroglo v glavo.«
Zena se mu je obesila na nadlaket; kar stisnilo jo je pri srcu, če je samo slišala pogovor o tem.
»Imre!«
»Da, olrok moj, svojo usodo polagam v tvoje. roke. Odločaj! Vse je odvisno samo od tebe; »lani častnega razsodišča te bodo bržčas še danes predpoldne obiskali, da te zaslišijo.«
»Mene? '/.a pet ran božjih!«
»Življenje je ničevo — in vendar smo tako navezani nanj. To vidiš že iz tega, kako ti je hudo, če ga hočeš zavreči.«
»Nikar tako ne govori,« je zaihtela žena, »rajši mi povej, kaj naj storim.«
»Vprašali te bodo prav čudne reči, toda ml tvojih odgovorov je odvisno, kaj bo potem. Jaz... jaz...«
»Le govfiri, ničesar mi ne moreš povedati, kar bi moglo bili hujše od moje bolečine.«
Nadporočnik se je obrnil stran; ni mogel gledati svoji ioni v oči.
»Vse ti bom pojasnil. Pri nas je v navadi, da te vprašajo, zakaj ai delal dolgove. Vse je samo formalnost, ko pa svet vendar pozna moje življenje in že vnaprej ve, da se bom zlagal. Toda v sili Re človek oprime sleherne betvice... Vprašali so me. kaj me je pripravilo do lega. da sem delal dolgove iti kaj sem požel z denarjem... Rekel sem...«
Žalostni izraz uboge žene se je razjasnil.
»Razumem te, Imre. To je vse? Rekel si kajpak, da si denar porabil za mojo bolezen, in da požre zdravljenje ogromne vsote...«
Mož je še bolj pobesil glavo.
»Ne, malo drugače sem rekef... Rekel sem, da si bila li... zelo lahkomiselna,..«
V	sobi je zavladala mučna tišina, samo težka sajtet dveh ljudi je butnila
z divjo živčnostjo skupaj.
Nadporočnik je še zmei predse; čez nekaj Časa je < »Pozno je že, Imre, pojd
Častniško častno razsodišče ni našlo v zadevi nadporočnika Radvanyja nič nekorektnega, in ko so se kasneje gospodje sešli v restavraciji, so se spet pomenili o stvari.
Major, ki je predsedoval častnemu razsodišču, je menil:
»Kljub temu sem ga pošteno ošlel, kajti na koncu kuncev, ali je mož ali pa ni! Vsakega izmed nas utegne doleteti takšna nesreča, da bo moral leta in leta streči bolnici: dvojna dolžno«! nas veže na ženo. Toda od svetš odrezana žena vendar ne sme z grelno lahkomiselnostjo razmetavati denar za nakit, za obleke in za vse mogoče druge neumnosti — samo zaradi tega, ker so njeni živci tako slabotni, da ii ne smeš prepovedali potratnost Nič vara ne bom prikrival, tovariši, da sem nadporočniku prijateljsko svetoval, naj se da ločiti od žene — rajši, kakor da bi j:»a še dalje imel tako življenje.«
Vsi gospodje so pritrdilno prikimali in so dali majorju popolnoma prav.
t*i i)
Poroka mlade Grkinje
z javanskim sultanom
(nmd) Milan, aprila.
Pravljica pripoveduje, da je prišel nekoč lep princ iz, skrivnostne Jutrove dežele, srečal je mlado, lepo dekle, se zaljubil vanjo in jo vzel za ženo...
Tako se bere v pravljicah. Toda zadnje čase doživljamo take pravljice tudi v resničnem življenju.
Te dni govore v Atenah samo še o nenavadni poroki, ki se obeta mladi Grkinji Nadji Vlasovi: vzeti jo misli namreč javanski princ Pakoe Alam Soerjodilego iz Djokjekarte. Njena mati Cavurasova, iz starega grškega plemskega rodu, se je poročila z bogatim ladjarjem Vlasovom, ki je sprva živel v Odesi, po ruski revoluciji se je pa preselil v Milan. Tamkaj se jima je rodila Nadja. Njena roditelja, pa tudi Nadja sama, so še zmerom z nežno ljubeznijo navezani na svojo staro domovino; tako je preživela deklica vsake počitnice v Atenah. Pozimi je pa šla vsako leto na snežni šport v švicarske gore. Tam se je tudi seznanila z lepim temnopoltim princem.
Skrivalnica z nepričakovanim koncem
ati Pravična kazen za hudodelstva Pepčka Zmazka.
r	—>
Presneta rsč!
Kaj pa je to ? I Zvezan sem)
Pranje? Haha!
To skrivanje že poznam I
Otroško perilo greje čudovito — tukaj me tudi 'nihče ne najde!
Z Radionom zginejo tudi najtrdovrat-nejši madeži
PRVE STRANI LJUBEZENSKEGA ROMANA
V St. Moritzu je usoda napisala prve strani idiličnega ljubezenskega romana, čigar epilog bodo junija vpisali v poročne registre milanskega županstva. Junij je mesec, ko je italijanska pomlad najprelestnejša, ko se razpno in zadehte najlepše rože ob Comskem jezeru... Junija bo lepa Nadja izpolnila svoje devetnajsto leto.
Nadja ima zlate lase kakor zrelo žito, lase kakršne je imela njena lepa prednica, starogrška Helena. Toda zaradi Nadje ne bo pogubonosnih vojn; princ ki bp odvedel mlado Grkinjo, je poskrbel, da se bo njuna pravljica lepo in srečno končala brez prelivanja krvi. Toda junaka te novodobne pravljice sta morala premagati toliko ovir, da bi se bil princ zaradi ljubezni skoraj odpovedal prestolu...
Pred letom dni je princ zasedel prestol svojega očeta in januarja prejšnjega leta je odpotoval v Haag, da se pokloni kraljici Viljemini in ji priseže zvestobo; otok Java je namreč pod vrhovno oblastjo nizozemske kraljice.
Po poroki princese Julijane, katere se je udeležil kot svat, se je princ nameraval vrniti v svojo domovino, še prej pa preživeti nekaj lepih dni v Evropi.
Princu evropsko življenje ni tuje, saj je študiral visoko šolo v Oxfordu na Angleškem, služil je pa tudi nekaj več let kot major v holandski armadi.
Ker je posebno navdušen za zimski šport, se je namenil iti še v Švico. In tam, v St. Moritzu sta se našli dve sorodni duši...
Pogumna tajnica
(nlid) Strelski jarki vseučiliškega okraja v Madridu so oddaljeni od mesta pičlih 100 metrov.
Vsak dan lahko vidiš mlado dekle, ki v skromni obleki in v zelo visokih čevljih mirno korači čez nevarni pas, kjer žvižgajo granate.
Vse straže jo pozdravljajo. Korajžno dekle je tajnica polkovnika Orte-ga, poveljnika baskovskih obiambnih čet v madridskem Zahodnem parku.
Vsak dan prihaja na svoje delo — prav tako mirno in vneto kakor njene tovarišice, strojepiske v Parizu in Londonu; ■ nič se ne zmeni za smrt, ki preži nanjo ob slehernem koraku.
Ime ji je Felicija. Ko je izbruhnila državljanska voina, so ji ponudili ugodno službo v Londonu, a deklica jo je odklonila. Rajši je ostala pri svojem gospodarju, polkovniku Ortegu.
Felicija je dobra znanka vojakov in miličnikov; večkrat odide v strelske jarke in jim deli cigarete...
(»Pariš soir«)
Dolgoživostni rekordi
(nho) V času starega Rima je bila povprečna človekova starost komaj 35 let. Danes smo jo s pomočjo medicine in higiene zvišali na 60 let. No, tudi to ni veliko, saj učaka človek kvečjemu 110 let; starci, ki trde, da jih imajo 160, so sleparji in lažnivci.
Vidimo torej, da je človeku usojeno le kratko življenje. Usoda domačih živali je pa še slabša.
Konj doživi največ 45 let, govedo 25, pes 20 in ovca 15 let. Zato pa žive tako imenovane divje živali dalje ka-
Čudne ločitve
(nho) London, aprila. Sedemnajstletna Indijka Kozalija Kurmijeva iz
klica je tožila o hudih bolečinah. Diagnoza je bila preprosta: vnetje kostnega mozga v bedrni kosti. Z drugimi besedami: otrok si je zastrupil nogo v
Kalkute je vložila tožbo proti svojemu J stegnu, rešiti bi ga mogla le še takojšnja amputacija bolne noge. Tedaj se je javil neki pogumen kirurg in dejal, da bo poiskustl rešiti malo bolnico, ne da bi ji odrezal nogo.
Operacija, ki jo je nameraval izvršiti kirurg, je bila v tem, da bi izrezal bedrno kost od kolena do drugega sklepa, ne da bi ranil pokostnice, to je vlaknate mrene, ki pokriva kost. Ta operacija je seveda silno kočljiva, saj je lahko najmanjša Zdravnikova nespretnost za bolnico usodna.
Na srečo je pa poskus docela uspel in pokostnica, ki edina lahko proizvaja osein, to posebno stanično snov, ki je v naših kosteh, je ostala nepoškodovana.
Pozneje je kirurg vsak teden operirano stegno rontgeniziral, vse drugo je pa prepustil naravi.
In glej: pokostnica je začela po malem ustvarjati nove celice in le-te so apnele, to je, spreminjale so se v kost. Danes je mala Ella srečna lastnica dveh zdravih nog. Kljub črnogledim napovedim večine kirurgov, se je čudežna operacija docela posrečila. Menda ni potrebno poudarjati dale-kosežno vrednost tega čudovitega poskusa. Pripomnimo naj pa, da je mogoče z uspehom operirati na ta način le zelo mlade ljudi. Pokostnica odraslih ljudi namreč ne more več proizvajati osein. (»Sunday C-hronitle«)
Princ je kot gentleman takoj zapro- ,	. ,	.
sil gospo VIasovo za Nadjino roko. k°r domače: slon 200 let želva m
Lahko si predstavljamo materino pre-	l 1>a po	».j P ,
do 100 let, prav toliko tudi orel.
Toda vse to ni nič v primeri z dolgoživostjo dreves: vinska trta doživi do 130 let, smreka in jelka 400, topol 700, lipa in hrast 1000, kostanj 2000, tisa 3000 let in cipresa celo 5000 let.
(»Kolnische 111. Zeitung«)
senečenje, ko je zagledala temnopoltega snubača, nedvomno pravega princa in sultana, a kje — tam daleč na skrivnostni in daljni Javi! Ali mu lahko zaupa svojo hčerko? Kdo ve, ali nima ta čudni princ že več žena, prav gotovo pa ni pravoslavne vere kakor Nadja. In skrbna mati je njegovo visokost lepo, a odločno odbila.
Toda njena zaljubljena hčerka ni odnehala; rekla je, da ne mara nobenega drugega moža kakor javanskega princa. Tedaj ji je gospa Vlasova kratko in malo velela, da naj pripravi prtljago, in tako sta se odpeljali v Milan. A glej: kdo jo je tam že na postaji vljudno in spoštljivo pozdravil? Nihče drugi kakor njen bodoči zet...
Da ne bi preveč žalostila ljubljene hčerke, da bi jo potolažila, medtem pa pridobila časa, sta se Vlasova v prepričanju, da je Nadjina ljubezen le trenutna muha, obrnila po pojasnilo do nizozemskega zunanjega ministrstva.
Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati. Njegova visokost je bil nedvomno pravi kultan z Jave, kjer vlada nad 15 milijoni podložnikov.
KRALJICA VILJEMINA SE NE MORE ODLOČITI
Nadja je slavila zmago, zdaj je pa obupaval njen izvoljenec. Saj je moral za poroko dobiti dovoljenje svoje vladarice, a kraljica Viljemina ni kazala nič kaj volje, da bi mu ustregla...
Princ je še enkrat odpotoval v Haag in izjavil, da rajši žrtvuje prestol kakor svojo ljubezen. Res je naposled pregovoril kraljico in dobil dovoljenje — a le pod pogojem, da bodo z njegovo poroko z belokožko zadovoljni tudi njegovi podložniki. Princ se je odpeljal na Javo in od ondod je kmalu prišlo sporočilo, da njegov narod z ljubeznijo pričakuje mlado vladarico.
In tako se bo v juniju izpolnil Nadjin ljubezenski sen... Mlada, bela sultanja se bo poslovila od svojih staršev in svoje domovine in bo odšla s princem na Javo, v deželo čudovitih cvetlic in plešočih bajader, v pravljično življenje Jutrove dežele...
možu, desetletnemu (!) Lihi šandu Kurmiju, ker jo je pustil brez vsakh sredstev. Mlada žena zahteva v svoji tožbi vsaj hrano, če že denarja ne more dobiti.
Gospa Sara Sandersova iz Milwau-keeja (USA) je pa zahtevala ločitev zaradi hudobne tečnosti svojega moža. Vsak čas namreč nadležni soprog po-bunka s pestjo po njenih vratih in jo ozmerja. Tega — pravi — ne pre- ; nese več. (»Rochester Democrat«)
Zavod za lenuhe
(nxO) Berlin, aprila. Te dni so v Bostonu odprli novo zdravilišče, ki so ga ustanovitelji krstili za »hišo lenobe«. Bolnik, ki namerava v njem preživeti nekaj mirnih tednov, mora ob vstopu svečano obljubiti, da se bo z dušo in telesom predal popolnemu počitku.
V zavodu je nešteto služinčadi; njena edina skrb je prihraniti človeku vsak, še tako neznaten napor, ki mu ga nalaga vsakdanje življenje.
Celo pisma ti spišejo služabniki, kopanje in toaleto ti oskrbi »kopalec«, »kopalka« ali strežnik. Seveda te v času počitka tudi nihče ne sme obiskati. Za kratek sprehod po zavodu sedeš v udoben naslanjač na kolescih in služabnik te popelje, kamor želiš.
človek se nehote vpraša, ali bodo bolniki bolj nervozni pri vstopu v to hišo ali pri odhodu iz nje...
(»Berliner Tageblatt«)
Kirurški čudež
(n X O) London, aprila. V londonski Metropolitanski bolnišnici je neki pogumen kirurg izvršil operacijo, ki je pravi čudež ranocelniške umetnosti.
Nedavno so v to bolnišnico pripeljali 91etno Ello Hunterjevo, ki se je pri igri ranila v nogo nad kolenom. De-
Zobna ščetka — vzrok vnetja slepiča
(nxO) Pešta, aprila. Neki švicarski zdravnik je spisal znanstveno knjigo o vnetju slepiča in v njej trdi, da je glavni in najpogostejši vzrok te bolezni — zobna ščetka.
Doslej so ljudje in tudi mnogi zdravniki menili, da povzročajo vnetje slepiča trdi in ostri drobci, kakor sad-
Ali
VEDNO VAZNO VPRAŠANJE
me ima me ima rada
Draga gospa — draga gospodična!
Preberi in presodi, koliko koristne-H« najdeš vsak teden vn 5. strani >DruHvslcega tednika*., ki je, ponve, cena gospodinjstvu! Ali ni ie sami to vredno g dinarjaf
KAKO SPOZNAŠ, ALI TE IMA RAD?
»Ali me ima vsaj majčkeno rad?« — »Bogve ali se mu ne zdim predebela, premajhna itd.?
S takimi in podobnimi vprašanji si beli glavo ubogo dekle, skušajoč si poklicati v spomin vsaj eno besedo, ki bi potrdila njene sume in želje. Če pregledaš spodnja dognanja, ja to razmišljanje odveč; oboževanec, zanj velja teh 12 točk, je prav gotovo do ušes vate zaljubljen:
1. Kolikor bolj je moški zaljubljen, toliko bolj je zapet.
2. Svojim prijateljem vneto zatrjuje, da si mu ti prijateljica in nič več.
3. Nobene ni na svetu take kakor ti.
4. Ne razume niti najnedolžnejše šale na tvoj rovaš.
5. Rad ti pripoveduje o svojih razmerah in o svojih sanjah o bodočnosti.
C. Iznenada se razneži in ogreje za otroke in živali, če sluti, da jih imaš tudi ti rada.
7. Zaničuje življenje, ki ga je živel, preden je tebe spoznal.
8. Varuje se vsakršnega dvoumnega (spolzkega) govorjenja; da se mu ogne, se zateče rajši k še tako izumetničeni besedi.
9. Zmerom zvijačno napelje pogovor na zakonsko srečo.
10. Neroden je, kadar hoče pokazati^ svojo ljubezen.
11. Njegova čezmerna pozornost te včasih kar spravlja v nevoljo.
12. Za tvoje bližnje sorodnike čuti že v naprej simpatije, čeprav jih niti ne pozna.
ALI ME IMA KAJ RADA?
Že pri moškem je težko odgovoriti na to vprašanje, kaj šele pri ženski, ki ji tako radi očitajo nestalnost in muhavost. V tolažbo močnemu spolu naj pa povemo, da imajo tudi ženske svoje šibke strani, svoje ljubezen-
ske navadice in razvadice, po katerih kaj lahko spoznamo, ali so zaljubljene v nas ali ne.
Zaljubljena ženska:
1. ima zmerom neko nepremagljivo željo, da bi ti
a) popravila vozel na tvoji ovratnici, zraven ji pa njene barve niso všeč;
b) kritikuje tvojo pričesko (lasje se ji zde predolgi ali pa prekratki, preča leži prenizko ali pa previsoko);
c) vsak čas krasi tvojo gumbnico z vsem mogočim cvetjem.
2. Se hudo grize (pod krinko popolne ravnodušnosti) zaradi tvojih prijateljic, čeprav nič več ne hodiš z njimi.
3. Te potuhnjeno, a trdovratno izprašuje, kako in kje preživiš svoje večere.
4. Nič kaj ne mara tvojih prijateljev. Posebno je pa nezaupna do tvojega najboljšega prijatelja.
5. če ji pripoveduješ o svojih otroških letih, se hitro razneži; potrpežljivo in vdano posluša prigode, ki si jih doživel pri vojakih.
6. Zmerom meni, da preveč delaš, češ da te bo »tako garanje še uničilo.«
7. Njeno duševno razpoloženje je boljše, odkar te pozna.
8. šteje sladkorčke, ki jih yržeš v kavo, in ti rada da dober svet o takihle gospodinjskih stvareh.
9. Zanimajo jo fotografije, ki jih nosiš v listnici.
10. Deli s teboj brez godrnjanja vse tvoje zabave, celo športne.
11. Je redkokdaj naravna. Bolj skromna je kakor je prav. Bolj varčna, kakor se spodobi.
12. Ti rada oprosti, če si slabo obrit.
13. Je proti ženski enakopravnosti (velja samo za tiste, ki hodijo na univerzo).	(lind)
ne peške, jajčne lupine, ali vse mogočo koščice, ki zaidejo po nesreči v slepič. Omenjeni švicarski zdravnik je pa ugotovil, da je povzročiteljica tega zla v 6G°/o primerov, ki jih je operiral, slaba zobna ščetka, V izrezanih slepičih je namreč navadno našel eno ali dve ščetinici iz zobne ščetke. Torej so te ostre ščetine prav tako ali pa še bolj nevarne kakor druga trda telesa, ki jih nevede pogoltnemo,
(»Esti Kurir«)
Nenavadna poroka
(niiD) Pariz, aprila. Pisatelj In raziskovalec Hendricht Waagner popisuje veiezanimiv in nenavaden obred, ki mu je bil priča v Suratu v angleški Indiji.
Uradno se je slovesnosti udeležil celo zastopnik angleškega kralja guverner Smith, angleški vojaki so pa isa to priložnost oblekli paradne uniforme. Sredi neštevilne, razburkane množice so sedeli po tribunah odlični Evropci v črnih oblekah. Kakšen praznik so neki obhajali vsi ti ljudje?
Slavili so prečudno poroko.
Kmalu se je prikazal sprevod. Spredaj so korakali vojaki domačini z golim abljami, za njimi pa sto mladih, do pasu golih Indijcev. Sledili so jim jezdeci in v zborih pojoče dcklice. Naposled sem zagledal poročno kočijo, guvernerjevo last, v njej je pa sedel Sadu, »zaščitnik mesta«, in blagoslavljal množico.
V svetišču pred oltarjem je vprašal svečenik:
»Ali mi dovoliš, o potomec bogov, da te zvežem za vekomaj z drugim božjim potomcem?«
Toda čudna poročenca sta odgovarjala s strašnim pačenjem in z obupnimi poskusi, da bi se otresla bleščečih zlatih oblek, posutih z dragimi kamni, in zbežala...
Bodoča zakonca sta bila namreč dve opici, ki ju časti ljudstvo kot Budova potomca. Indijci menijo, da bo njuna poroka prinesla vsej deželi obilen blagoslov.
Najbrže se vam bo čudno zdelo, da prisostvuje poroki dveh opic sam zastopnik angleškega kralja... Toda major Smith, suratski guverner, dobro ve, kako se ohrani in utrdi gospod-stvo nad kolonijami. Na začudena vprašanja nas Evropcev je namreč kratko odgovoril:
»Mi vladamo v Indiji po indijsko, če bi bil slučajno tukaj indijski podkralj, bi se prav gotovo tudi on udeležil te slovesnosti.«
Sezujte si nogavice, gospa!
(nhd) Carigrad, aprila. V carigrajski cestni železnici je neki gospod po nerodnosti stopil neki mladi sopotnici na nogo in ji raztrgal nogavico. Dama je od jeze zardela in zahtevala odškodnino.
Gospod ji je takoj ponudil denar za nov par nogavic, zahteval je pa raztrgani par. Užaljena dama je denar sprejela, o tem, da bi si nogavice vpričo ljudi sezula, pa ni marala slišati.
Vjudni potnik je pa znal biti od sile trmast in je šel z zadevo na sodišče.
In glej: sodnik je dal tožitelju prav in tako si je morala sitna damica kar pred sodiščem sezuti nogavice.
(»I)aiiy Mail«, London)
V višini opeša spomin
(nxO) Moskva, aprila. Visoko v višini prične človek izgubljati spomin. To je s poskusi dognal moskovski »Zdravstveni letalski zavod za rdečo armado«. Neki letalec, ki se je nameraval dvigniti v stratosfero, je preizkušal v zavodovem laboratoriju svoj aparat za umetno dihanje.
Do višine 11.000 metrov je še nekako šlo. V višini 12.000 metrov j« zdravnik z znamenji vprašal: »Kaka se počutite?« Letalec je vzdignil roko, hoteč reči, da gre vse po sreči. Toda zdravnik je opazil, da se mu roka trese. Nekaj sekund nato je letalec omedlel.
Ko se je spet zdramil, je kazalen pokazal višino 3000 metrov. Letalec j* ogorčeno protestiral proti spuščanju in le s težavo mu je zdravnik dopovedal, da mu je bilo slabo; kajti mladenič se ni ničesar več spominjal.
(»Večernaja Moskva«!!
Itppš*
1. slika: Nemški prosvetni minister Hust je te dni simbolno prvi zamahnil s krampom pri novem nemškem odkopavanju starin v Olimpiji na Grškem.   2. slika: Tako grade Italijani ceste v Abesiniji. Utrjevanje cestišča z valjarji blizu I.aghija. — 3. slika: Princ Cičibu, brat japonskega cesarja, se je te dni pripeljal z angleškim vele-parnikoin »Quccn Mary« na Angleško. Na sliki ga vidimo z njegovo ženo po prihodu v London, kjer bo zastopal mikada pri kronanjskih slovesnostih. — 4. slika: Tudi znamenito westminstrsko uro v Londonu cedijo in snažijo za praznik kraljevega kronanja.
Deseti brat
Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu
sedanji čas postavil in v stihe prelil
Ivan Rob
C. nadaljevanje
1Jkd Budinom
videl niti koraka pred seboj. Naočniki, ki jih še ni bil snel, so se bržčas razbili.
Tedaj sem spoznal napadalca: bil je Schiille, študent in Alfredov tovariš, ko je le-ta še hodil na predavanja umetnostne zgodovine. Ko sem to z grozo ugotovila, sem že uzrla Alfreda, ki se je ves zaripel v obraz in z divjim pogledom tudi zagnal na Racknerja in ga je z broo prevrnil na tla.
Schiille je medtem kar zapovrstjo besno krikal: »Zapeljivec! Zapeljivec! Filmski paša! Ti bomo že pokazali!« in še druge podobne neumnosti.
Rackner se je s trudom postavil na noge, ker pa ni mogel klobuka spraviti z glave, je tipal okoli sebe in tarnal: »Tak pomagajte mi vendar! Otroci, pomagajte mi!«
Občinstvo se je v krogu zgrnilo okoli in se je prav za prav naslajalo, zakaj mislilo je, da gre za kakšno neslano šalo ali pa za pretep med pijanci. Zato se tudi nihče ni vmešal. Pogled na te tri ruvajoče se nrože je bil za gledalce prav gotovo bolj smešen ko resen.
Stekla sem k Alfredu in sem mu skušala zlepa- dopovedati, naj bo vendar pameten. Naposled sem mu rekla, če se še prav spomnim, takole: »Saj ni filmski paša, tale Rackner; nasproti meni se je do skrajnosti lepo vedel. Alfred... Alfred... nič. pa prav nič se ni med nama zgodilo...«
Alfred je stopil korak nazaj,-potisnil je roke v žepe in se zveneče zagro-hotal.
»Kdor ti verjame...« je podsmehljivo vzkliknil.
Kar o-kamenela sem v duši. Mraz me je spreletel. Hotela sem mu nekaj odgovoriti, pa sem izdavila samo: »Alfred!« Zdelo se mi je, da se bom od sramu in groze pogreznila v zemljo.
Schiille je medtem Racknerja dalje obdeloval, dokler ni sam — in tudi zbrano občinstvo — opazil, da Rackner na glavi krvavi. Tedaj ga je pustil pri miru in je pomignil Alfredu. S pravcatim žvižgom apašev. ki je šel skozi kosti, sta oba napadalca izginila. Občinstvo se je tedaj vendar streznilo in nekaj gospodov jo je takoj ubralo za beguncema, a dohiteli ju niso.
Tedaj sem šele z nekaj gledalci stekla Racknerju na pomoč. Posrečilo se mi je, da sem mu potegnila popolnoma zmečkani klobuk z glave. Rože-vinasti naočniki so bili razbiti in obod ga je ranil na desnem sencu Rana ni bila huda, saj je.bila bolj praska kakor rana, krvavela je pa vendar zelo.
»Ali poznate... ali poznate... ta dva nepridiprava?« je vprašal Rackner, ki je bil brez dvoma slišal moj pogovor z Alfredom.
»Da., eden od njiju je bil Schiille,« sem zajecljala,
»Schiille? Vega imena sploh ne poznam. Živ dan nisem tema fantoma še ničesar žalega storil! Ih kdo j« bil oni drugi?«
»Ta... ta je bil moj zaročenec.«
Že koj prihodnji trenutek bi si bila za to odkritje najrajši prisolila zaušnico.
»Zaročenec...? No, potlej razumem,« je dejal nekdo, ki je stal poleg in je malo prej omenil rešilno postajo. »Ljubi Bog, kako lepa mora bili ljubezen!«
Ljudje so se začeli smejati;
Racknerjevo samoljubje je bilo ranjeno; vpričo mladega dekleta, ki je šel zvečer z njo v gledališče.■ je dobi! pred ljudmi bunke; to je stvar, Ui je ne prenese noben moški. Razen 'ega se je zavedal, da je hi) s klobukom potegnjenim čez oči, hudo komičen, in bržčas ga je tudi še rana ščemela. Naposled ni izključeno, da je mislil, da sem se jaz s fantoma za ta napad domenila.
Vsa kri mu je udarila v obraz in besno me je nahrulil:
»Takšnih reči nisem vajen, . gospodična Singalova, razumete? S takimi ljudmi nimam rad opravkov. Pri meni ste opravili! Škoda vas je, talentirano dekle ste!« (Dalje prihodnjič)
>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
IX.
j še dve osebi sta ostatt: j je prvi Balček, mamin sin, jv četrto na »Poljane« hodi,
!ravnatelj pravi mu: capin.
; Oseba druga je — poet, jza Marjana ga oče kliče. iTa pusta zemlja ga no miče, njegov je med oblaki svet. jVsak teden muza ga obišče, potem gori ves dan — ognjišče^
Tarok v salonu je končan; i»pagata« Marjanu so ujeli, jv obraz se mu reže veseli, a on, poet, jim je dolžan.
Ker Marjan se igrati brani,
:— poraz mu vzel je ves polet ga Manica s pogledom rani, da v roke vzame karte spet. Iz tega se lahko učite v čem deklice so zmagovite.
Da pevcu vedno sreča laže, Prešeren je lepo zapel. Resnica tu se nam izkaže: spet Marjan ni pogubi ušel. S tem vsem dvomljivcem je doka: da čistokrven je poet, da ljubi Bog ga je pomazal, kot vidca ga poslal na svet. Kdor še ne more mu verjeti, naj čaka, da začel bo — peti.
Ker se večerja jim ponuja, zato so vrgli karte vstran. Tja k jedi se vsakdo pomuja, ker je jedilni list izbran. Mesnine mehke hrani skleda, nosnicam dvori vonj masti, pa naši družbi to preseda, po drugem slina se cedi.
Kot divji so se vsi zagnali, da svoje znance bi — obrali.
XIII.
Najprej v pikantni majonezi tgogpa servira mladi par. Uradnik »on« je, večkrat v jezi pretepa »njo« — udar na udar. Kako se »ona« mu maščuje, da z doma večkrat mu zbeži, da ojnice mu preskakuje, in druge take še stvari.
Vse mesto pa da že šušlja, da z drugo »on« razmerje ima.
XIV.
'Namesto v kračo, v konkurenta zdaj vgrizne Benjaminov zob: da radi goljufij ogabnih ije plačal že nešteto glob.
In — za desert — še ta novica: no, saj poznate vsi jo? Ne?
Ta, ki se zdela je devica, rno, Ančka, ta ni več deklč: že sedmi mesec ji poteka.
A oče?! Strgana pokveka!
Po resničnih dogodkih napisat F. N.
do večera ne bo nazaj. Zdaj lahko spet nadaljujem branje.«
Slišala sem, kako je skušal v sosednji sobi otrok grgrati — zalo ta duh po kisli glini! Rackner me je vprašal, kakšen se mi zdi rokopis; po pravici sem mu povedala, da se mi zdi prav imeniten, priznala sem mu pa tudi, da je po mojem nekoliko preobširen.
»In prav v tem grmu tiči zajec!« je potožil. »Tudi vam se zdi stvar predolga. Kot režiser si kot avtorju tudi dopovedujem, da je knjiga predolga — morda celo predolgovezna, in bi jo gladko odklonil. Ker je pa moj lastni otrok, ta knjiga namreč, in ker...«
»Koliko je pa star vaš otrok?« sem vprašala. »Vašega pravega otroka namreč mislim.«
»Tri leta... Sladek fantič, vam rečem, rad bi vam ga pokazal; toda zdaj je preveč bolan. No, saj boste še Večkrat prišli k nam, gospodična Singalova, ko ste že našli pot... Trikrat sem vas moral prositi...«
V	tistem trenutku je nekdo energično potrkal na vrata.
»O ti ljubi Bog,« je vzkliknil Rackner, »na najin čaj sem popolnoma pozabil!«
Planil je k vratom in jih odprl; za vrati je stala v obnošeni sinji domači obleki zavaljena dama srednjih let, popolnoma zabuhlega obraza in s cedečim se nosom. Za hip se je zdela osupla, potlej se je pa skrila in je v zadregi nekaj nerazumljivega kriknila.
»Gospodična Singalova — moja žena,« je predstavil Rackner, ko je ona že izginila; na mizici poleg vrat je pa pustila pladenj s čajem, in s keksi; Rackner ga je sam prinesel v sobo.
»Ves hladen je že; oprostile, toda pri vnetem branju sem popolnoma pozabil nanj. Vzemite kekse.;. Ati jih imate radi?«	- i -
»Še hladen čaj imam rada,«-sem dejala in z veseljem prigriznila pecivo.
Naposled sem gospo Racknerjevo vendar pregovorila, da se je pokazala, seveda šele takrat, ko sem ji zatrdila, da se ne bojim nahoda. Takšna, kakor je bila, vsa zabuhla in nahodna, res ni bila prikupna; razen lega je oštela moža, ker je zanemarjal svoje dolžnosti nasproti gostu in je pustil, da se je čaj dvakrat ohladil! Obljubila je, da bo pristavila drugega, toda Rackner je videč, da se že skoraj mrači, dejal: .
»Veš kaj, mamica, pripravi nama rajši malo večerje; gospodična bo gotovo že lačna.«
Gospa Raoknerjeva je nekaj zamrmrala, in oba sta še|H“taje drug z drugim odšla iz sobe. Vse se je zdelo lako solidno in meščansko, kakor si le moreš želeti — jaz sem bila pa prišla s takšnimi pustolovskimi načrti.
Goopoda Racknerja ni bilo najmanj deset minut nazaj. Ko se je vrnil, sem čutila po svežosti, ki jo je prinesel s seboj, da je prišel s ceste.
»Ati ste... ali »te nocoj prooti?« je vprašal potlej.
Prikimala sem.
»Ali bi hoteli morda z menoj?«
Mislim, da mi je rdečica zalila obraz; vendar sem rekla: »Hvala, prav rada!«
Z. nadaljevanje
L' »No, no, Bavarski trg in skromen j dom, gospod Rackner«, sem 6meje se j menila. Odločila sem se, da se bom j pogovorila z njim popolnoma lagodno, j j Prepričana sem bila, da vlada v nje-; govi soba zastrta rdeča svetloba in da j je vsepovsod polno divanov in blazin, j da vabijo na mizi obloženi kruhki z j ikrami in da je šampanjec že na ledu;
; nekje na skritem pa stoji razpršilec j za parfum. Nisem samo »delala« pri j;filmu, temveč sem si tudi dovolj fil-; j mo v ogledala.
;; Soba, ki me je vanjo peljal, je imela -;;res zastrto svetlobo; rebrače so bile ; namreč na polovico spuščene; po ne->>čein je zaudarjalo, vendar nisem koj j ■ uganila po čem. Eno ali dve sobi j j vstran je nekdo kašljal; zdelo se mi j je, da bržčas kakšno mlado dekle, j j Potlej sem slišala tiho mučno jokanje, j j Raokrier je prisluhnil ; potlej je ves j j zardel in se je opravičil. — Odšel je;
1 slišala sem pritajen pogovor, potlej je <• utihnilo kašljanje in jokanje. Rackner jke je vrni.1 in me je prisilil, da sem L sedla na oouch.
;; »Kar udobno sedite, gospodična Sin-’ ii ga lova,« je v zadregi se smehljaje <• dejal, »morda se bo najina seja zali vlekla. Ali kadite?«
1; Zanikala sem. Prosil me je za do-■ I'voljenje in si je prižgal debelo smot-
• ko. Potlej je brskal po neki omari in
• Ije naposled izvlekel debel rokopis in
I i mi ga začel bratu.
II Sprva nisem vedela, kaj naj to po-
• meni in kakšnemu čudaškemu tiču d sem prišla v roke. Že čez pol ure sem ; > pa izprevidela, da gre za rokopis tisle-; ga filma, ki naj bi jaz v njem igrala ; glavno vlogo; uganiti pa vseeno ni-;; sem mogla, katera vloga naj bi bila ; zame. Ko je bral že dobro uro, sem ;; bila prepričana, da rokopis ni plehek,
; ;temveč prav imenitem, morda celo res ;; kaj vreden. Rackner mi je priznal, da j; ga je sam napisal. Dejal je, da je to ;; njegovo življenjsko delo, ki ga je na-;: jHisled vendarle tako rekoč že spravil ;: pod streho. Zgodba se je sukala okrog ;;dveh sester; prva je bila plavolasa, :: druga kostanjeva, in to kostanjevo je
I :že kot otroka po neki pomorski ne-
II »reči naplavilo morje na peščino.
•; Čez prihodnje pol ure som že uga-
• mila, da mi je določena vloga kosla-
I lnjela.se, če — da, če...
■i:	Tedaj	je	potrkalo na vrata; Rackner
lije zaklical, ne da bi bil dvignil pogled llod rokopisa: »Da, takoj!« Potlej se lije slišalo spet kašljanje in Rackner lije poslal očitno nemiren. Pozneje je llepet potrkalo, toda Rackner se še
• Izmeni) ni več. Ko se je znova zaslišalo 11kašljanje in jokanje, je z zaskrbljenim
• -obrazom skočil pokonci, hlastno se je
• ropravičil in »tekel iz sobe. Skozi vrata ;;je takrat spet zapla.1 tisti predirljivi ;;Vonj; pri priča sem vedela po čem ; -zaudarja: po ocetni kisli glini 1
II Čez nekaj časa se je Rackner spet 11 vrnil in m mi je na vse pretege opra-i Ivičeva,I: »Oprostite, toda moj mali ima I hripo in moja žena ee je tudi oku-I žila in bi morala še ona v posteljo.
I IZato moram biti jaz za strežaja, ker —
II kakor sem vam že povedal — dekleta
»Veste... za nocoj imam namreč dve vstopnici,« je dejal, stikaje po vseh žepih in predevaje smotko iz ene roke v drugo, »dve vstopnici za nocoj namreč, in ker moja žena žal ne more iti...«
S tramvajem sva se odpeljala v gledališče; igrali so »Lohengriha«! Preden sva odšla, nama je postregla gospa Raoknerjeva z obloženimi kruhki, z beefsteakom in sirom; pa še piva nama je natočila iz ročke. — Gospod Rackner je bil prav gotovo v domačem suknjiču in v copatah stekel ponj.
V	gledališču mi je med odmorom razlagal, da mu je njegovo podjetje »Astra« zavrnilo rokopis za film. Kasneje se je pa pogajal v tvrdko »Efbe-lia«, kjer se mu je posrečilo, da so rokopis tako rekoč sprejeli. Ker je pa to neka majhna tvrdka, bi hotela film izdelati kajpak kolikor mogoče poceni, zato bi najela za vloge samo mlade igralce in igralke in bi vrgla film med svet kot nekakšno propagando za nadarjeni naraščaj. Snel si je med tem pripovedovanjem roževinaste naočnike z nosa. Rackner je bil namreč kratkoviden, vendar je nosil naočnike samo takrat, kadar je bilo že temno, ali pa kadar ni z nikomer govoril; to je pri moških po navadi znak nečimrnosti! Snel- si je torej hlastno naočnike in se obrnil k meni.
»Poznam vaše delo, gospodična Singalova,« je dejal, »opazoval sem vas že med Rimanjem in na platnu, pa se mi zdite prav porabili. Nikar si zaradi tega nič ne domišljajte; dober režiser in dobra vloga storita iz še tako netalentirane krave« — ta neokusna primera mu je ušla; in tudi sicer se je navzel oholih filmskih manir, komaj se je umaknil vplivu svoje žene — »uporabno igralko. Nikar si ne delajte iluzij zastran plače; za kos maslenega kruha in za ocvrto jajce boste morali od začetka delati....«
Zbrala sem ves svoj pogum: »Kaj pa mislite z maslenim kruhom in z jajcem, gospod Rackner?«.
»Nu,< je dejal in skomignil z rameni, »stotisočakov ne in desettisočakov tudi ne; pač pa morda 50 ali 75, največ pa sto mark na dan...«
»Na dan?« Srce mi je kar poskočila. Stotaka z Alfredom že izza Pariza nisva videla. In ko sem se spomnila nanj, sem postala zdajci žalostna in zamišljena, zakaj zdaj nisva nič več drug drugemu, Alfred in jaz... Precej bi bila rada stekla k njemu in mu povedala, kako se je vsa stvar razvila; toda ba-ln sem se, da bi mi Rackner zameril, ako bi zbežala od njega.
No, prišlo je sploh čisto, čisto drugače.
Pri gledališki garderobi je ha koncu predstave prav dolgo trajalo •— Rackner si bržčas ni znal utreti poti s komolci — in ko sva s poslednjimi obiskovalci odhajala iz gledališča, se je zakadil v poltemi pred izhodom neki mlad človek v Racknerja in ga sunil v trebuh. Medlem je mladenič kriknil: »Ali je ta?« in si kar sam odgovoril: »Da, tale je!« Koj prihodnji trenutek je Rackuerju z vso silo potegnil klobuk globoko Čez oči, tako da Rackner ni
Moderni časi, pisma in ljudje
Poletje, ob morju. Neusmiljeno žge sonce. Pod prizidkom otroškega okrevališča se tišče otroci, ki so tu že štirinajst dni s kolonijo. Čakajo, kdaj jim tovariš prinese pošto. Glej, že prihaja!
Vse je v pričakovanju, roke se stegujejo, oči se razširjajo. Gospodična vzame pošto in deli pisma in dopisnice med otroke: »Marko Mirtič; Jožek Skok; Mirica Svetlin, hej, kje si?« »Tukaj«, pravi droban glasek. In tako dalje, dokler ni vsa pošta razdeljena.
V kotičku ob stopnicah, ki drže k morju, nekdo tiho ihti. Kaj pa je, Gre g ec?
»Mama ne piše«, jeca Gregec in si x umazano ročico menca oči. »Vseh štirinajst dni ni nič pisala.«
»Kopat se pojdi, Gregec! Jutri pride pismo.« — Gregec se potolaži. V vodi pozabi na vse, tudi na to, da edino on med vsemi v koloniji ni še dobil jnšma od doma.
Zvečer, ko vsi dragi že spe, obiščejo fGregca spet črne, žalostne misli. Kaj neki se je zgodilo doma? Morda je mama bolna. In kaj je s očetom? Napil se je najbrž, in je spet ob službo.
»Zaspi, Gregec! Jutri pride pismo. Prav gotovo. Samo še malo potrpi!«
Gregec hitro upa in zaspi. V san jah prebira počasi, Črko za črko, belo materino pismo iz Ljubljane.,.
*
Mi sodobni ljudje se pisem prav nič ne veselimo. Kaj šele da bi hrepeneli po njih. Samo takle Jožek ali Gregec, ki je nekje na počitnicah, se še veseli materinega pisma. A še v njegovem pričakovanju je večkrat strah, pomešan z bridkostjo.
Kar priznajmo si! Danes ta dan se ljudje pisem in pisane besede kar boje. Kaj bi pisali, ko se pa vse lahko ustno pove. Zakaj imamo pa telefon, ali ne? Pisana beseda diši po pogodbi. In pogodb nas je rado strah...
Vsa ta pisma, ki nam jih prinaša poštar, bi najrajši ne odprli. V slabo voljo nas spravljajo. Kar odprimo ovitke in poglejmo, kaj je v njih:
Poslovno pismo seveda. Na slabem belem ali oranžnem papirju je pisano. S strojem in tisoč napakami. V nemogočem jeziku, v nemškem stavkoslov-ju. In preprijazno je, da se klečepla-stvo kar cedi iz njega! Ko bomo stvar, ki nam jo tvrdka zdaj ponuja, kupili, bo račun vumj prijazen.
Kaj pa tole? Pisava na pogled neznana. In papir? Saj to ni papir.
Prava cunja. Križ božji! Da si le upa! Naj vam vendar preberem to »prijateljsko« pismo. Da boste vedeli, kakšna so pisma, ki jih dandanašnji poštenemu človeku pišejo »prijatelji«:
»Dragi prijatelj!
Bodi tako prijazen in mi posodi Din 100•— ali 200-—če moreš. Vrnem takoj po prvem.
Iskreno te pozdravlja Tvoj prijatelj xy.«
Bereš, gledaš, zmaješ z glavo in premišljaš: Le kje me je staknil ta vrag. Dober teden je kur sem prestavljen v ta kraj, pa se že oglašajo prijatelji, da bi jih koklja brcnila!
Tole pismo je pa že na pogled čed-nejše. Fin papir, moderne barve in oblike. Da, da Uidi pisma so odvisna od muh gospe mode. To pa ni kar si bodi! Neka deklica piše. Ljubezensko pismo torej. Že vem. To je tista z Velike promenade. Skoraj me je zadela kap. Ne od veselja. Od razočaranja, ljudje. To bodi ljubezensko pismo! Zunanjost bi še spregledal. Včasih so bila ljubezenska pisma ko drobni, modri rožnati metuljčki. Dehteči, par furnirani. Zdaj pa, cela plahta. No, bodi! Toda vsebina: »Čakam te pred kinom Luksor. Za predstavo ob devetih. Kupi vstopnice! Na svidenje... Tvoja Mimi.«
In da je bila zbirka dopisov tisti dan popolna, je prišlo s popoldansko pošto še »preprijazno« brezimno pisemce. O vsebini ne bom govoril. Bilo je na srečo brez repa in glave, tako da me je tepec, ki ga je napisal, spravil bolj v smeh ko v jezo. .
Zvečer pa leo sem samedt sedel za mizo, so se misli kar same preobličile v besede, ki sem jih nehote povedal na glas svojim štirim stenam. Takole sem si dejal:
Ne reži in ne pretvarjaj se, Janez Kukec (to sem namreč jaz), kar lepo priznaj: Razočaran si nad tem modernim svetom, razočaran nad prego-rečimi prijatelji in nad sodobnimi dekleti, ki še mehke, tople besede ne znajo več napisati, in nad tem, da kljub vsemu novemu in izpopolnjenemu v premnogih srcih še tli nevoščljivost in zloba.
Žal mi je bilo hudih besed, pa sem šel in napisal in vas prosim: pišite pisma, topla in iskrena, od srca k srcu naj najdejo pot in twli rep in glavo naj imajo.
Tako, zdaj mi je odleglo.
Janez Kufeee.
Naša kuhinja
Lepo na oko — zbuja tek. špinača in druga zelenjava imej tudi še po kuhi lepo, naravno barvo. Kuhaj Jo zato naglo, v slani, vreli vodi, ne da bi posodo pokrila.
Riž kuhaš v pokriti .posodi. Da bo dober, ga na hitro operi, odcedi; na dve skodeli riža daj tri skodele mrzle vode, malo soli in presnega masla ali masti. Ko je skuhan, naj se na slabem ognju počasi duši. Premešati ga moreš medtem le dva do trikrat, če se riž kuha prepočasi, postane lepljiv.
JEDILNIK ZA SKROMNEJŠE
Četrtek: Ledna juha, goveje meso s krompirjevim pirejem in špinačo.
Petek:	Prežganka, sirov zavitek,
kompot.
Sobota: Vlivanci na goveji juhi, kisla repa s krompirjevim pirejem, govedina.
Nedelja: Riževa juha, nadevana telečja prsa, solata, pražen krompir. Sladki pomarančni rogljički.
Ponedeljek: Goveja juha z žličniki, goveje meso z rižem in paradižnikovo omako.
Torek:	Zelenjavna juha, krpice z
gnjatjo in solato.
Sreda: Obara iz telečjega mesa s cvetačo, cmoki, kompot.
JEDILNIK ZA PREMOŽNEJŠE
fcetriek: Juha z jajcem, kurja obara s testeninami, krompirjevi cmoki s češpljevo mezgo.
Petek: Obarna juha, palačinke z jajci in sardinami, špinača, kompot.
Sobota: Svinjska pljučna pečenka, francoska solata, pomarančni šodo.
Nedelja: Italijanska juha, zvita ledvična pečenka, solata, pečen krompir, mandljev kipnik.
Ponedeljek: Goveja juha z zdrobovimi žličniki, govedina s krompirjevim pirejem in cvetačo, jabolčni zavitek.
Torek: Juha z beluši, krompirjev Pire, sauce mousseline, orehov kipnik.
Sreda: Cvetačna juha, zeljnato meso s krompirjem, jajčna torta, kompot.
Sladki pomarančni rogljički (araneini)
stanejo saino sladkor, ker jih pripravimo iz olupkov. Iz debelih sočnih olupkov izrežemo z okroglim pločevinastim Ukom 2 cm v premeru široke ploščice ali pa z nožem temu primerno Veliki; štirioglate koščke, šest dni namakamo olupke v mrzli vodi, ki Jo Vsak dan menjamo. Sedmega dne vodo °dcedimo, sesekljamo na drobuo pomarančne olupke, jih vržemo v sladkano mrzlo vodo in pristavimo na Štedilnik. Za 1 kg lupinic je 70 dkg slad-
korja dovolj. Pomarančne lupine kuhamo tako dolgo, dokler se zmes ne zgosti, še iz tople strjenke oblikujemo rogljičke in palčke, jih povaljamo v kristalnem sladkorju in jih položimo na zračni prostor, da se osuše in popolnoma strde. šele čez 2 do 3 dni jih serviramo.
Lečna juha
Mehko kuhano lečo pretlačimo skozi sito in vsujemo to lečno kašo nazaj v vodo, ki se je v njej skuhala leča. Potlej zabelimo juho z maslenim prežganjem in zakuhamo na lističe zrezano hrenovko vanjo. (Z Juhanom izboljšamo okus.)
Krompirjevi cmoki s slivovo mezgo
5 dkg masti in 2 celi jajci stepemo, potlej pa pridenemo 'it kg pretlačenega krompirja in '/< kg moke. Iz tega testa zrežemo štirikotnike, položimo na
Hladilniki, stroji za sladoled
F. GOLOB, UUBLIAIA
VVolfova 8
sredino vsakega malo žličko mezge, oblikujemo cmoke in jih skuhamo. Serviramo jih zabeljene z drobtinicami ali pa z zmletimi orehi, pomešanimi s kristalnim sladkorjem.
Italijanska juha
V redko prežganko vsujemo do mehkega kuhane, na kratke kose nalomljene makarone, povrh pa še mnogo nastrganega parmezana ali suhega bohinjskega sira. Ko vse to prevre, vžvrk-ljamo v juho še smetano in rumenjak.
ZA RAZVAJENE ŽELODCE Svinjska pljučna pečenka
Ta nežni del svinjskega kareja narežemo na zrezke in jih preslaninimo z drobno narezano slanino, potlej jih pa dušimo na čebuli in presnem maslu do mehkega. Naposled pretlačimo omako, prilijemo nekoliko smetane in serviramo pečenko z rezanci ali s krompirjem.
Pašteta iz gosjih jeter
Jetra pečemo tako dolgo, dokler se ne Izcedi kri. Ohlajena jetra pretlačimo. primešamo nekoliko stopljenega aspika (ali pa majonezo, ki smo ji primešali aspik), '/» 1 stolčene smetane, žlico masti od pečenke, sol in ščepec belega popra.
Krenia iz slanikov
7 slanikov namakamo v vodi. Potlej Jih slečemo, odstranimo koščice in jih
narežemo na kratke rezance. Mleko vžvrkljamo v majonezo, ki smo jo z gorčico in z vsemi potrebnimi začimbami začinili. Naposled dodamo še 'M stolčene smetane in kakšnih 15 dkg na drobno sesekljanih kislih kumaric.
Okusne francoske omake
K vsem omakam sodi majoneza. Pripravili smo jo z obilo olja ih smo jo po okusu začinili z limonovim sokom, kisom, gorčico itd.
1. Sauce mousseline: v majonezo vmešamo tik pred serviranjem trdo stolčeno smetano.
2. Sauce aurore: isto kakor štev. 1, samo da primešamo še žlico paradižnikove mezge.
3. Sauce tartare: v majonezo vmešamo na drobno sesekljano in olupljeno kislo kumarico, očiščene sardele, kapre, peteršilj, čebulo in krebuljo.
4. Sauce verte: omaki pod št. 3 primešamo še pretlačeno špinačo.
< » v C:
si
ELIDA
mitu
. nc*»pbclc barve Vn
/ I jamči 2a \ \ najboljšo kakovost!
Holandska kuhinja
2e pri zajtrku opaziš na Nizozemskem, kako se holandska kuhinja razlikuje od kuhinj drugih narodov. Saj dobiš že na vse zgodaj zelo močan čaj v »kopjes«, t. j. majhnih skodelicah, iz kakršnih pijemo pri nas črno kavo. K čaju ti ponudijo bel kruh, obložen z maslom, gnjatjo, prekajenim mesom, jamom, ali pa s »točo«, okusno, drobnozrnato čokolado, Holandci kaj radi polagajo na bel kruh »koek«, ržen, lectast kruh podolgaste oblike. Po tako obilnem zajtrku je seveda malica bolj skromna — skodelica kave ali »kopje koffie«, ki jo spiješ ob enajstih.
Pri nekakšni drugi malici, ali kakor jo oni imenujejo »koffietafel«, jedo Holandci ribe, rake, losose, pripravljene na vse mogoče načine, navadno s sadjem, majonezo ali solato. Ob štirih pijejo čaj z drobnim pecivom, »middageten« mu pravijo. Juhe ne jedo vsak dan, pač pa krompir; sku-
Po obedu, ki je navadno od 6.—7. ure, pijejo spet čaj v neštetih »kopje-sih« in prigrizujejo čokoladne sladkorčke in pecivo.
Med značilne holandske jedi spada grahova juha; vanjo zakuhajo svinjsko ali prekajeno meso in je zelo redilna in mastna. Okusni so tudi »car-nali«, majhni raki, ki jih olupljene skuhajo in pripravijo na več načinov.
Imenitne in obilne so »koffietafel« v raznih javnih »lunchroomih«, nekakih buffetih. Med obedi Holandci nad vse radi jedo tako imenovano »ape-nootjes« ali pindske orehe iz Nizozemske Indije. Iz teh orehov izdelujejo izvrstni pindski sir, ki ga mažejo kakor mezgo na kruh.
Naposled naj omenim še znano »rij-stafel«. Preselite se v duhu v eno najlepših restavracij v Haagu. Tamkaj vas sprejmejo javanski natakarji v belih oblekah in z belimi fesi. Postrežba je docela neslišna. Veliko najboljšega debelozrnatega riža oblože s 24 skodelicami z vsemi mogočimi jedmi. V njih dobiš majhne koščke pečenega svinjskega mesa s pikantno omako, pečena jetra s španskim po-
l.O>»
Z zakonom zaščiteno po vsem svetu
Ako kupiš novo zobno ščetko, zahtevaj izrečno zobno ščetko .ORLOV".
Dobi se povsod!
hajo ga le v slani vodi in servirajo k zelenjavi. Radi ti ponudijo tudi več zelenjav v eni skledi, na primer korenje, grah in stročji fižol hkrati. Kadar pečejo meso, ga spečejo kar večji kos, tako da ga imajo za več dni. Režejo ga zelo tenko, kakor pri nas gnjat, in ga jedo v precej mastnih omakah.
Od močnatih jedi poznajo Holandci najbolj pudinge s sadnimi odcedki, uživajo pa tudi mnogo presnega sadja.
prom, nešteto paštet, zelenjavo iz Indije, ki ji pravijo »katjang«, in kisle kumarice, pripravljene na tucat načinov. K tem pikantnim slaščicam pa prigrizuješ neznano, a dobro jed, »kroepoek« imenovano. Kroepoek je zmes iz carnalov In na olju pečenih zrnc iz moke palmovega stržena.
Tujec, ki pride na Nizozemsko, največkrat niti ne ve, kaj je, pa vendar je s slastjo, ker so vse jedi neverjetno okusno pripravljene.	(nfl)
Za spomladanske izlete s kolesom
Moški nam kaj radi zavidajo naše obleke, češ da so lepe, zračne in poceni. Prav imajo; nikoli nisem razumela žensk, ki so nosile hlače samo zato, »ker je moderno«, ali ker bi bile rade nekoliko drugačne od drugih. Sicer so pa menda ženske že same spoznale svojo napako in so od-
svoje praktičnosti v njej tudi ostalo.
Ve, ki imate kolesa, prav gotovo veste, kako neprijetna je vožnja v krilu: Pri hlačnem krilu izginejo vse skrbi zastran udobja in zdravja, saj je tako krilo močno, toplo in dolgo. Seveda je pa tudi tako podobno navadnemu krilu, da ga brez zadrege nosiš lahko tudi v pisarni.
Ker bi rada videla, da boste čedne, naj vam še odkrito povem: krojenja in šivanja hlačnega krila se lotite le, če ste prepričani, da vam bo uspelo. Nič ni gršega kakor slabo ukrojeno hlačno krilo. Moški, ki je vitek in slok, lahko brez škode nosi vse mogoče hlače, ženski se pa sleherna napakica v kroju pozna.
Kupite si torej 1 m .60 cm blagn. širokega 1 m 40 cm. Na našem kroju vidite le eno hlačnico. Ob pasu morate spredaj in zadaj všiti všiv; D vam kaže polovico sprednjega prešiva, na drugi strani pa vidite hrbtni pre-
r
ložile vse mogoče pidžame in kratke hlačke, dobro vedoč, da so v pisanih obrežnih oblekah mičnejše in lepše.
Upravičeno se je pa v žensko garderobo vrinilo hlačno krilo in bo zaradi
1 -i #-
šiv. Zepe vrežete 16 cm dolge in 12 cm široke, pozneje jih prešijete in zaprete z gumbi, kakor kaže slika.
Ker boste hlačno krilo lahko nosili vso pomlad in vso jesen, vam svetujem, da si kupite trpežno Športno blago.	(")
Žepi, žepi, žepi!
»Za letošnjo sezono pa nekaj prav novega,« so sklenili gospodje, ki imajo besedo pri modi in pri ženskem svetu. Niso si dolgo belili učenih glav, škarje so vzeli v roke in odrezali kos krila; tako smo dobili nova krajša krila. Iz blaga, ki je ostalo, so pa na vse letošnje obleke prilepili večje ali manjše krpe, ki naj bodo žepi. Takoj vam pa povem, da ti žepi niso navadni žepi, saj ne moreš vanje vtakniti niti robca, kje neki jabolko ali kos kruha,
žepi k rase jopice kostumov, pa ne samo ob pasu, temveč tudi na prsih; vidimo jih na novih pomladanskih plaščih, na telovnikih in bluzah, ponavljajo se celo v krilu, kjer so vrezani v boke, tako da so res postali kaj značilni za vse letošnje modele. Seveda ima fantazija pri novem okrasju glavno besedo; letos bomo videli okrogle, ovalne, prešite, zapete, pravokotne, zaokrožene in kvadratne žepke na dopoldanskih, športnih, popoldanskih in celo večernih oblekah.
Za one, ki nimajo dosti oblek, pa prinaša nova moda srečen izhod iz zadrege. Enolično športno bluzo poživiš s tremi ali štirimi žepki iz živega blaga, pa bo videti kar najbolj moderna. Nič lažjega kakor na ta način popraviti staro popoldansko obleko. Gotovo ti je šivilja lansko leto vrnila nekaj enakih krp, ki so ostale od obleke; vreži jih, prešij s primerno barvo in prišij na obleko. Predstavljam si na primer zelo lepo temnomodro obleko z majhnimi okroglimi žepki, okrašenimi z rdečo angorasto volno. Prišepnem še, da je najmodernejša letos barvna mavrica: temno modra, živordeča in svetlo siva.
če si drobna, ne imej prevelikih žepov, ker bodo učinkovali okorno; majhnim in debelim ženskam jih pa sploh ne priporočam, ker na pogled skrajšajo in razširijo postavo.
Zastruplienie krvi
Zastmpljenje krvi nastane lahko že pri neznatni ranici, če smo premalo pazili nanjo. Da, navadno »ta prav napačna nega ali pa celo zanemarjanje temu vzrok.
Kako pa spoznamo zastrupljenje krvi? Mozoljček, ranica na roki ali nogi oteče, pordeči in nekako otrdi, vsak dotik povzroča hude bolečine. Zleze na nogah nabreknejo in bole, kmalu se nas loti huda mrzlica. To so prvi znaki zastrupljen ja.
Ko opaziš te znake, je najbolje, da takoj pokličeš zdravnika. Med tem časom pa ne smeš:
Izpirati in dotikati se rane, niti z desinfekcijskiml sredstvi ne.
Prav tako ne smeš obrisati strjene krvi ali pa odtrgati kožo, ki se je pri poškodbi načela.
Ne polagaj na rano vate,' robca, obliža ali platna, naj bodo še tako čisti.
Mozoljev in turov nikoli ne stiskaj sam.
Pri večji rani pokliči takoj zdravnika. Pri manjši rani ga pa kliči le, če se naredi okrog rane sumljiv kolobar. če se' obenem pojavilo še rdeče lise ln • nabrekle žile in če dobiš, vročino, lie odlašaj z zdravnikom. (n)
DOBER NASVET Veš. kako napraviš papir nepropusten? Pomoči ga v raztopino, ki si jo napravila iz 1 dela glicerina, 1 dela bele želatine in 40 g vode. Papir ne bo, ko se osuši, propustll niti kapljice vode.
Hranilne
kniižice
nakup in prodaja — naj-solidneie potom pisarne
Alojzij frlaninžek
Ljubljana Beethovnova ulica 14 I. Telefon 3,>-10
TUDI ZA POMLAD KUPITE
pri PAULIN• u
V LJUBLJANI. KONGRESNI TRG 5
Ker boste za manjši denar imeli lepši model,, elegantneiši kroj in boljšo izdelavo
j Skriunost InpskE hišice
Roman Angl. napisala Ellnor Glyn. — Prevedel Z.
P.
Pod egiptovskimi piramidami
Sfingino obličje je obkrožal več-ni smehljaj. Bilo je ob dveh zjutraj ; vsi tujci so se že vrnili v Kairo in samo še dva Arabca sta postopala v bližini fantiča, ki je držal Tamarino kamelo. Toda tudi onadva sta se po malem oddaljila. In tako se je zgodilo, da je — ne oziraje se na Hafisa, stala sama v neskončni puščavi, sama s svojimi mislimi in s sfingo.
Grozljivo in skrivnostno obličje je zrlo naravnost vanjo; njegov kamnitni mir ji je vrtal v možgane. Zdelo se je, da se to bitje norčuje iz vsega človeštva in da šepeče: »Posmrtnega življenja ni; veselite se sedanjosti, jejte, pijte in bodite dobre volje, zakaj jutri boste že mrtvi. Jaz pa, ki tu sedim in vem, vam pravim: .Posmrtnega življenja ni!‘
»Stvari, ki jih lahko otipljete in telesno čutite, so edine vredne, da stegnete roko po njih. «
»Ne — ne,« je dejala Tamara polglasno predse; »nočem — nočem verjeti!«
»Nespametnica,« je govorila sfinga. »Kaj je tvoja duša? In če jo imaš, kaj si doslej storila z njo? Ali sploh kaj pomeniš na svetu? Ne! Po ukazih drugih si živela, svoj jaz in svojo samobitnost si daš teptati že štiri in dvajset let, od tistega trenutka dalje, ko si prvič spregovorila. Samo odmev je tvoja duša. Pokaži jo, ako jo imaš! Ali imaš svoje lastno mnenje? Nit? iskrice ne! Izreke ponavljaš, ki so te jih naučili kot edino zveličavne odgovore na vsa vprašanja. Verjemi mi, da nimaš duše. Sezi po tem, kar moreš doseči — po telesu! Telo prav gotovo imaš; ujemi vse, kar ti lahko da, saj tako nimaš dovolj mečne volje, da bi stremila po višjem. Primi, kar moreš, bedna slabotnica! — To je modrost, ki jo pridigujem že od pamtiveka«
Tamara je dvignila roke v bran, toda čutila je, da ji sfinga resnico govori. Da, njeno življenje je podobno živini na paši. Toda ali je že prepozno, da bi se spremenila? Ali ima mar toliko poguma? Ali si upa mar samostojno misliti? Ako nima poguma, je pametnejše, da posluša sfingino prerokovanje: »Jej, pij in bodi vesela, zakaj jutri boš že mrtva!«
Prenasičena sinjina neba jo je malo pomirila in ji vlila novega poguma.
Ali je mar na svetu kje dežela, ki bi utegnila pričarati tako safir -nosinje nočno nebo kakor Egipt? Soparica je bila tolikšna kakor podnevi. Kako pametna ,ie bila, da je odvrgla vezi konvencionalnosti. Mnogo poguma je bilo treba, da je prišla to noč sama sem, to noč, ki je zanjo med poslednjimi v Egiptu. Skoraj bi se bila nasmehnila ob spominu na obraz Millicent Hardcastlove, ko ji je prvič omenila to svojo željo.
»Draga moja Tamara,« ji je dejala varuhinja dostojnosti, »kolikšno nenavadno početje za žensko! Ob dveh zjutraj bi se hotela sama napotiti k sfingi? Ali bi se ne zdelo ljudem to zelo čudno?«
Tamara je nekaj hipov oklevala, potlej je pa vendar ostala pri svojem.
»Da morda — toda veš, Millicent, zdi se mi, da mi je to vseeno. Ta ogromna obklesana skala je napravila name čuden vtis. Postala sem zamišljena. To sliko si moram natanko in jasno vtisniti v dušo; moram iti tja.«
Tudi plaha pripomba mrs. Hardcastlove, da bi lahko opravila svoj obisk tudi v primernejši uri, pri Tamari ni zalegla, in medtem ko je njena prijateljica spala v udobni postelji v hotelu, se je Millicent s samozavestnim, vznesenim, hkra-tu pa z nekam tesnobnim občutkom učenca, ki izostane iz šole, odpravila na pot.
Pokojni mož Tamare Lorainove je bil v vsakem pogledu častivreden angleški zakonski mož. Lepo je ravnal z njo in prijetno je bilo njuno domače ognjišče; samo to je zahteval od nje, da je deset mesecev na leto preživela na kmetih, in nikoli ji ni dal povoda za ljubosumnost. Ni se mogla spomniti, da bi ji bilo ob njegovem prihodu ali ob njegovem odhodu kdaj koli srce počasneje ali burneje utripalo.
Ljubila ga je prav tako, kakor je ljubila svoje sestre, svojega brata ali svojega oi-eta; nič bolj in nič manj. In ko (.’,a ji je pred dvema letoma pobrala pljučnica, je
žalovala za njim, kakor bi bila žalovala za drugimi svojci.
Tamarina družina je bila zelo normalna!
Stoletja in stoletja so živeli na istem posestvu; nasproti svojim sosedom so zmerom storili svojo dolžnost in se potrudili, da ostanejo zvesti vzorni angleški družbi, ki zdaj toliko o njej govore, da se izprija.
Med njimi so bili člani parlamenta, sprva liberalno, kasneje pa unionistično usmerjeni. Vrli generali, podjetni lovci so bili tudi vmes. Dobrodelnim zbirkam niso nikoli odrekli podpore, bili so pravoverno in strogo cerkveni, skratka, spoštovanja vredni člani angleške družbe.
Pisali so se za Underdowne in Underwood se je imenovalo njihovo posestvo. Da je Tamara med vsemi Mabelami, Gladyami in Dorotejami dobila rusko ime, je bil menda že kar migljaj, da ji je usoda določila drugačno pot kakor njenim sestram, že njeno rojstvo ni šlo Underdownovim v račun.
Njena mati, lady Gertruda Un-derdownova, se je sprijateljila z ženo prvega tajnika na ruskem poslaništvu. Tujcev v družinskem krogu niso nič kaj radi videli. Namesto da bi prebila takrat samo meseca maj in junij v Londonu, kar ji je po vsej pravici šlo, je lady Gertruda tisto leto vztrajala pri tem, da preživi še mesec julij v družbi svoje prijateljice Vere in se naužije življenja.
Grof je mrmral, naposled je pa vendar privolil. Ko mu je čez nekaj časa žena povila četrto deklico in so ga prašili, da bi smela kneginja Vera biti otroku za botro, in da bi novo zemljanko smeli krstiti z ruskim imenom, se mu je zdelo prav, da se srdi na usodo.
»Eksotična neumnost,« je krstil take muhe. Ker je bila pa lady Gertruda zelo bolna, ji je moral izpolniti željo. Svečano so opravili krstitke in dete je dobilo ime Tamara. Kasneje ni bilo več nobenih ruskih objestnosti v družini; sin in dedič, ki je zagledal leto dni kasneje luč sveta, je dobil preprosto ime Tom, hkratu se je pa lady Gertruda poslovila od sveta in se umaknila v družinsko grobnico v underwoodski cerkvi.
Vsi otroci so bili imenitno vzgojeni; neka teta jim je nadomesto-vala mater. Otroška leta so prebili na kmetih; komaj so dekleta dorasla, so jih predstavili na dvoru in tam so preživela pošteno dolgočasno sezono z raznimi svojimi sosedami.
Dve od njih, med njimi Tamara sta se dobro poročili, in s tri in dvajsetim letora je postala Tamara imovita vdova.
Predpisano dobo se je oblačila v žalne obleke, ukvarjala se je s svojimi stvarmi in je naposled brez posebne nejevolje izročila svoje posestvo neki prav nič ljubljeni svakinji. Skoraj dve leti po moževi smrti, ko je že svojo “žalno obleko zamenjala s sivo in vijoličasto, se je dala svoji prijateljici Millicent Hardcastlovi pregovoriti, da jo spremi na potovanje v Egipt. Millicent se je hotela tam popraviti po preboleli influenci.
Potovanje v tujino je bilo za Un-derwood veliko razburjenje. Dalje kakor do Dresdena ni bila še no bena potovala; tam se je namreč vsaka od njih leto dni učila nemščine, preden so jo predstavili na dvoru.
Kakšen je le bil učinek Egipta na Tamarino dušo? Morda ji je Egipt malo odprl oči; morda se je nečesa v njeni notranjosti dotaknil, česar se je v svojem življenju morda samo dvakrat zavedela. Tam jo je vse spravilo v nekakšno prijetno razburjenje. Nekoč, ko se je ponoči vozila z neke vrtne veselice po pomarančnih vrtovih Gezireha, jo je soparica vzdušja tako opojila, da ji je kri zaplala v senceh. Zdelo se ji je skoraj krivično, da vpliva vse tako na njene
čute; zakaj vse kar je namenoma godilo čutom, je bilo v ozračju Underwooda zmerom obsojanja vredno. Čuti so bili nekaj nespodobnega; teta Klara ni mogla razumeti neokusnosti Vsegamogočne-ga, da jim je dovolil pravico obstanka v človeškem telesu.
Tedaj je začela sfinga spet pogovor s Tamaro, toda tokrat z glasom nekega mladega moža, ki je zdajci vstal iz peska, kjer je dotlej ležal zleknjen in neopazno.
»Lepa boginja, kajne, madame?« je dejal.
Tamarina jeza spričo neznančeve predrznosti je narasla, ko je po naglasu spoznala, da je tujec.
Njegov glas je bil nenavadno prijeten, globok in zvonek; »pre-drznež« je bil več ko šest čevljev visok in je bil ne glede na svoja široka pleča in mogočno prikazen skorajda vitek kakor Tamara sama.
Ni mu vedela odgovora. Govoril je bil s tolikšno neprisiljenostjo in s tolikšno neskrbnostjo — kakor govori človek, ki je vesel, da je našel enako mislečo dušo, in ki od nje s pravico terja simpatijo. Razen tega je bila Tamara spričo nenadejane prikazni prestrašena, zakaj mislila je bila, da je sama. Naposled je pa vendar odgovorila: »Da.«
»Večkrat pridem ponoči sem,« je nadaljeval neznanec, »kadar se ti prekleti tujci vrnejo v svojem prekletem vlaku v mesto. Takrat je sfinga samo moja in takrat mi pripoveduje. Tudi vam se je tako zgodilo, ali mar ne?«
»Da,« je spet povzela Tamara. Brezmejno se je sama sebi čudila, da je sploh odgovarjala.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično Cisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajee, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna IOS. REICH LJUBLJANA
»Sprva sem se razsrdil, ko sem uzrl na obzorju vašo kamelo in vas, ko ste jo razjahali, sedli na pesek in se čudili. Rad ,jo‘ imam zase, prav samo zase. Toda ko sem vas opazoval, sem sprevidel, da niste tujka, kakršne so druge, in mi zaradi tega ne boste v napotje.«
»Res?« je dejala Tamara, človek v njej 'je doumel okoliščine, »Underdovvn« se je pa srdil spričo tolikšne netaktnosti.
»Da,« je malomarno nadaljeval, »Človek si tega obraza ne more ogledati brez občutka, da smo mi vsi pošteno neznatni, kajneda’«
»Da,« je odgovorila Tamara.
»Koliko tisočletij že oznanja to resnico človeštvu! Toda kadar si ogledujem te večno prihajajoče izletnike, se mi zdi, da bom znorel od gneva. Najrajši bi vse podavil!«
Stisnil je pesti in njegove oči so zažarele. Tamara mu je pogledala v obraz. On se pa ni ozrl nanjo, temveč je gledal sfingo.
Opazila je, da je njegova zunanjost nenavadno mikavna — čeprav mu ni sešil obleke angleški krojač, in se ni znal prav ponašati z njo. Njegova obleka je bila iz sive flanele, njen kroj čudaški, njegovi škornji pa takšni, da bi se jim bil njen brat Tom objestno posmehoval. »Underdown« v njej ji je šepetal vprašanje, ali je ta neznanec sploh »gospod«. Ko je pa v mesečini obrnil obraz k njej, se je razblinil sleherni dvom. Zdelo se ji je celo, da bi utegnil biti celo prav imeniten gospod.
»Ali bi hoteli videti prizor iz ,Tisoč in ene noči*?« jo je vprašal.
Tamara je vstala. Tega pogovora mora biti konec... in vendar —
»Da, prav rada,« je odgovoril človek v njej.
»Sfingino ukletje je pretrgano,« je spet povzel, »in ničesar mi ne more več zaupati, če ste vi v bližini, pa tudi vam ne, če sem jaz zraven. Zato je boljše, da greva in si skupaj ogledava še kakšno drugo zanimivost.«
»Kakšno?« je vprašala Tamara.
»Šejkovo vas tam doli. Polovica ljudi, ki prihajajo sem, niti ne ve zanjo, druga polovica bi se pa bala ponočne ježe skozi vas; mene pa dobro poznajo — pod mojim varstvom so.«
Ne da bi se še dalje obotavljal, je poklical Hafisa s kamelo, pogovoril se je z njim po arabsko in se je pripravil, da bo Tamari pomagal v sedlo. Ko se je naravnala v visokem sedlu, se je zdela sama sebi ko hipnotizirana. Zavedela se je, da se bo prihodnjo minuto podala sama z nekim tujcem v popolnoma ji neznano pokrajino; in vendar ni mislila na vrnitev.
»Na čem boste pa vi jahali?« je vprašala.
»Pazite,« je dejal in lahno in čudno zažvižgal; v odgovor se je oglasilo rezgetanje konja, in skoraj isti mah je pripeljal droban rjav fantič prekrasnega arabca iz sence mogočnih skal.
»Vzel ga bom s seboj,« je dejal. »Pretekli teden sem ga kupil, pa me že pozna.« S prožnim skokom se je zavihtel v sedlo, in Tamara, ki je že od nekdaj občudovala Toma pri ježi, si je po tihem dejala, da ni še nikoli videla nikogar, ki bi se zdel tako zrasel s konjem kakor ta čudaški tujec.
»Bržčas je kakšen Avstrijec,« si je mislila in je s pravo, samo Angležem svojsko oholostjo pridejala: »Samo Avstrijci so nam podobni.«
Zdelo se je, da so mlademu možu njene misli popolnoma nepomembne. Spodbodel je konja in šinil mimo sfinge pred njo — bržčas proti puščavi. Ko je jahal tako pred njo, se Tamara ni mogla vzdržati, da bi ne občudovala pravilnih oblik njegove postave. Nekaj je bilo pribito — jahati je znal — in njegova zunanjost je zbujala gosposki vtis. Potlej se je zavedela, da je njeno početje na moč čudna prsto-lovščina, in lahna rdečica ji je zalila lica, ko se je spomnila, kako osupla bi bila Millicent Hardca-stlova ali pa kateri koli član njene družine spričo njene drznosti. A ker je nocoj prišla že navzkriž z vso dobro vzgojo, naj se še ta dogodek razvija po mili volji.
Njen mladi spremljevalec je jezdil pred njo, dokler nista prišla v ravnico; tam je pridržal konja in počakal nanjo.
»Vidite,« je dejal, »obšla bova tele bregove, potlej bova pa jezdila skozi vas. Treba si je samo misliti, da je že od nekdaj tako.«
Kmalu nato sta prišla v malo vas s silno ozkimi ulicami. Temačne hiše so se zdele skrivnostne in človek se je nehote vprašal, kaj neki se dogaja za temi zamreženimi okni. Tu in tam je švignila visoka modro oblečena postava okoli ogla. Povsod je vladala globoka tišina, in mesečina je risala ostre sence.
Včasih se je zablisnila zdaj iz te zdaj iz one čudno nizke koče rdečkasta luč, in pogled v notranjščino ti je razkril nekaj Beduinov, čepečih v krogu okoli ognjišča. Nič veselega ni bilo na njihovih obrazih; globoko resni so bili njihovi pogledi...
Iz ene izmed najtemnejših in naj ožjih ulic se je slišal ropot bobnov, skrivnostna godba in petje. Skozi polpriprte oknice je padal pramen luči na uličico in osvetlje val skupino Arabcev, držečih pred obzidnimi vrati kamele.
»Ženitovanje,« je dejal Tamarin spremljevalec. »Spremili so nevesto. Prav poseben užitek je, če dvigneš pajčolan in uzreš črn obraz! Vsak po svojem okusu!«
Tamara je pogledala k oknu. Kdo ve, kaj se dogaja tam zgoraj; ali so mar tudi druge žene nav-zočne? Tako rada bi bila vprašala.
Mladi mož je opazil njeno obotavljanje in je lakonično vprašal: »No?«
»Ali imajo tam zgoraj svečanost?« je vprašala Tamara, samo da je nekaj rekla.
»Kajpak! poroke in pogrebi — oboje sta vzroka za družabnost. Arabci so pametni — vse prepu-
Tisož je bolezni, a zdravje samo eno!
Bili zdravi ali bolni, ako še ne poznate RADENSKEGA zdravilnega kopališča, zahtevajte s kratko dopisnico prospekte in navodila od uprave Radenskega kopališča,
Slatina Radenci
V
(pri Mariboru)
SMRT PLESAVOSTI! ..MOBANA" PBAVO C U DO !
LSI ^ W H W
.MORANA' JE USAVRŠENA.ODPRA\rf.PRHUA].EKCEME.JAČI IH HRANI LASIŠČ E TAkOJ USTAVI IZPADANJE LAS.LASJE PORASTEJO TUDI NAPLESA5TOM MESTU CENA STAKLENIČE PO POVZETJU DIN AO.-POŠTNIHA DIN 7.-
MODERNA KOZMETIKA - 5 P L I T -
MORANA DIPlOMifiANA V LONDONU s OF GRAND PRIX IN ZLATO KOLAJNO
Cene našim malim [or/lasom so zmerne in \casu primerne!
stijo usodi. Če nečesa ne morejo doseči, ne hrepene po nedosegljivem. Modrijani so!«
Skupina pred vrati jima je zastavila pot, naspol preteče, naspol dobrodušno.
»Že prav, že prav,« je vzkliknil Tamarin spremljevalec in odjahal naprej. Potlej je smeje se potegnil iz žepa prgišče srebrnikov in jih vrgel med ljudi, rekši jim nekaj veselega po arabsko in kažoč1 na hišno okno. Potlej je segel po vajetih Tamarine kamele in spodbodel svojega konja.
Domačini so se smejali in se trgali za novce, onadva sta se pa srečno izmuznila skoz. Dokler nista prišla v neko tiho uličico, nista spregovorila besede.
»Včasih utegnejo biti prav neprijetni,« je dejal tujec, »vendar je zabavno, če si človek--vse to ogleda. Tukajle stanuje šejk. Do-mišljuje si, da so piramide njegove, prav tako kakor si kediv domišlja, da je ves Egipt njegov, življenje je zvečine sestavljeno iz samih prividov.«
Tamara je zdaj bolje videla neznančev obraz, ko je zrl k njej navzgor. Imel je majhne brčice in nenavadno tanke ustnice, skoraj prelepe za moškega, se ji je zdelo; toda ta mehkoba se je izgubila v ostri in energični potezi okoli spodnje čeljusti. Temne in sanjave so bile njegove oči, spominjajoče po obliki na jutrovca; toda zdelo se ji je, da bi utegnile prav tako biti sinje ali pa sive podnevi. Njegov obraz je ostal resen, medtem ko je govoril. Ko sta pa zavila okoli prihodnjega ogla, se mu je razlezel nasmeh po obrazu, in zdel se je kakor spremenjen — podoben neskrbno veselemu otroku. Dve kozi sta se bili odtrgali v sosednjih si stajah in sta se na sredini ceste sprijeli. Neznanec je ustavil konja in opazoval prizor.
»Sleherni boj mi je všeč,« je dejal.
Tamara je premišljala, zakaj se zdi sama sebi tako nebogljena. Na jeziku je imela sto vprašanj za svojega čudaškega spi-emljevalca. Kdo neki je? česa išče pri sfingi in zakaj se sploh potika po Egiptu? Zakaj jo je ogovoril, pa je bil vendar ves čas med vso ježo tako popolnoma ravnodušen? Ničesar je ne vpraša in niti najmanjše radovednosti ne kaže. Jezilo jo je — in vendar ni vedela prav, zakaj.
Kmalu sta prišla na koncu vasi mimo neke mlake, ki je še ostala od splahnelega Nila. Polna luna se je zrcalila v njej. Pokrajina je bila očarljiva; piramide so bile ovite v nežno rdečico, vsa ostala okolica je plavala v safirnosinjl iuči, ki je ni mogoče primerjati 3 sinjezeleno mesečino v drugih deželah. Nikjer se ni slišal niti glas, mrtvaško tiha in kakor izumrla se je zdela vsa narava. Onadva in gonjača so bili sami v tej skrivnosti polni mesečni noči. Pred njimi se je dvigala vrsta temnih dreves, obrobljajočih cesto; po malem sta jahala proti cesti.
»Mislim, da se nameravate vrniti v hotel?« je vprašal tujec. »Spremil vas bom.«
Popela sta se na nasip in že sta stala v drevoredu, ki drži proti Kairu.
»In vi?« je ušlo Tamari, »kam ste vi namenjeni?«
»Včasih v pekel,« je odgovoril in njegove oči so postale motne; »nocoj pa pojdem za spremembo V posteljo.«
Tamara je bila v zadregi. Sama sebi se je zdela tako vsakdanja, in malo se je tudi sama nase jezila. Čemu neki ga je le to vprašala? Tedaj si je konj kar na lepem brez slehernega vzroka privoščil nekaj skokov, toda njegov jezdec se ni prav nič zganil. Samo zasmejal se je in dejal: >Le, le, lepa moja, tako si mi všeč; zdaj vsaj vem, da je kal življenja v tebi.«
Ko sta se bližala hotelu, je mislila Tamara samo na to, da bi je nihče ne opazil. Vsaj nihče, ki bi lahko Millicenti jiovedal, da jo imela spremljevalca. Pobesila ja glavo in je zelo okorno dejala mlademu možu, ki je spet jahal poleg nje:	»Zdaj sem že na varnem,
hvala vam; ne bom vas več nadle-
22. IV. 1937.
■ DRUŽINSKI TEDNIK
7
govala. Zbogom! Prav hvaležna sem vam, da ste mi pokazali novo
pot nazaj.«
Pogledal jo je, in hudomušen nasmeh mu je zaigral okoli ustnic.
»Da,« je dejal, »bodite brez skrbi, pri vratih se bom poslovil.«
Tamara ni nič odgovorila in kmalu sta prišla do poti, Ki je držala k hotelu. Tam je pridržal konja.
»Mislim, da se bova lepega dne spet srečala. Tukajšnji domačini poznajo pregovor: ,Tisti, ki se srečajo pred mrakom, se ne razstane-jo do prihodnjega mraka.' Domačini si domišljujejo, da umejo iz deževnih kapelj prerokovati bodočnost. Pa lahko noč!«
še preden mu je mogla odgovoriti, je odjahal za hotelom v hrib in zavil potlej po peščeni poti na desno. Zdelo se je, da se mu mudi v puščavo.
Kam, za pet ran božjih, je bu namenjen? Morda k vragu? Tamara bi bila mnogo dala, če bi bila to vedela.
II
Podzavestno hrepenenje
Ko se je drugo jutro Tamara zbudila, se ji je nočni sprehod zdel k^kor sen.
Dolgo je sedela v svoji sobi ob oknu in Je zrla predse v zeleni svet in na Kairo. Trudila se je, da bi doumela vao snočnjo dogodivščino; premišljala Je, kdo neki je bil tujec in kakfcen je njegov obraz podnevi, zlasti pa, kam je odjezdil v puščavo. Potlej se je čudila sama sebi. Vsa stvar je bila tako tuja njeni naravi, bila je tako nenavadna in se ni nič strinjala z njenim vzorno nadzorovanim in z dostojnostjo prežetim življenjem. Ali je bilo mar res kaj resnice v misli, ki ji jo je navdahnila sfinga? Priznala si je, da so ji doslej res drugi vladali in da sama nikoli še z mezincem ni ganila, da bi začrtala duši lastno pot.
Bila je nadvse tenkočutna. Neznančev skoraj zaničljivi nasmeh ob slovesu jo je hudo zabolel. Zavedala se je, da se je smejal njeni prenapeti spodobnosti, ker se je hotela že pred hotelom znebiti spremljevalca. Prav gotovo se mu je zdelo še marsikaj smešno, kar je storila. To ji je omajalo ravnotežje; z nestrpnim gibom si je popravila lase s čela. Prav nič ni bila zadovoljna sama s seboj in čuden nemir jo je spreletaval.
»Nič mi ne poveš, kako je bilo na nočnem sprehodu pri sfingi, Tamara,« je čemerno dejala Milli-cent Hardcastlova pri zajtrku. Obe sta bili še oblečeni v jutrnje halje in sta zajtrkovali kar v sobi. »Ali je bilo lepo in ali si res učakala, da so vsi izletniki odšli?«
»Prekrasno je bilo!« je odgovorila Tamara; naslonila se je nazaj in zasanjano zrla v daljavo. »Iz-letn ki so vsi odšli, in sfinga me je navdahnila, da sem o marsičem razmišljala. Tako vsakdanji ljudje smo, Millicent!«
Mrs. Hardcastlova jo je začudeno, skoraj užaljeno pogledala, loveč v zraku s skodelico kave ravnotežje.
»Kar čudi se, Mllly — res je pa vendar! Vsak dan počnemo isto — vsak dan mislimo isto, skratka: docela nezanimivi ljudje smo.«
»In to norost ti je navdahnila sfinga?« je vprašala mrs. Hardcastlova.
»Da,« je odgovorila Tamara — ln rdečica ji je bušlla v obraz. V ■vsem svojem življenju še menda ni Nikoli zamolčala kakšne skrivnosti. (»Sedela sem na pesku, Millicent, Nasproti čudnemu kipu, in zdelo «e mi je, da se mi smehlja in se norčuje iz vseh malenkostnih stvari Zdajci se mi je pa zazdelo kar smešno, da nam je toliko mar, ka, svet reče in misli. Nehote sem se spomnila časov, ko sva bili skupaj v Dresdenu, Kako dolgočasno je bilo življenje od tistih dob! Ti imaš vsaj otroke, torej je v tvojem življenju več vsebine kakor v mojem, iprav za prav sva se pa obe samo pasli — kakor ovci!«
- Tedaj se je mrs. Hardcastlova skoraj raztogotila. »Ne strinjam se s tvojimi nazori,« je odgovorila, *2akaj življenje nama je prineslo toliko lepega in prijetnega, in llPam, da sva obe zmerom storili svojo dolžnost.«
3 tem je bila zadeva pri kraju.
dvoma: dolžnost sta obedve Prav gotovo izpolnili.
Po zajtrku sta se odpravili na lz-*et z osli; zvečer sta se morali o Pravem času vrniti v Kairo, ker ju }e kot odlični Angležinji povabil Kontui na ples pri kedivu. Drugo Jutro sta se pa nameravali že vr-nl« v Evropo.
Mrs. Hardcastlova ni mogla več ^zdržati brez svojih otrok. Njeno Potovanje je trajalo samo kratke 'Uri tedne; danes je bilo 27. de-cembra, in mož In otroci so Jo kli-
ARTIST B 11 X
nazaj.
- * Util.j .
Tamara je kajpak lahko ukrenila P° svoji glavi. Najmanjši vzrok bi
%ipt c!oVo^’ pa šc ostrila v Toda usoda ni hotela tako!
VELIK ROMAN IZ CIRKUfiKE-QA ŽIVLJENJA
Napisal Hans Possendorf
Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo »Družinskega tednika" 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din
8. nadaljevanje
Feodora Prastelnyjeva se je točno vrnila v opero; po gledališču je spremila gospo Klattejevo na njen dom in se je tam sestala z očetom, kakor sta se bila domenila. Kmalu po polnoči sta bila Prastelnyjeva spet v hotelu. Pol ure kasneje, ko bila Feodora prepričana, da njen oče v svoji sobi že trdno spi,
, e spet odšla iz hotela in se je odpeljala k cirkusu.
Veliko mesto šotorov in voz je bilo že vse razdejano. Sedeži, luči, aparati artistov — vse to je bilo že pospravljeno iz velikega cirkuškega šotora. In prav v tistem trenutku, ko je prišla Feda tja, so začeli na škripcih po malem spuščati ogromno platneno streho k tlom. V poltemi se je zdelo, kakor da bi se veliki cirkuški šotor pred njenimi očmi pogrezal v zemljo; čez nekaj minut so štrleli samo se trije visoki mlaji v nočno nebo.
S težavo se je Feda prerinila do Buxovega stanovanjskega voza. Na zaklenjenih vratih je visel listič: »Sem pri živalih v šotoru.« Feda začela znova iskati. Morala je hudo paziti, da ne bi prišla pod kakšen voz. Vsepovsod so se premikali tovorni avtomobili in težki vlačilci, prevažaje stanovanjske, živilske in druge vozove na tovorno postajo. Pred nekatere vozove so bili vpreženi tudi težki konji. Vseh sedem sto ljudi, kolikor jih e cirkus Kreno premogel, je pridno kakor mravlje tekalo sem in tja. Po zraku je kar vršalo klicev vodilnih delavcev; škripanje voz in rožljanje verig se je mešalo z brnenjem neštetih motornih vozil. Zemlja je bila razrita kakor na bojišču. Kakor vojskovodja, ki vodi bitko, je tekal nadzornik Frieden-thal po tem kaosu okoli, povsod brž in razumljivo ukazovaje in po-magaje. Njegov tovariš nadzornik Wagner je bil že zdavnaj na postaji in je urejal tovorjenje.
»Pusti tale voz, človek božji! Najprej se loti teh dveh opičjih vozov; ta dva morata še s prvim vlakom!« je slišala Feda čisto blizu sebe znani ji Berlinčanov glas.
»Halo, gospod Friedenthal!« Nadzornik je stopil bliže, spoznal Fedo in vprašal: »Nu, kaj pa vi tukajle? Ali mar Buxa iščete? Tam, kjer pravkar šotor zlagajo, tam bo!« Z roko je pokazal na skupino voz in ljudi.
»Samo pazite! Kurja očesa so v življenjski nevarnosti! Pa na svidenje!« In že je Friedenthal odbrzel na drugi konec.
»Dober večer, draga gospodična! Res lepo, da ste prišli!« Bux je stopil k Feodori in ji ponudil mezinec svoje umazane desnice: »In hvala vam tisočkrat za prelepi venec! Vi in vaš gospod oče sta mi pripravila res veliko veselje!«
Feda si je Buxa smehljale se ogledovala. Oblečen je bil v rumen delovni plašč, na glavi je pa imel potovalno čepico.
»čudite se mojemu kostumu? Da, prišli ste kakor nalašč k zanimivemu delu, k pospravljanju. Skoraj sem že gotov, potlej vam bom pa pokazal malo... Pozor! Zdaj pridejo eksoti; čebre brcajo!«
Potegnil je Fedo vstran, zakaj pravkar je prihajala mimo čreda kamel, bizonov, čeber in še drugih eksotičnih živali.
»Kje so pa vaše živali?« je vprašala Feda in se Iskaje ozirala
naokrog.
»So že v vozovih!« je dejal Bux ln pokazal na zaklenjene vozove. »Tole je Juditina kletka, pa tudi Tedi in Marjetica imata svoj prostor zraven. Tukajle sta pa Anton In Morlc.«
»Koliko pa Imate vseh voz?«
»Mislite, koliko jih ima cirkus? Kakšnih 270 jih bo že. Svojih Imam pet: razen tehle dveh živalskih voz in svojega stanovanjske ga voza imam še kopalni voz za Antona, enega pa še za hlevji šo tor in za potrebščine.«
»Kje je pa Brama?«
»Ta že pošteno pomaga pri nakladanju na tovorni postaji. Zato pa dobim zanj hrano zastonj. Za prevoa. dobi z Dakjem vred poseben vagon.«
»Pa štorklja in Vranček?« »Alijevo gnezdo je v moji ku-kinji, Vranček pa kraljuje med vožnjo na moji postelji!« — Bux se je obrnil k Tomu: »Ko bo šotorski voz gotov, povej gospodu Friedenthalu, da smo pripravljeni za odvoz!«
»Kako pa vi sami potujete?« je vprašala Feda.
»V svojem stanovanjskem vozu, seveda. Lahko bi že zdaj legel v svojo posteljo, ako bi hotel, pa bi spal kar do Rima.«
»Imenitno!« je vzkliknila Feda. — »O, zdaj pa prihajajo sloni!«
Počasi se je pomikal mimo veličasten sprevod dvajsetih slonov. Na čelu je topal hlevar Marow z največjim debelokožcem. Drugi so sledili po velikosti. Vsako žival je vodil s kavljastim drogom oborožen strežaj za uho.
»Ali imate za vsakega slona posebnega strežaja?«
»Ne, zvečine jih vodijo artisti, ki sicer slonom niti blizu ne pridejo. Kadar pospravljamo, morajo vsi priskočiti na pomoč. Sicer bi ne mogli tega ogromnega dela tako hitro opraviti.«
»Vi tudi?«
»Ne, jaz pa ne; s pogodbo .sem se ognil temu, ker imam že itak dovolj skrbi s svojo družino.«
»Ali so konji že vsi na postaji?« »Zvečine že. Naših dve sto petdeset konj nam dela najmanj preglavic. Najnevarnejša je zadeva s sloni. Ako bi se utegnil eden izmed hjih prestrašiti in bi zbezljal, pobesnijo zvečine vsi; potlej: Bog nam pomagaj! Vse podro, kar koli jim pride na pot. Zidove porušijo kakor papirnate hišice in nič, prav nič ni varno pred njimi.«
»Kdo pa lahko slonu kaj zalaga stori? česa neki naj se tak orjak prestraši?« *
»Podgane recimo ali pa mačke.« »Zdaj se spet norčujete iz mene?«
»Ne, še malo ne! Samo malih živali se slon boji. Zakaj? To je ena izmed mnogih skrivnosti slonove duše. če pa pomislite, da se mnogo ljudi nedolžne žabe bolj ustraši kakor še taRo velikega psa ali konja, potlej boste že razumeli. — Toda pustiva to; rad bi vam še pokazal, kako zložijo veliki cirkuški šotor!«
Medtem ko je Feda stopala z Buchsbaumom v drugo smer, ga je vprašala: »Jutri zvečer bo gotovo že vse pospravljeno?«
»Jutri zvečer? Čez dve ali čez tri ure ne boste na tem prostoru videli niti žeblja več. Pospravljati začnemo že med predstavo. Živali, ki so svoje točke končale, pošljemo takoj na postajo.«
»To je vendar nemogoče, da bi vse to cirkuško mesto v treh ali štirih urah izginilo s površja zemlje!«
»Ako imate toliko potrpljenja, boste lahko videli na lastne oči.«
»Ali je ravnatelj tudi zmerom poleg?«
SOKOLSKI DOM SISKA
trle fon 33 «7
Iireilvajn '24. iii 2!i. aprila 1U37 »KNOCK OUT«
V (.'lavni vlntfl: Ani Omirn Iii Max
KINO TALIJA KRANJ
predvaja v soboto 24 IV ob 20.30 uri >11 v Hfilfljo 25 lv. oh 10 , Ifc. in 20.^0 uri
»ZMAGA SRCA«
V g!, vlopi: V.	Dii*hl	in	Doro-
thcA MMeck
KINO ŠOŠTANJ
predvaja v »VtrtcV 22 t. m. oh 20. uri in v soboto 24. t. »n. ob 20. uit velefilm
»KIRURG HOSPITALA ST. CEORCE«
Mirna Loy in Clark Gable Podatek: nov tednik.
V nedeljo 2.‘>. tin. ob , 18. in 20. uri
»DAMA S KAMELIJAMI«
Grrta Garbo
Dodatek: nov Foxov tednik.
»Včasih že. Zvečine se pa že prej odpelje. Friedenthalu lahko z mirno vestjo vse zaupa. Ta vam je genij na tem polju.«
Medtem sta prišla do cirkuškega šotora. Mogočne plahte Je pravkar zlagala kolona sedemdesetih mož in jih z žerjavom nakladala na vozove. Drugi delavcisoznekim nalašč za to skonstruiranim strojem vlačili dolga železna sidra iz zemlje.
»Kakšen jezik pa govore ti ljudje?« je radovedno vprašala Feda, ko je slišala neznani ji pogovor.
»češčino! Skoraj vsi ti delavci so Čehi ali pa Palatinci. Za postavljanje šotorov je treba posebnega iz roda v rod podedovanega talenta. Vsi postavljaoi šotorov v vseh evropskih cirkusih so doma iz čeških in palatinskih vasi. Oni debeluhar je njihov poveljnik; tudi on je Čeh. Njegov glavni poklic je pa popolnoma drugačen: prvi kapelnik naše godbe je! — Da, vsestranski mora biti človek pri cirkusu, sicer ni za rabo.«
Celo uro je vcdil Bux Fedo okoli in ji razkazoval marsikakšno zanimivost. čeprav jo je vse zelo zanimalo, se vendar ni mogla znebiti gnevnega občutka, da se Bux tako samo ogiba osebnega pomenka.
Pravkar je prišel spet Friedenthal mimo in je Buxu zaklical: »Tvoj stanovanjski voz bo precej na vrsti; povem ti zato, če se ti morda ne ljubi peš capljati do tovorne postaje...«
»Oh, pustite, da se z vami popeljem do postaje!« je prosila Feda gospoda Buchsbauma,
»Prav rad; toda malo naju bo pretreslo, dokler ne pridemo na gladko cesto.«
»Prava reč! Vzemite me s seboj! Potlej se bom vrnila z avtomobilom v hotel.«
»Seveda vas bom spremil do doma.«
Prišla sta spet k vozu. Mostovž in male stopnice so bile že zdavnaj spravljene na vozu za potrebščine. Bux je odklenil, skočil z enim samim skokom na voz in potegnil Fedo za seboj.
Ali se je ves zaspan vzravnal. Bux ga je pobožal po perutnicah.
»Pazite, da se ne spotaknete čez Alijevo gnezdo! Takoj bom prižgal luč.«
Prižgal je svetilko nad mizo. Potlej je prinesel cigarete, liker in čokolado. Odprl je okno in pogledal ven. Neki tovorni avto se je ropotaj e bližal, potlej so ga pa vpregli pred voz.
»Zdaj pa le pazite, draga gospodična! Ko bo šofer zatrobil, bo takoj potegnil; sunek bo precejšen!«
Kmalu nato so se že peljali, ^prva je tako treslo, da res ni bilo prijetno sedeti v vozu. Potlej so pa zavili na dobro tlakovano cesto.
»To je res kar fantastično!« Feda se je razgledovala po udobno se vozečem domu. »O, ko bi se le mogla še dalje tako voziti!«
»V Rim nemara? Odondod ste vendar šele prišli,« je s prisiljeno vnemarnostjo dejal Bux; toda notranja razburjenost mu je bila vidno zapisana na obrazu. Zdajci je začutil, da bo moralo priti do odločilnega razgovora, ki se ga je nalašč tedne in tedne ogibal.
Feda se je raztogotila: »Nikar se ne delajte, kakor da bi me ne razumeli! Zakaj niste pošteni in mi ne rečete, naj grem k vragu? — da me niti malce ne marate — da vam grem na živce — da sem se neodpustljivo vedla že koj od tistega trenutka, ko sva se v vlaku proti Milanu seznanila!«
Bux je prebledel ko zid. Položil je svojo desnico na njeno in povzel s prisiljenim mirom:
»Ker bi lagal, če bi kaj takega dejal. Zelo, zelo rad vas imam — bolj, kakor je prav in dobro za naju oba.«
Zagledala se mu je v oči s pogledom, ki je Izdajal srečo in dvom hkratu; in zdajci so ji spolzele solze po licih.
S
res Bayer-jevesa1krlža   rinftabiet.
blata
ma Bayer-jevrkri2.
/ B BAYE ^1]
I'ti trfAndmnm:xnjn m lioom.
OjlM l«.w|i>t>2(«4 &.SL IS)] «1 S, X1L IM*.
Bux jo je prijel za obe roki. »Feda, najprej se mirno in pametno in pošteno pogovoriva; hočete?«
Prikimala je in pri tem si je mislila: -Kako čudno je življenje!
V cirkuškem vozu se vozim po Fi-renci in se menim s klovnom o ljubezni...!1
»Prav odkrito mi povej, Feda, kaj bi mi rekel tvoj oče, ako bi se zdaj peljal s teboj v hotel in bi mu dejal, da bi te rad vzel za ženo?
 Zakaj ne odgovoriš?«
»Seveda ne bi privolil«, je naposled tiho odgovorila.
»Vidiš, sama veš, kako je. In tvoj ,seveda* nama obema izreka obsodbo.«
»Zakaj me pa ne ugrabiš?«
Buj; se je moral nasmehniti. Spet bi mu rada vsilila to preteto cirkuško romantiko, ki so je polni možgani meščanov, ki se pa artistom o njej niti ne sanja.
»Ker bi čez nekaj dni pisali časniki: ,V Firenci je ugrabil neki cirkuški klovn mladoletno hčer nekega nemškega častnika. Mladi parček je sprejela ob prihodu v Rim policija. Klovna so aretirali, mlado damico so pa vrnili njenemu očetu.' — Mislim, da se z .mladoletno' ne motim?«
»Ne, to res drži: stara sem šele devetnajst let in pol. — Kdo pa pravi, da se morava dati v Rimu aretirati; lahko bi se peljala kam drugam.«
»In moja pogodba, moji starši v Nemčiji, strežaja mojih živali, moje živali, ki moram zanje skrbeti...?«
»Torej liubiš svoje živali bolj kakor mene?«
»Ne bolj, ljubim jih pa vendar. Razen tega obstoji na svetu še nekaj takšnega, čemur pravimo dolžnost, Feda! Za svoje ljudi in za svoje živali sem prevzel odgovornost in obveznosti «
Feda mu je iztrgala ročici in sl zakrila z njima obraz. Bux se je sklonil čeznjo in se dotaknil z ustnicami njenih rjavih kodrov. Feda je začela milo jokati. Voz je jel spet tresti, in zdajci se je postavil čisto na pošev: bili so na tovorni postaji in tovorni avto je potegnil Buxov voz po klančini navzgor pred železniške vagone.
»Feda!« je mehko dejal Bux. »Poldrugo leto lahko živiš in delaš kar koli te je volja. Tako doltfo ostaniva dobra, pa res dobra prijatelja.. Razumeti moraš, daimam kot artist prav posebno mnogo vzrokov, da ravnam korektno in pošteno. Na nikogar ne zažene meščanska družba tako hitro kamna, nobenemu stanu ne prisodi tako rada vsega slabega, kakor nam artistom. — Piši mi, kolikokrat in kako dolgo mi hočeš. Zmerom ti bom z veseljem odgovarjal. Nikar se pa ne sili, ako se ti ne bo več ljubilo. Nočem, da se čutiš vezano.«
Zmerom, zmerom ti bom pisala, dokler se ne bova spet videla!«
»Qul vivra verra!«* je nejeverno zamrmral Bux.
Zunaj je nekdo klical Buxa. Bil je Dakje.
»Bolje je. da zdaj izstopiva,« je menil Bux. »Voz bodo porinili na vagon in koj nato ga bo lokomotiva potegnila na drugi tir.«
Skočil je dol in pomagal Fedi z voza. Brama je že čakal. Pri priči je spoznal Fedo in začel je besno striči z ušesi. Bux jo je potegnil vstran. Potem je Dakie slonu nekaj zavpil, in Brama je začel s čelom previdno porivati težki stanovanjski voz na železniško loro — natanko na sredino. Živ človek bi ne mogel točneje in bolj premišljeno ravnati.
»Ako me baš zdaj še spremil do hotela, boš nemara zamudil vlak,« je tiho dejala Feda. Zdela se-je vsa strta.
»To bi ne bilo hudo; saj se lahko peljem s tretjim vlakom.«
* »Bomo videli I« (Francoski.)
45580-0*!
129^%
2.505-0*12.31
DEKLE STARA 31 LET 7. 17.000 Din gotovine
JUsthica u&eeUtištt/a
Vse cenjene či ta tel je »Družinskega tednika«, ki pišejo ali mislijo pisati za rubriko »Zrcalo naših dni«, prosi uredništvo, da vedno pišejo samo na eni strani papirja, in sicer jasno in razločno, kajti neeit jivo pisane dopise vrže urednik po navadi neprebrane v koš. V s\ojili dopisih popisujte resnične dogodke, ki so se odigrali zdaj, ne pa pred enim ali dvema letoma. Pišite samo to. kar je res vredno popisa, kar se je res pripetilo, in za kar bi lahko tudi pred sodiščem pričali, če bi bilo treba. Dopisnik mora biti podpisan s celim imenom; dobro je, če ima tudi priče dogodka, ki bi event. tudi pred sodiščem izpovedale, če bi šio za kakšno kočljivo zadevo.
E. M. iz C. Imam vtis, da so v$8e stvari deloma stare. dHonta napihnjene. Poskušajte kaj drugega napisati! Na vsak način bi vam priporočal, da stalno zasledujete našo rubriko in se učite na njej.
M. K. iz M. Vaš prispevek nismo mogli objaviti, ker smo takšne stvari že imeli v našem tedniku. Snov se mora menjati in mora biti čim bolj raznovrstna in poučna, pa	tudi jedka,	drugače nam	utegnejo	čitate-
iji	pri »Zrcalil naših	dni« še	zaspati. Skušajte
torej opaziti kakšno prav zanimivo novost ali dogodek in ga popisati — dogodek, da bo	zanimiv za	prav	vsakega našega	bralca,
ne	pa samo za	vas.
S. M. iz S. Binkoštna številka izide v večjem obsegu in upamo, da ne bo nič manj zanimiva in pestra kakor je bila velikonočna — rajši še bolj. Hvala- za po/drave! Veseli nas, če vidimo ‘človeka, ki n a ni je tako naklonjen in nam pomaga, da bi prišli do čim večjega kroga naročnikov.
Filatelist Ne, prijatelj, vaš prispevek ne spada v »Zrcalo«, ('e dobro pogledate, boste opazili piko med .37*-in ,18*. številka ,18*'pomeni uro, ob kateri je poštni uradnik dne 3. IV. 1937 žigosal na vas naslovljeno pismo. Kot filatelist bi prav za prav morali to vedeti — se vam ne zdi?
F. Z. v Ljubljani. Zdaj je vse v redu. Veseli nas, da za nas agitirate, in se vam prav od srca zahvaljujemo za dobro voljo. Gotovo bo tudi kaj uspehov
Krf. Eno stvar objavimo — druge. ne. Mogoče vam bo spet sreča mila. Sporočite svoj naslov.
B. S. Gorenjsko, čudno, da kupujete nemška jabolka, ko je vendar splošno znano, da Nemci, naša jabolka kupujejo. Poskušajte še kaj napisati!
I. K. trafikant. Prav lepa hvala za poslanega naročnika! Veseli nas, da imamo v vas dobrega in iskrenega prijatelja. Le tako dalje!
Lado Euf. Nepodpisanih rokopisov sploh ne čitam. Zato je tudi vaš rokopis romal v koš. Tudi če prideš kam na obiske, se spodobi, da poveš svoje ime!
Uadio Ljubljana
od 22.— 28. aprila 1937
ČETRTEK, 22. APRILA
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, porodila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila B 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Slovenščina za Slovence ■ 19.00: Čas, vreme. poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Predavanje ministra za telesno vzgojo nar. (Beograd) ■ 19.50: Zabavni kotiček ■ 20.00: Plošče ■ 20.30: Orkestralna ura .1. Vidošiča in K. Kajhemča (izvaja Radijski orkester)
■ 22.00: Čas vreme, poročila, spored ■ 22.15: Narodne psmi s spremljevanjein harmonike in kitare ■ Konec ob 23. uri.
PETEK, 23 APRILA
11.00: Naša narečja v razlagi in živi besedi ■ 12.00: Iz naših logov in gajev (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila
■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Radijski orkester ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Vzhajalna m pralna sredstva (ing. M. Ahačič) ■ 18.29: Schumann: (klavir solo na ploščah) ■ 18.40: Francoščina (g. dr. S. Leben) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored obvestila ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Strossmajer in Starčevič (dr, Ivan Nevestic) Beograd ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Gregorcev pihalni hvintet ■ 20.45: Za oddih (plošče) ■ 21.00: Radijski orkester ■ 22.00: Čas. vreme, poročila, spored ■ 22 30: Angleške plošče
■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 24. APRILA
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ tl00: Vreme ■ 18.00: Za delopust! (igra Radijski orkester) ■ 18.40: Janezek v sodobni šoli (g. R. Bratok) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Itrvatski glasbeni zavori v Zagrebu (A. Dobronič), Zagreb ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji
politiki (g. dr. A. Kuhar) ■ 20.30: Veselo jurjevanje ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Vsakemu- nekaj (igra Radijski orkester) B Konec ob 23. uri.
NEDELJA. 25. APRILA
8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče) ■ 8.30: Telovadba ■ 9.00: Gas, poročila, spored ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve ■ 9.45: Verski govor (p. dr. R. Tominec) ■ 10.00: Operni Šramel ■ 11.00: Pisan drobiž (plošče) ■ 11.30: Tetka Marička kramlja in prepeva ■ 12.00: Radijski orkester ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Iz Verdijevih oper
■ (oddaja prekinjena od 14.—16. ure)
■ 16.00: Zavarovalstvo in svetovno gospodarstvo (g. I. Martelanc) ■ 16.20: Plošče ■ 17.00: Kmečki gospodarski pomenki in navedba tržnih cen ■ 17.30: Akademija slepili otrok ■ 19.00: Ča-s, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. lira ■ 19.50: Slov. ura: Luka Kramolc: Podjuna in njena pesem (sodeluje zbor klasične gimn. v Ljubljani) ■ 20.30: Vesel večer: Sodelujejo: Kmečki- trio, Akademski pevski kvintet in Vesela deteljica ■22.00: Čas, vreme, poročila, spored H 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 26. APRILA
12.00: Valčki (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Radijski orkester ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Zdravniška ura (g. dr. Ivan Matko) ■ 18.20: Naše vojaške godbe igrajo (plošče) ■ 18.40: dr. Ivo Šorli — ob njegovi šestdesetimi (g. prof. Fr. Koblar) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila
■ 19.1X1: 19.30: Nac. ura: Kosmiški značaj našega pesništva (dr. Miloš Djurič) Beograd ■ 19.50: Zanimivosti
■ 20.00: Rezervirano za prenos ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Ura Parmovih skladb (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri.
TOREK, 27. APRILA
11.00: Šolska ura: 0 slovenski narodni pesmi (g. L. Kramolc) ■ 12.00: Odmevi izdaljnih dežel (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.15: Radijski orkester ■ 14 00: Vreme, borza ■ 18.00: Klavirski koncert štiri ročno' ■ 18.40: Z letalom čez naše kraje (g. V. Re-gally) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: prof. Fran Novak in slovenska stenografija ■ 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ 20.00: V. orgelska ura ■ 21.15: Male skladbe velikih skladateljev (Radijski orkester)
■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored
■ 22.15: Zvoki v oddih (Radijski orkester) ■ Kr c ob 23. uri.
SREDA, 28. APRILA
12.00: Baletna glasba (plošče) ■ 12.45: Vreme poročila ■ 13.00: Čas, spor-d, obvestila B 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Mladinska ura: Spoznajmo glasbila: rog, trobenta (g. dr. A. Dolinar) ■ 18.30: Mladinska ura: Navodila za gatenje ptic (g. M. Zor) ■ 18.40: Nerazrušljivoet zakona (g. dr. Odar Alojzij) ■ 19.C0: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila
■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Šah ■ 20.00: Ura lahke glasbe (igra del godbe »Sloga ) ■ 21.00: Plesna glasba na dveh klavirjih (plošče) ■ 21.15: Slovenski vokalni kvintet ■ 22.00: čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Za dobro voljo in kratek čas ■ Konec ob 23. uri.
..DURLIN"
lakom si vsakdo lahko sam prenovi svoje pohištvo, tricikel) itd. — Za kuhinjsko opremo Din 68, za dva biciklja Din 12. Dobite ga z navodilom vred le pri tvrdki
R. HAFNER. Ljubljana
Miklošičeva c. 36 ali Celovška c. 61
Telefon 35-65
Knjižna založba tiskarne Merkur
v Ljubljani, Gregoričeva ulica 23 a
opozarja na naslednje knjige svoje založbe:
Dr. I. Matko - PERKUSIJA IN AVSKULTACIJA .... 120 —
Dr. Vidmar M. — MOJ POGLED NA SVET.........................100-
Dr. Vidmar M. - OSLOVSKI MOST...........................
Claude Anet — ARIJANA, roman, vezano....................
Conan Dovle — POZNA OSVETA, roman, vezano . . , , ,
Gabršček A. — GORIŠKI SLOVENCI L del....................
Krefft — V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, roman, vezano Rehar R. — PESMI O KRALJEVIČU MARKU, broširano . .
Rehar R. — POPOTOVANJE PO ZVEZDI VEČERNICI, broš.
špicar J. — MARTIN NAPUHEK, igra, broš..................
Vachek E. — KRI NE KLIČE PO MAŠČEVANJU, broš. , .
vez. , .
Ivo šorli — IZBRANI SPISI, obstoječi iz šeslih knjig, broš.
V0-2
Malu knjižnica — Jurčič: SOSEDOV SIN — Dr. B. Škerlj:
ČLOVEK - Beecher-Stowe: KOČA STRICA TOMA —
Goethe: EGMONT — Horatius Flaccus: PESMI — Storm:
JEZDEC NA SERCU - Jan Neruda: MALOSTRANSKE POVESTI. Vsak zvezek stane broširan din 15'—, vezan
20*-
Na vse gornje cene dovolimo onim naročnikom, ki se sklicujejo na naš oglas v »Družinskem tedniku«, 20odstotni popust.
- U
SPOMLAD
in čiste preteklosti zeti poročiti obrtnika ali gospoda v stalni službi. Ponudbe pod: »Dobra gospodinja«.	  ■	~
MIRA pismo oddal
Male oglase socialnega tnačaja računamo po 25 par ra besedo, trgovske in podobne pa po 50 par ta besedo Preklici in trgovsko-obrt-niSki oglasi, ki nimajo prodajnega rnačaja, stanejo po 1 Oin ra besedo. — Za vsak mali oglas |e treba Se posebej plačati davek v rnesku 1*50 Din Kdor želi odgovor, dostavo ali če >ma oglas Šifro, mora dopla-še 3 Din. - Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava. Ljubljana 16 393, ali pa v znamkah obenem z naročilom
‘Dopisovanje
Vsaka beseda 1 Din. Oavek t*50 Din. Za šifro alf dajanje naslovov 3 Din. Nalmanl 10 besed
JELA pomotoma oddal pod šifro »G. marec«.
»17. DECEMBER« prosim točen naslov na upravo, diskretno, nato sledi pismo!
NOVOSTI
lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno
Presker
Sv. Petra cesta štev. 14
POZOR
GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUOOLF VELEPIC
trgovina a kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem i
GOSPODIČNA 24 let stara, krasna brinetka iz okraja Celje, s potrebno opremo in doto Din 1(M).000 se želi omožiti. Informacije daje po nakazilu Din 10*— v poštnih znamkah »Jugo-tok«, Zagreb, Iliča 31.
GOSPODIČNA 2S let stara, krasna črnka iz okraja Brežice, s posestvom \ rednim Din 300.000. se želi omožiti. Informacije, daje po nakazilu Din 10*— v poštnih znamkah »Jugotok«, Zagreb. Iliča 31.__________ ________
KMEČKO DEKLE iz okraja Brežice, 25 let staro, dote v gotovini Din 200.000 se želi omožiti. .Informacije daje po nakazilu Din 10’— v poštnih znamkah »Jugotok«, Zagreb, Iliča 31.
TRGOVEC 35 let lastnik prometne trgovine v lastni hiši vredni Din 500:000*— se želi oženiti. Informacije daje po nakazilu Din 10*— v poštnih znamkah »Jugotok«, Zagreb, Ilira 31
AMERIKANEC 40 let, z jme.tkom od Din 1.500.000 oženil bi Slovenko katera bi takoj odpotovala v Ameriko. Informacije daje po nakazilu Din 10 — v postnih znamkah »Jugo-tok«, Zagreb, Iliča 33 ■ .	•	'
DEKLETA! Spomladni dnevi so lepi In nedelje prijazne nalašč za izlete. Gospod, mlad, zdrav in značajen išče resnega znanja z gospodično za skupne sprehode itd. V poštev pridejo dekleta s čisto preteklostjo. Ponudbe poslatj na upravo »Družinskega tednika« pod šifro: »Kolesarka«.
RESNEGA ZNANJA z neoporečno gospodično, rojeno med 25. novembrom in 20. decembrom, želi boljši železničar. Dopise upravi pod »Inteligentna«.
30LETNI OBRTNIK na deželi, mirne narave, s sigurno eksistenco želi tem potom znanja s pridnim in poštenim dekletom, najraje r. dežele, ter z nekaj gotovine za ustvaritev skupnega skromnega doma. Prednost imajo šivilje. Ponudbe s sliko na upravo »Družinskega tednika« pod šifro: »Obrt ima zlata tla «
Stanovanj
DRŽAVNI URADNIK S2 let, mesečni dohodek Din 2 500’-— Mariborčan, kateri trna tudi gotovino, želi oženiti se. Informacije daje po nakazilu Din 10‘— v poštnih znamkah »Jugotok«, Zagreb, 'Iliča 31.  ____________
ZENITE SE SREČNO in bogato samo potom našega zavoda, kateri ima največjo izbiro iz cele države raznih ženidbenih kandidat ki n j z doto do Din 2.000.000, ter raznih hišnih posestnikov, veleposestnikov, advokatov, profesorjev, inženjerjev. ekonomov, kmečkih fantov, železničarjev, žandarjev, stražarjev in vseh vrst uradnikov, kateri se želijo takoj oženiti. Informacije dajemo po nakazilu Ibn 10!— v poštnih znamkah »Jugotok«. Zagreb, JUca 31.
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Oin. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.
MALO HIŠICO eno družinsko (kuhinja, soba in kabinet) z vrtom v neposredni bližini Ljubljane vzame v najem mlad zakonski par brez otrok. Ponudbe prosim na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Mirna stranka«.
Predam
70'— DINARJEV NA DAN lubko vsak f.asluči s prodajanjem noviti predmetov, ki ho vsa-kt-mu potrebni. 1'oSljite mamko m odgovor. .1. Katlf, Ljubljana 1.
ZASTONJ knjltica nlravllnlh rastlini Zdravilne daje pravilno Ubirati in pripraviti je najvažnejše, pa bode vedno pomagali. Priložit« 2 mamki po 1 "50 ra stroSke. Milan Vrabič, Ptuj
KNJIŽNA ZALOZBA
Izda v svojem letošnjem programu 1937/38 šest obširnih del v prtnrodih naših najboljših prevaialcev: Otona Župančiča, Vladimirja Levstika In drugih, izbranih iz svetovne literature, trajne umetniške vrednosti.
Vsaka knjiga v lepi opremi bo obsegala 300—400 in tudi več strani.
Plačljivo v dvanajstih mesečnih obrokih, v polusnje vezane knjige din 33'— mesečno, v celo platno vezane knjige din 25'— mesečno.
Vsak naročnik, ki se naroči na naš letošnji program, dobi kot nagrado še eno v celo platno vezano knjižico, izdano pri naši založbi izven rednih programov. Več v prospektu.
Zahtevajte prospekt — katerega Vam pošljemo brezplačno!
ZALOZBA HRAM, LJUBLJANA. FLORJANSKA ULICA 14
Izdaja n konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mthalek — vsi v Ljubljani.