LETO V. ŠT. 6 (200) / TRST, GORICA ČETRTEK, 17. FEBRUARJA 2000 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGCE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 11 24 - 6596 NOVI CENA 1500 LIR/0,77 € NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SLOVENCI V POSLANSKI ZBORNICI? ® Spet se vrača že običajna tema, namreč zaščitni zakon za Slovence v Italiji. Iz razprave v rimski poslanski zbornici še ni jasno, kako se bo vsa stvar dokončno odvijala. K vsemu temu zaenkrat le nekaj pripomb. Pred kratkim je bilo v Vidmu zborovanje o manjšinski tematiki, ki sta ga priredili (kot že ob koncu prejšnjega leta) videmska nadškofija in univerza. Kot soprireditelji so se prijavili časopisi (med njimi naš tednik), organizacije, stranke in ustanove naše dežele. Zborovanje je potrdilo predvsem željo, da se dejansko uresničijo določila splošnega oz. okvirnega manjšinskega zakona, ki ga je nedavno odobril italijanski parlament. Sem spadamo sicer tudi Slovenci, čeprav gre seveda sedaj za nas v razpravo specifični zakon, ki naj globalno uredi vprašanje slovenske manjšine. V tem času je bil na obisku v naši deželi tudi novi državni podtajnik v predsedstvu vlade poslanec Lucien Caveri, ki je sodeloval tudi na videmskem srečanju. Caveri se je tudi sestal z deželnim vodstvom SSk in s tem zlasti osvetlil sedanji položaj v zvezi s parlamentarno razpravo o našem zaščitnem zakonu. Poslanec iz Aoste bo še vedno - in to še z višjega vladnega mesta - sodeloval pri reševanju naših manjšinskih vprašanj. Naj tu še enkrat spomnimo, da je prav v nedavnem pogovoru za naš list podrobno orisal sedanjo manjšinsko stvarnost v Italiji. Podtajnik Caveri je v pogovoru z vodstvom Slovenske skupnosti podčrtal še nekatere bistvene zadeve v zvezi z debato o zaščitnem zakonu. Prejšnje dni so bila tudi na sporedu nekatera pomembna srečanja predstavnikov slovenske vlade oz. parlamenta v naši deželi. S predstavniki slovenske manjšine v videmski pokrajini oz. v Gorici so se srečali vidni člani vlade in Državnega zbora Slovenije. Širša delegacija poslancev je namreč obiskala Kanalsko dolino oz. Benečijo, državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu za Slovence po svetu in v zamejstvu Mihaela Logar se je pa sestala z goriškimi Slovenci in obiskala njih glavne ustanove, tako Kulturni dom kot Kulturni center Lojze Bratuž in Placuto. Čeprav ti pogovori niso bili neposredno vezani na zaščitni zakon, pa so vsekakor v najbolj primernem času osvetlili slovenskim uradnim predstavnikom iz matične domovine marsikaj pomembnega in konkretnega prav v zvezi z zaščito našega jezika, naše kulture in našega šolstva. Kako pa je s parlamentarno razpravo? Te dni spet poteka v rimski poslanski zbornici razprava o naši manjšini. V teh vrsticah še ne moremo podati kakega konkretnega rezultata debate v parlamentu. Vsekakor je sedanji notranji politični položaj zelo napet in odnosi med večino in opozicijo so skoraj na psu. Poslanci bodo sedaj obravnavali posamezne člene zakona, saj se je splošna razprava že zaključila v januarju. Zakon bi morala poslanska zbornica odobriti še ta mesec (če ne bodo prevladali predvolilni strahovi...), nato pa bo šel v senat. Tudi velika štandreška manifestacija v Gorici je prav gotovo opozorila širšo mestno javnost na probleme naše narodne skupnosti. Pri tem je namreč šlo ne samo za socialne zahteve štandreške skupnosti, zlasti po ohranitvi lastne zemlje, ampak tudi za širšo obrambo naše narodne identitete. Šlovenci hočemo kot taki obstati. Ne bi želeli namreč, da bi nas v bodoče šteli samo po nagrobnih spomenikih in napisih v slovenščini, kot se je zgovorno izrazil južnotirolski senator ob obisku na Koroškem (ob zaključku nekega mednarodnega manjšinskega posveta). Živeti in obstati hočemo danes, in to z uradno zaščito ali brez nje... ANDREJ BRATUŽ PO ZNANI TELEVIZIJSKI ODDAJI ZAKAJ NAS NOČEJO VIDETI? I DRAGO LEGIŠA Deželni tajnik SSk dr. Andrej Bordon pravilno poudarja, da se je s televizijsko oddajo Cirkus izgubila lepa priložnost za "popolnejši prikaz tržaške in deželne družbe". Prav tako pravilno naglasa, da "slovenska narodnostna skupnost skoraj ni bila o-menjena, čeravno prav od-| nosi med Italijani in Slovenci ali Hrvati predstavljajo specifiko našega področja in naše zgodovine". Spet se je žal ponovilo to, čemur smo Slovenci v Italiji priča že pol stoletja in več. Najvišji predstavniki dežele in njenega glavnega mesta kratkomalo zapirajo oči pred stvarnostjo, se izogibajo osrednjega vprašanja našega vsakdana, problema pravične ureditve odnosov med italijansko večino in slovensko manjšino. V tem pogledu je treba u-gotoviti, da seje kolo zgodovine celo obrnilo nazaj. Starejši se še spominjamo, kako se je na začetku šestdesetih let vodilna italijanska politična plast tako v Trstu kot v Gorici pričela spopadati z vpraša- njem odnosov med italijansko večino in slovensko manjšino. Daje bilo tako, zgovorno dokazuje izvolitev prvega odbornika v tržaški občini (primer Dušana Hreščaka), pri čemer je vodilni kader Krščanske demokracije tvegal celo spopad s tedanjim tržaškim ordinarijem in bil predmet bučnih protestnih manifestacij pred osrednjim strankinim sedežem na trgu sv. Ivana v Trstu. Dejstvo je, da od tedaj dalje slovenski občinski ali pokrajinski odbornik dolga leta ni bil sporen ne v Trstu ne v Gorici. Ta tra- dicija se je v Trstu - kot se sicer čudno sliši - žal prekinila z lllyjevim obdobjem. Kot pribito torej drži, da nas sedanji predstavniki večine imajo za "peto kolo" in da trditev, kako Trst zna zagotoviti mirno sožitje med "različnimi etnijami in rasami", nikakor ne ustreza resnici. Kar zadeva go-riško občino, smo slovenskega odbornika izgubili z Valentijevim županovanjem, medtem ko je pokrajinski predsednik Brandolin takšno že ustaljeno prakso kratkomalo prekinil, četudi pripada koaliciji "Oljke", ki so jo Slovenci na volitvah množično podprli. Sedanji italijanski vodilni sloj se dejansko vede tako, kot da nas ni. Najhujše pri tem pa je, da ga takšno vedenje prav nič ne vznemirja. STRAN 2 PROTEST ŠTANDREŠKEGA RAJONA PO GORIŠKIH ULICAH 'ZAHTEVAMO SPREMEMBO URBANISTIČNEGA NAČRTA" ERIKA JAZBAR I / Travnik je bil v soboto, 12. t.m., spet prizorišče sloven-skega odločnega protesta proti razlaščanju slovenske zemlje v Štandrežu, saj se je I na Travniku zbralo veliko ljudi, ki so prišli tja v sprevodu po goriških ulicah, da bi opozorili na nevzdržno ravnanje goriške občinske uprave z lastniki zemljišč in domov v Jeremitišču. Sobotni protest je ponovno pokazal, da smo Slovenci složni, ko gre za pomembne stvari, kot je tudi pokazal skrajno neodgovor-no držo goriške občinske u-prave, saj se na goriški občini nikomur ni zdelo vredno protestnike sprejeti. Prosvetno društvo Štan-drež, Kulturno društvo Župančič, Kmečko društvo, Sekcija VZPI, Športno društvo Ju- ventina, Športno društvo O. K. Val, Športno društvo Velox, Balinarski klub Mak "zahtevajo spremembo regulacijskega načrta glede Jeremitišča z ohranitvijo zaselka in možnostjo, da si tamkajšnje prebivalstvo uredi svoja bivališča; ohranitev obstoječega obrtniškega in industrijskega področja v sedanjih obsežnostih in razširitev zaščitnega zelenega pasu med ulicama sv. Mihaela in Gregorčič; odpravo novih zazidalnih površin ob ulici Abetti". Če uprava ne bo ugodila njihovim prizadevanjem, "opozarjajo, da bodo nadaljevali s protestnimi manifestacijami za preživetje Štandreža in pozvali prebivalstvo, da se izreče za odcepitev Štandreža od goriške občine in priključitev so-vodenjski". —— STRAN 1 0 1 ČETRTEK 17. FEBRUARJA 2000 m Alojz Tul "CIRKUS" OKROG HAIDERJA V TRSTU Lucien Caveri SLOVENSKO VPRAŠANJE PREŠERNOVE PROSLAVE NA TRŽAŠKEM NAROČNINE 2000 Janez Povše EKOLOGIJA JE ČLOVEKU KRUTO ZRCALO Jurij Paljk SLOVENSKI POSLANCI NA OBISKU Jurij Paljk / intervju MARIJ MAVER pogovor DIMITRIJ ŽBOGAR: ZA OŽIVITEV KRASA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V TRŽIČU Igor Cotič VAL PREKINIL SERIJO ZMAG OLYMPIE Jurij Paljk O PROSLAVAH B. Pahor, E. Bavčar, V. Blažič, F. Miklavčič O DOLOČANJU JUŽNE SLOVENSKE MEJE TTTTTTT ENOLETNA ZA ITALIJO IN SLOVENIJO 70.000 LIR ENOLETNA 7A TUJINO 1 10.000 LIR ENOLETNA PO LETALSKI POŠTI 140.000 LIR NAŠIM NAROČNIKOM PRIPOROČAMO, NAJ ČIMPREJ PORAVNAJO NAROČNINE IN TUDI PRIDOBIJO NOVE NAROČNIKE. ČETRTEK 17. FEBRUARJA 2000 SVET OKROG NAS "CIRKUS" OKROG HAIDERJA V TRSTU RESNIČEN ALI NAVIDEZEN HAIDERJEV SINDROM? Oster nastop 14 članic Evropske unije proti vključitvi Haiderjevih svobodnjakov v novo avstrijsko vlado zaradi njihove idejne usmerjenosti proti tesnemu evropskemu sodelovanju danes in nakazane politične združitve jutri je na svojevrsten način odmeval v političnih sredinah dežele Furlanije-Julijske krajine. Kot znano, je njen deželni svet ob soglasju odbora in predsednika Antonioneja ob tej priložnosti izglasoval politično resolucijo, v kateri izraža solidarnost deželnemu koroškemu glavarju Jorgu Haiderju, ki je obenem nesporni voditelj Svobodnjaške stranke. S tem stališčem seje naša dežala objektivno ogra- dila od stališča evropskih organov do nove avstrijske vlade s kanclerjem Schusslom na čelu, ki sicer pripada Ljudski stranki krščanske usmeritve. Zaradi tega so na nedavnem srečanju Zveze evropskih ljudskih strank v Madridu zamrznili članstvo Avstrijske ljudske stranke v njej. Omenjeno zadržanje deželnega sveta F-Jk je hkrati v nasprotju s političnim stališčem tudi same italijanske vlade, ki podpira stališče Evropske unije, zato je skrajno protislovno in demagoško. Poleg tega si je predsednik Antonione v svoji politični neizkušenosti privoščil skrajno neprimerno potezo, daje, sklicujoč se na tržaškega judovskega rabina, povabil Haiderja na obisk tržaškega uničevalnega taborišča Rižarne. To je celotni zadevi izbilo dno, kajti rabin Piperno je obtožil predsednika Antonioneja, da je v slabem ključu razumel njegove ironične besede. Istočasno je podobno stališče kot deželni svet izrekel tržaški župan llly, češ da je Haider simpatična in prijetna S 7. STRANI ZAKAJ NAS NOČEJO... ••••••••••••••••••• Nič čudnega zato ni, če je množica, ki se je udeležila Santorovega Cirkusa, pričela ostro žvižgati, kakor hitro je znanstvenica dr. Margherita Hack izustila besedo Slovenci, pri čemer je mislila na naše rojake na avstrijskem Koroškem, ki so dejansko prva žrtev Haiderjeve politike in tudi dosedanje politike ostalih dveh avstrijskih strank. Prav to žvižganje je po našem bilo otipljiv dokaz, da smo v Trstu in celotni deželi zelo daleč od pravega duha Evropske zveze, ki gotovo nima prihodnosti, če ne bo znala poskrbeti in zajamčiti enakega dostojanstva vsem svojim jezikovnim in narodnostnim skupnostim ne glede na število njihovih pripadnikov. Sedanje razmere v deželnem zboru so takšne, da ni prav nič čudno, če je predlog, naj se odobri solidarnostna izjava Jorgu Haiderju, zbral večino glasov deželnih poslancev Furlanije-Julijske krajine. Dveurna oddaja Circus" pa je med drugim potrdila, da je vprašanje, kako urediti odnose med ljudmi različnih narodnosti, jezikov in kultur, popolnoma odprto, ne glede na probleme, ki nastajajo s prihodom vedno večjih množic iz Afrike in Azije na staro celino. EZ bo zadnji pojav mnogo teže reševala in ga u-rejala, če ne bo prej znala ali hotela urediti odnosov med svojimi avtohtonimi narodi, katerih manjšine so njihov neločljivi del. ALOJZ TUL oseba, le v njegovem strankarskem programu so nekatere točke, s katerimi se ni mogoče strinjati. Te županove izjave so naletele na hladen in kritičen sprejem pri strankah levega centra, ki podpirajo njegovo upravo. Ze to dejstvo je močno vzne-| mirilo ne samo demokrati-| čno sredino na krajevni ravni, temveč je odmevalo tudi v rimskih vladnih in parlamentarnih krogih. Škodljivih posledic nepremišljenega ravnanja tako deželnega predsednika kot tržaškega župana ni bilo treba dolgo čakati. Oglasila se je sama izraelska vlada, ki je svojemu gospodarskemu odposlancu na poti v Trst kategorično ukazala, naj odpove vsa predvidena srečanja s tržaškimi poslovnimi krogi. Vedeti moramo namreč, da izraelska pomorska družbaZIM prispeva 10 odstotkov prometa v tržaškem pristanišču. Izraelska država očitno še nekaj da na načelnost, ki je pri Trstu odpovedala. Po teh izraelskih reakcijah sta se oba omenjena predstavnika znašla v veliki politični in osebni zadregi, kar se je očitno pokazalo med televizijsko oddajo Cirkus, ki jo je prav o tematiki Haider in Evropa pripravil znani časnikar Santo-ro in je potekala v šotoru tik ob tržaški Rižarni minuli torek, 8. februarja. O pomanjkljivostih te oddaje ne bomo tu govorili. Omenili bi le popolno ignoriranje Slovencev, ki bi gotovo znali marsikaj stvarnega povedati o Haiderjevi politiki do slovenske manjšine na Koroškem. Kaže, da tudi predstavnik judovske skupnosti v Trstu ni bil povabljen, da spregovori v oddaji, čeravno je senca holokavsta bila ves večer prisotna. Prireditelji oddaje so tudi zamolčali visok človeški davek Slovencev in Hrvatov v Rižarni. Kaže, da je bilo to narejeno namerno. -----------STRAN 16 NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 34133 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 FAX 040 775419 E-MAIL nglasts@tin.it GLAVNI UREDNIK: ANDREI BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, p(^ INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU PISMO PODTAJNIKA CAVERIJA SLOVENSKO VPRAŠANJE V preteklosti sem imel veliko priložnosti za osebna srečanja s slovensko narodno skupnostjo. Čisto iskreno lahko povem, da se je to, kar je bilo na začetku zgolj avtomatično, nadaljevanje že utečenih političnih stikov med delom Slovencev in Union Valdotaine v ducatu let mojega parlamentarnega mandata razvilo v pristne prijateljske odnose. In v tem je bistvena razlika, saj ne gre več za tehnične stike, temveč za skupno čutenje in hotenje, tako da ni razlike med zavzetostjo za probleme moje Doline Aosta ali za probleme Slovencev, za katere sem, hočeš nočeš, postal, tega se zavedam, upoštevanja vredna postavka. To mi je v čast, čeprav so me nekateri predstavniki tržaškega nacionalizma napadli, češ da sem 'prijatelj Slovencev". Pri tem niso pomislili, da je to zame častno, nikakor pa ne sramotno... Tako gledanje na stvari me spremlja tudi v novi vlogi, ki jo igram kot podtajnik v D'A-lemovi vladi. Dobro se zavedam, kako težko je biti "na drugi strani barikade", zlasti ker imam nalogo, da sledim vprašanjem posebnih avtonomij, jezikovnih manjšin in politike za gorata območja. To so ravno "moje zadeve1', na katere pa ne gledam več iz po- slanske zbornice, temveč z vladnega gledišča. To seveda prinaša nove odgovornosti. Naneslo je, da stojimo pred dvojnim izzivom. Po eni strani je treba uresničevati o-kvirni zakon za zgodovinske jezikovne manjšine, ki prehodno velja tudi za Slovence, po drugi strani smo prišli do pomembnega trenutka, ko naj bi v kratkem v prvem branju odobrili na Montecitoriju celoviti zakon za Slovence. Pozorni moramo biti na oba problema, saj vemo, da se vsaka pobuda glede “slovenskega vprašanja" vključuje v tako zapleten okvir, da ne gre le za pravne norme in njihovo vsebino, temveč vse skupaj dodatno zapletajo politična vprašanja, ostaline preteklosti, težave v miselnosti. Rad bi tu izrazil upanje, da bom mogel v prihodnjih tednih prispevati svoj delež k iskanju uravnovešenih rešitev, ki naj ne pristajajo nemočno na logiko nižanja zahtev, čeprav so jo nekateri v sami slovenski narodni skupnosti sprejeli, kot da bi bili žrtve nekakšnega stockholmskega sindroma, zaradi katerega so tako previdni, da se zdi, kot da se vnaprej odpovedujejo svojim pravicam. To sploh ne pomeni, da se ne zavedam težav. Kdor je na vladi, ve, da mora računati s pisano večino in da je treba zato iskati skupni imenovalec. Vedeti pa mora, da je nekaj temeljnih načel, pri katerih ni mogoče popuščati, in da ima "slovensko vprašanje" objektivno tudi mednarodni pomen. Gre seveda za odnos s Slovenijo, a tudi s počasnim, a neustavljivim razvojem mednarodnega prava, ki mora vedno bolj upoštevati pravice jezikovnih skupnosti (ali "jezikovnih manjšin"). Rad bi tudi opozoril na pomen dejstva, da sem član vlade kot prvi Valdostanec in predstavnik narodnih skupnosti. Gre za novo, spodbudno priložnost, pri kateri ne želim nastopati kot solist, temveč upam, da bodo skupno “zaigrale" vse manjšine v logiki tesnega sodelovanja. Sam se bom tudi po tem "vladnem oklepanju" še naprej ukvarjal z o-bičajnimi stvarmi v upanju, da bom zapustil kako koristno sled svojega dela. V tem smislu sem še vedno Lucien in Lu-cien ostajam. POSL. LUCIEN CAVERI PODTAJNIK PRI PREDSEDSTVU VLADE POVEJMO NAGLAS JANEZ POVSE EKOLOGIJA JE ČLOVEKU KRUTO OGLEDALO Nedavno razlitje izredno strupenega cianida, ki se je iz Romunije po reki Tisi preko Madžarske razširil vse do Donave, je po mnenju izvedencev zelo huda ekološka katastrofa. Katastrofa z dolgotrajnimi posledicami. To nas ponovno opozarja na pereči ekološki problem, in to zato, ker gre pri njem bolj za problematičnost človeka in njegove miselnosti kot pa za občutljivost narave kot take. Ni se namreč mogoče ubraniti vtisu, da bi se ekologije morali končno lotiti poglobljeno in to v prvi vrsti zaradi spornega človekovega urejanja sveta kakor tudi zaradi osrednje vloge, ki mu pripada na zemlji. Ekološkim nevarnostim se sploh ni mogoče izogniti, v kolikor ne bomo kot človeštvo hitreje zavzeli bolj smiselnega in odgovornega stališča. Ekologija namreč ne pozna meja, ne zanimajo je države in vse druge razdelitve. Problema ekologije, na primer problema jedrske energije - spomnimo se le Černobila - ni mogoče razrešiti z zastarelo logiko zaprtih državnih sistemov, ki niso sposobni skupno urejati stvari, ki se tičejo vseh. To pomeni, da bi morali v duhu nastajanja nove Evrope tudi v svetovnem obsegu uresničevati povezavo in sodelovanje z vsemi ter uveljaviti učinkovite skupne akcije. Globalizacija bi torej morala potekati predvsem v tej smeri, morala bi biti iskrena, sicer bo prevladala globalizacija dobička, torej takšno urejanje skupnih stvari, ki ga v bistvu vsiljuje razviti svet vsem ostalim in se kaj malo meni za naravo in okolje. Zaprtost v državne okvire in težnja po dobičku za vsako ceno sta izjemno močna dejavnika, ki omogočata ne-sluteno širjenje ekoloških in med njimi, upajmo, da ne, tudi jedrskih katastrof. Dejstvo je, da je bilo za učinkovito zaščito okolja in s tem človeštva storjenega zelo malo, na vsak način premalo. Ekologija je še v nečem človeku kruto zrcalo. Opozarja ga, da si verjetno napačno predstavlja vlogo "gospodarja", ki mu je bila po izvoru in sposobnostih na zemlji zaupana. Človek bo torej gospodar, saj naj bi imel v tolikšni meri razvito zavest, da z njo lahko odgovorno upravlja s planetom, na katerem se nahaja. Človekova posedovalna in mnogokrat nasilna narava pa si besedo in smisel “gospodarja" pogostoma, žal, predstavlja docela drugače. Vse kaže, da si pod to besedo predstavlja tisto obnašanje, ki si vse okrog sebe podreja, izrablja, izkorišča, skratka razpolaga s stvarmi po mili volji. Tako je človek dandanes v odnosu na naravo pogostoma brezčuten in celo brezobziren "gospodar". V glavnem naravi le jemlje, skorajda nič pa ji v zameno ne daje. Ena od posledic takšnega prepričanja in tudi delovanja je vse bolj omajano ekološko ravnotežje, ki se izmika našemu nadzoru. Prav gotovo je še čas, da se človek resneje loti tega vprašanja, od katerega je ne nazadnje še kako odvisna njegova prihodnost. Slej kot prej je rešitev v globljem in pravilnem razumevanju vloge "gospodarja". Pravi “gospodar" je namreč tisti, ki za vse zaupane stvari resnično in odgovorno skrbi. AKTUALNO INTERVJU / MARIJ MAVER RAZVEJANO KULTURNO POSLANSTVO SEJA DEŽELNEGA SVETA SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE DEŽELNI KONGRES SKGZ BO 18. MARCA V GORICI Deželni kongres Slovenske kul-turno-gospodarske zveze bo v soboto, 18. marca, v Kulturnem domu v Gorici. Tako je bilo namreč sklenjeno na seji deželnega sveta SKGZ, ki je pod vodstvom predsednika Rudija Pavšiča potekala v četrtek, 10. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Glavne teme, o katerih bo na kongresu tekla beseda, bodo šolstvo, organiziranost manjšine, odnos Zveze do članic, vprašanje manjšinskega predstavništva, odnosi in dogovarjanje s Svetom slovenskih organizacij, zaščitni zakon, odnosi do Italije in Slovenije, vprašanje fleksibilnosti organizacije, finančna problematika in vprašanje, kako se opremiti za čas, ko bo Slovenija postala članica Evropske unije. Člani deželnega sveta so sicer posvetili precejšnjo pozornost vstopu svobodnjakov v avstrijsko vlado in izrazili s tem v zvezi svojo zaskrbljenost, tudi zaradi solidarnostnih resolucij, ki sta jih sprejela deželni svet Furlanije-Julijske krajine in tržaški pokrajinski svet in ki zvenita kot podpora EHaiderju, ter zaradi določenih potez nekaterih drugih deželnih politikov, med katerimi velja omeniti tržaškega župana lllyja. S tem v zvezi je SKGZ tudi oblikovala resolucijo, kjer poziva k obravnavi resničnih vzrokov in k aktivni politiki preprečevanja pojavov nacionalizma, ksenofobije in rasizma. Deželni svet SKGZ je razpravljal tudi o vprašanju vidljivosti slovenskih televizijskih programov v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Z zaskrbljenostjo je bilo ugotovljeno, da projekt tako imenovane čezmejne televizije se ne razvija tako, kot je bilo upravičeno upati in pričakovati, in je brez vsebine. Sedaj gre v bistvu le za izmenjavo televizijskih dnevnikov, in to poleg tega še v nemogočih urah. Obenem pa je še problem pomanjkanja ustreznega finančnega kritja tega projekta, čeprav ga dogovor med italijansko državno televizijsko družbo RAI in RTV Slovenija (21. maja letos zapade termin dogovora) predvideva. Kar zadeva pa vidljivost slovenskih televizijskih programov na mreži RAI 3-BIS, ostaja v celoti nekrito področje videmske pokrajine, ki jo je zato treba vnesti v konvencijo med predsedstvom vlade in RAI-em. Nerešeno ostaja tudi vprašanje vidljivosti programov TV Slovenija na območju, kjer živi slovenska manjšina. SKGZ meni, daje potreben meddržavni dogovor med Italijo in Slovenijo, ki naj slovenski televiziji zajamči oddajanje v vseh treh pokrajinah, kjer živijo Slovenci v Italiji. Na seji je bil govor tudi o zaščitnem zakonu za našo narodno skupnost. S tem v zvezi je bilo med drugim rečeno, da zaradi sprejetja novega italijanskega zakona o glasbenem šolstvu bi bilo treba to besedilo temeljito analizirati in ugotoviti, ali je možnost, da se nekatere njegove točke lahko vnesejo v zaščitni zakon v korist Glasbene matice. ~ iž JURIJ PALJK Gospod Maver, pred kratkim ste bili ponovno izvoljeni za predsednika Slovenske prosvete. Koliko časa ste že predsednik in kaj vam to pomeni? Predsednik Slovenske prosvete sem od leta 1969, ko sem nasledil g. Josipa Podobnika, ki ima veliko zaslug, da je naša organizacija dobila svoj sedež in društvene prostore v času, ko naši organizaciji ni nihče pomagal materialno. Kaj mi to pomeni? Ko si mlad, si predstavljaš, da si kot predsednik pomemben, z leti ti pa postaja funkcija vse večje breme. Kako je strukturirana Slovenska prosveta, kaj združuje, kako deluje, s čim se ukvarja? Slovenska prosveta je zveza društev, kulturnih ustanov in skupin. Novi statut, ki je bil sprejet pred dvema letoma, predvideva delegatski sistem, zato se zadnje čase v vodstvu zelo trudimo, da bi se vse naše članice tudi formalno konstituirale s svojimi statuti. Članice, tako v mestu kot v okolici, delujejo avtonomno. Članice lahko vplivajo na izvoljeno vodstvo na občnih zborih in v svetih. Dejavnost članic pa je različna in sega na vsa področja ljubiteljskega kulturnega delovanja, od gledališča do glasbe, knjižničarstva, tiska in vsega drugega, kar na kratko označujemo kot ljubiteljsko kulturno delovanje. Zaradi posebnih razmer pa je res, da smo kot Slovenska prosveta posegli tudi na kulturno področje, ki ni povsem amatersko, a je s tem naša organizacija samo pridobila: mislim na študijske dneve Draga, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev, na Knjižnico Dušana Černeta, na revijo in založbo Mladika. Vse te dejavnosti niso ljubiteljske. Toda kje je meja med ljubiteljstvom in profesionalnostjo? Značilnost vaše organizacije je nedvomno ta, da se veliko, lahko bi rekli, največ stvari dogaja ravno v prostorih, kjer je sedež Slovenske prosvete: večeri Društva slovenskih izobražencev, urejanje revije Mladika in delo istoimenske založbe, dejavnost Slovenskega kulturnega kluba... V primerjavi s tem delovanje drugih včlanjenih društev na teritoriju, razen nekaterih izjem, ni tako bogato in razvejano. Kako si to razlagale? Deloma sem na to vprašanje že odgovoril. Res je, da se zelo veliko dejavnosti odvija v prostorih, kjer imajo svoj sedež tudi nekatere naše članice in druge organizacije, ker je tu dvorana, kjer so stiki z osrednjim vodstvom najtesnejši. Toda naša želja je, da bi čimbolj zaživela tudi društva in organizacije, ki so od centra najbolj oddaljene. Nekatere delujejo zelo dobro, ponekod pa je žal precejšnje mrtvilo. A tudi tu so velika nihanja: odvisno je od ljudi. V Mav-hinjah dolgo let ni bilo nič. Danes imamo tu živahno društvo, ki prireja imeniten gledališki amaterski festival in tudi lastne predstave. Pred nedavnim je v Trstu potekal redni občni zbor Slovenske prosvete, ki je bil volilnega značaja. Na občnem zboru so izbrali nov odbor, ki je na svoji prvi seji ponovno izvolil za predsednika Marija Maverja, ki bo to osrednjo, na krščanski podlagi osnovano slovensko kulturno organizacijo, vodil še v prihodnjih dveh letih. Marij Maver je, kot izvemo iz pogovora, ki ga objavljamo, predsednik Slovenske prosvete že nad trideset let in je eden najzaslužnejših kulturnih delavcev pri nas. Ob ponovni izvolitvi na predsedniško mesto smo z njim imeli pogovor o delovanju organizacije in društev, o sodelovanju z drugimi ustanovami, o težavah s prispevki javnih ustanov in o marsičem drugem. V mesecu januarju je bilo treba predstaviti prošnje z obračuni in proračuni za prispevke javnih ustanov. Večkrat slišimo pritožbe na račun javnih uradov, zlasti na deželi in pokrajini, zaradi velikih zamud pri izplačilu prispevkov, da ne govorimo o vedno novih zahtevah po novih dokumentacijah (nekateri so morali iste dokumente celo večkrat predstaviti). Kaj lahko kot organizacija naredite s tem v zvezi? Težko bi v tej zvezi svetoval kaj posebnega. Težave, ki jih omenjate, so, toda treba jih je z vztrajnim delom premagovati. Kot organizacija lahko pomagamo, svetujemo. Toda društvo, ki vloži prošnjo in prejme podporo, mora vedeti, da je treba vse račune skrbno hraniti. Tega nekateri niso vajeni in se jim zdi vse pretežko, češ da se za tako malo denarja, kot ga dobijo, ne splača zbirati dokumentacije. Tako mišljenje je napačno. Ravno pred kratkim sta bili osrednji zamejski Prešernovi proslavi v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev iti Zvezo slovenske katoliške prosvete. Kako pa poteka nasploh sodelovanje s tema dvema organizacijama? V redu. Z Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici sodelujemo že od vseh začetkov. Skupaj prirejamo koroške oz. primorske kulturne dneve, natečaj Mladi oder in drugo. S sorodno Zvezo slovenskih kulturnih društev pa pripravljamo v glavnem samo skupno Prešernovo proslavo. In to že precej dolgo let, čeprav s kratko prekinitvijo, ki je bila predvsem sad ozkega ideološkega ekskluzivizma glede govornikov. Danes so ti razlogi odpadli in upam, da bo sodelovanje še večje in pogostejše v korist nas vseh. Tudi iz - sicer skromnih -poročil o nedavnem občnem zboru Slovenske prosvete je bila izražena velika zaskrbljenost zaradi demografskega padca in pomanjkanja generacijske prenove pri organizacijah. To je zlasti opazno v nekaterih tržaških predmestjih, a tudi drugje na teritoriju, kjer narašča italijansko govoreče prebivalstvo, ki se utegne tudi začeti zanimati za slovenske strukture, tako da pride na dan tudi problem kulturnih domov in drugih objektov. To je sicer širok problem, s katerim se ne more ukvarjati le kulturna ustanova, vseeno pa bi vas vprašal, kakšen je doprinos, ki ga lahko dajo organizacije, kot je Slovenska prosveta? Imate že orisano kako strategijo? Dotaknili ste se zelo pomembnega, a tudi zelo obširnega področja, pa tudi delikatnega. Znano dejstvo je, daje vsa naša organiziranost (od športa do kulture), rekel bi, pretirano široka. Ljudi je vedno manj, in če se bo to demografsko upadanje nadaljevalo, bo treba razmisliti, kaj in kako ohraniti. Nekatere šole so kar same odmrle. Ni jih bilo treba zapirati. Stavbe so ostale, a življenja v njih ni več. Kaj pa naši domovi? V naši organizaciji smo že razmišljali tudi o tem. Toda vedeti morate, da je samo osrednji sedež naše organizacije v ulici Donizetti v lasti slovenske ustanove. Vsi drugi domovi tako v mestu kot v okolici so v lasti cerkvenih institucij in ; župnij. Zanje je odgovorna Cerkev. Zrahljali so se tudi stiki s Slovenijo, kar je bil tudi predmet razprave na občnem zboru. Posamezna društva sicer imajo v svojem delovanju stike s sorodnimi društvi iz matice, obžalovali pa smo, da ni neke koordinirane politike stikov z ustanovami pa tudi z ljudmi na slovenski strani. Poleg tega je v zamejstvu osrednji slovenski tisk veliko manj prisoten, kot je bil včasih, da o vidljivosti TV Slovenija niti ne govorimo, ker je iz tržaškega mestnega središča dobesedno izginila. Kako gledate vi na to? Tu ste povezali dve različni zadevi. Res je na našem zadnjem občnem zboru prišlo do obžalovanja, češ da so stiki med matičnimi in zamejskimi organizacijami zelo skromni. Tudi čisto preprosto med ljudmi nekateri pogrešajo stike, ki bi morali biti nekaj naravnega, spontanega in vsakodnevnega. Nevidna meja pa je hudo zarezala v tkivo, ki je bilo včasih izredno tesno povezano s Krasom onkraj meje. Saj je skoraj vsakTržačan imel sorodnike na Krasu. Skoraj 50 let sistema v Sloveniji je pustilo svoje sledi. Toda drugi problem, ki ga omenjate, pa je žalosten, če ne celo tragičen. Skrajno nezanimanje Slovenije, da bi svoje ljudi v zamejstvu informirala, o-hranjala, bodrila - to nezanimaje je zame skrivnost. Na več uradnih mestih je bil ta problem že izpostavljen, a vse doslej brez uspeha. Zakaj v Trstu in Gorici ni dobiti slovenskih osrednjih časopisov, zakaj ni videti osrednje slovenske televizije - tega enostavno ne razumem. Vsak narod skrbi za promocijo svoje kulture v tujini; za svoje rojake tik za mejo pa je menda nacionalni interes, da jih vsakodnevno medijsko in drugače dosega. Ali ne? SP in ZSKP gojita še vedno stike s sorodnimi organizacijami na Koroškem, zlasti s Krščansko kulturno zvezo. To prihaja najbolj do izraza pri prirejanju Primorskih dnevov na Koroškem oz. Koroških dnevov pri nas. Kakšno je "zdravje " takega sodelovanja? Večkrat je bil obisk takih prireditev v zadnjih časih majhen. Kako se lahko poživi tako sodelovanje? To sodelovanje, o katerem sem govoril že na začetku, je bilo včasih nujno. Naša organizacija praktično ni imela stikov z uradnimi organizacijami v Sloveniji. Katoliških društev v Sloveniji ni bilo, pa tudi če bi bila, si ne bi upala imeti stikov z nami. Tako je bilo nujno iskati stike drugje. Imeli smo jih s Korošci. Pa tudi s Slovenci po svetu. Toliko bolj, ker so se nekateri emigranti ustavili najprej vTrstu in tu opravili izredno pomembno delo, preden so odšli čez ocean. Naj tu omenim vsaj Jožeta Velikonjo, Rada Lenčka, Bogdana Novaka, ravnatelja Vouka... To sodelovanje je torej dolgo in iz tistih daljnih svinčenih časov. Razmere so se zdaj spremenile. Stiki s Slovenijo so lažji, čeprav žal še vedno preskromni. Ta sodelovanja med Primorci in Korošci pa so ostala. Nekoliko so morda zanihala ob osamosvojitvi Slovenije, a lani so se spet poživila. Mi mislimo, da so koristna in potrebna. Niste samo predsednik Slovenske prosvete, temveč tudi urednik Mladike, predsednik njene založniške zadruge, podpredsednik Sveta slovenskih organizacij... Kako utegnete usklajevati vse to? Ali ni to prevelik zalogaj za enega samega človeka? Naredim, kar morem. Ni mi do funkcij, ne iščem jih, prej iščejo one mene, vedno pa mi je bilo do tega, da kaj naredim "za našo stvar". Zato morda utegnem usklajevati, česar nekateri ne utegnejo. Nam lahko za konec poveste, kakšne načrte imate za prihodnost? Dovolj imam dela za sproti. Za prihodnost? Nadaljevati. Če mi Bog da zdravja in moči. 3 ČETRTEK 17. FEBRUARJA 2000 4 ČETRTEK 17. FEBRUARJA 2000 KRISTJANI IN DRUŽBA SVET OPISEMSKA RAZMIŠLJANJA OB BOGOSLUŽNIH BERILIH V LITURGIČNEM LETU B ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO VILJEM ŽERJAL 7. NAVADNA NEDELJA "Ljudstvo naj pripoveduje mojo hvalo" Iz 43, 21 "Blagor mu, ki misli na slabotnega" Ps 41, 2 "Bog (je) v naša srca položil poroštvo Duha" 2 Kor 1, 22 "Sin, odpuščeni so ti grehi!" Mr 2, 5 Evangelist Marko prikazuje Kristusa, ki povsod oznanja nauk ali besedo, t.j. blagovest o rešenju (Mr 2,2). Zaradi tega ga množice iščejo (Mr 1,37) in strmijo nad njegovim naukom, ki ga spremljajo čudeži; hvalijo ga in slavijo. Današnji evangeljski odlomek nam slika štiri može, ki nesejo mrtvoudnega k Jezusu. Jezus opazi na njih še najprej vero. In zaradi vere reši moža grehov. Osvobodi ga. Saj je prišel med nas grehe odpuščat, zdravit našo nezvestobo Bogu in človeku: "Ce se mi izneverimo, on ostane zvest, kajti sebe ne more zatajiti” (2 Tim 2,13). Pri mrtvoudnem je Jezus najprej ustvaril skladnost, mir, ki ga greh na skrivnosten način skali ali celo razruši v človekovem srcu. Zdravi najprej duha, ki vpliva na dušo in telo. Hoče namreč rešenje celega človeka. Ker pa smo vsi grešni in bolni ter nepokorni Bogu, ker smo si sami izvolili smrt (1 Mz 3,3), nam pred vsem drugim izbrisuje greh, rešuje nas smrtnega sovražnika, ki je v nas kakor poosebljeni trinog. Prišel je zdravit bolne (Mt 9,12-13), ne pa očitat to in ono, čeprav pred grehom svari kakor zdravnik ali kakor mati, kakor oče. "Jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne greši več!" (Jn 8,11). "Vidiš, ozdravel si. Ne greši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!" (Jn 5,14). Cerkev, skupnost verujočih v Jezusa, slavi odpuščanje grehov pri krstu. Ker pa grešimo tudi še po krstu, nam v Božji moči odpušča grehe pri spovedi, v zakramentu pokore ali sprave. V prvi Cerkvi se je krst podeljeval odraslim ljudem. Ti so se morali nanj dolgo pripravljati. Kesali so se svojih grehov in so trdno sklepali poboljšanje. Vedeli so, da jim Jezus vse odpušča po krstu. Ker pa je danes močno padla zavest o grehu in zlasti o novem življenju v Kristusu, se ponekod oživlja t.i. katehumenat odraslih, ki so že prejeli krst kot otroci, a bi ga radi zaživeli v polni zavesti in odgovornosti. Na splošno smo vsi potrebni podoživljanja krsta, da namreč v nas živi sam Sveti Duh. Saj smo prejeli maziljenje, pečat in poroštvo Duha (2 Kor 1,21-22), t.j. poroštvo vstajenja in prihodnje slave v nebesih. Slovenski verniki goriške nadškofije bomo obnovili krstne obljube v oglejski krstilnici v nedeljo, 2. aprila letos (na sliki Oglej); furlanski in italijanski pa na kako drugo nedeljo, kakor so si izbrali, vsekakor bomo vsi združeni v eni veri in Cerkvi. Po preprostem obredu bomo pomočili roko v krstno vodo in se pokrižali v imenu presvete Trojice. To je znamenje, pečat, ki ga prejmemo po zdajšnjem običaju na čelo. S tem enim krstnim pokrižanjem se bomo spomnili tudi vseh drugih znamenj, ki smo jih deležni pri krstu. Sv. Ciril Jeruzalemski je učil, "da je krst nekaj veličastnega: osvoboditev ujetnikov, odpuščanje grehov, smrt greha, ponovno rojstvo duše, oblačilo svetlobe, svet, neizbrisen pečat, nebeški voz, rajski užitek, poroštvo nebeškega kraljestva, posinovljenje" (PG 33,360 A). V Konstanzu, ob Bodemskem jezeru, na skrajnem jugu Nemčije, nedaleč od slovitega benediktinskega samostana Rei-chenau, kjer je proti koncu 9. stoletja prebival skoraj tri leta kot ujetnik nemških škofov slovanski apostol nadškof Metod, so v vojaški bolnišnici ležali ob koncu druge svetovne vojne ranjeni nemški vojaki. Noter so vdrli zavezniški vojaki, povečini Maročani. Invalidom so ukazali dvigniti roke. Tistega, ki je imel vtetovirano nacistično znamenje, so pri priči zaklali z nožem. Podobno so nacisti zaznamovali taboriščnike s številko, ki jo še živeči nosijo v spomin na tista svinčena leta, ko so bili določeni za usmrtitev kakor nema oštevilčena živina. Tudi proti kristjanom se od časa do časa razbesni krutost sovražnikov pečata sv. križa. A ta pečat, neviden človeškim očem, ker od Boga, ki je Duh, je za življenje in svobodo, ne za smrt. Po njem smo zaprisegli zvestobo. Ker pa se zavedamo svojih malih in tudi velikih nezvestob, prosimo odpuščanja zlasti po sveti spovedi. Dobra spoved spada k svetoletnemu, jubilejnemu letu, da po njej lahko utrdimo zvestobo in ljubezen, spravo v zakonu in družini, v narodu, v vsem javnem življenju. Velja pa goreča prošnja, da bi namreč biser vere v Kristusa vedno bolj cenili ter da bi svetega krstnega znamenja in pečata ne metali svinjam nevere in hudobije (Mt 7,6). SVETI OČE O TRPLJENJU IN PRAVICI DO ŽIVLJENJA ODLOČAJTE IN ZAVZEMAJTE SE ZA ŽIVLJENJE! Minuli ponedeljek, 14. februarja, seje v Rimu zaključilo zasedanje Akademije za življenje, ki je po petih letih, odkar je bila objavljena papeževa enciklikaEvangelium Vi-tae, še enkrat pregledala svoje delovanje in se poglobila v papežev dokument, v katerem se jasno in odločno zavzema za življenje. Papež Janez Pavel II. seje udeležil sklepne seje in nagovoril prisotne. V svojem govoru se je spet opredelil za življenje in med drugim dejal: 'Obstajajo dejstva, ki vedno bolj jasno potrjujejo, da proti življenju naperjene politike in zakonodaje vodijo družbo v propad, in to ne samov moralni propad, ampak tudi v demografskega in gospodarskega." Zato seje sveti oče jasno zavzel, da bi se ta negativna in smrti zapisana smer, v katero vedno bolj drsi naša družba, spremenila, da bi se ljudje skupno odločili za življenje, kajti vse omenjene krajevne in državne politike in zakonodaje nimajo v sebi ne naboja "neizogibnosti" in ne "družbene potrebe." Sveti oče se je navezal na enci kli ko Evangelium Vitae, ki naj ne bo "samo resnična in prava smer za moralno prereditev, ampak tudi oporna točka za družbeno rešitev!" papež janez Pavel II. je tudi s prstom pokazal proti "zakonom, ki uzakonjujejo splav, evtanazijo, sterilizacijo in načrtovanje rojstev s sredstvi in načini, ki so nasprotni življenju in dostojanstvu zakonske zveze." Zato je sveti oče tudi dejal, "da ne obstaja nobena nuja in neobhodna potreba po obotavljajoči miselnosti, ki vodi k sprejemanju omenjenih zakonov kot o družbeni potrebi." Prav nasprotno: "Ti zakoni so seme korupcije v družbi in njenih temeljih. Družbena in moralna zavest ne moreta sprejeti te neresnične neobhodnosti, kot tudi ne sprejemata ideje neobhodnosti vojn in medetničnih pokolov." Iz teh dejstev in iztočnic zato pravi sveti oče, "da se ne sme pustiti nobena možnost, s katero bi odpravili ali pa vsaj omejili posledice legaliziranega zločina in bi obdržali živo zavest korenite obveze po spoštovanju pravice do življenja, in to od spočetja do naravne smrti vsakega človeškega bitja, pa naj je ta zadnji in najmanj nadarjen." Sveti oče se je obrnil na ves svet in na vse ljudi: "Govorim znanstvenikom in zdravnikom, vzgojiteljem in družinam, kot tudi tistim, ki delajo na področju družbene- ga obveščanja in osveščanja, in še posebej izvedencem za zakonodajo in vsem tistim, ki zakone sprejemajo. Samo ' združeni bomo lahko s skupnim naporom dosegli, da bo prevladala pravica do življenja v tem našem svetu, v katerem gotovo ne manjka potrebnih dobrin, ki bi seveda morale biti pošteno porazdeljene." Kajti po papeževem mnenju bi samo tako "lahko presegli in premagali tisto obliko tihe in krute selekcije, pri kateri so najbolj šibki nepravično izločeni, zatrti". Vsakdo, ki se zavzema za tako pot naše družbe in za "to veliko stvar", naj ve, pravi sveti oče, da je vsak storjen korak v prid obrambe pravice do življenja in v prid vsakega neposrednega zavzemanja za to pravico, korak v smeri miru in civilne družbe." Prav zato je sveti oče naprosil Cerkev, naj se zavzema do skrajnih temeljev za življenje in za pravico do življenja, naj se zavzema za spremembo miselnosti v naši družbi, in zato tudi opozarja, da "resnično pastoralno delo v obrambo življenja ne more biti enostavno poverjeno posebnim gibanjem, pa čeprav imajo ta gibanja velike zasluge, ker delajo na družbeno-političnem področju, ampak mora ved- no ostati sestavni del cerkvenega pastoralnega dela, kateremu pripada dožnost oznanjanja evangelija Življenja." SREČANJE Z BOLNIKI Sveti oče se je minuli konec tedna ob Dnevu za življenje srečal večkrat z bolniki in tudi v nedeljo, 13. t.m., je večkrat spregovoril o trpljenju in bolezni, s katerima se vsak človek prej ali slej v življenju sreča. Ganljivo je bilo gledati svetega očeta, ki je, sam hudo bolan in ostarel, nagovarjal trpeče bolnike in invalide, naj imajo zaupanje v Božjo Previdnost in naj sprejmejo trpljenje tako, kot gaje sprejel Kristus na križu. Izhajajoč iz evangeljske prilike o gobavcu, je sv. oče dejal, da Bog ni ustvaril trpljenja, da ga ni On poslal na svet, ker je neizmerna Ljubezen. Ker pa trpljenje v svetu je in se dotakne prej ali slej prav vsakega človeka in je tudi ena od največjih skrivnosti in zato nerazumljivo, prevečkrat nesprejeto, ga moramo skušati premagovati in sprejemati s pomočjo vere in zaupanja v Boga. Kot vedno je sveti oče seveda omenil, da je pri Bogu vsakemu človeku v trpljenju največja priprošnjica Mati Božja, ki je bila sama najprej mati in je veliko pretrpela. ZUT OGLEJ, 2. APRILA 2000 SVETOLETNO ROMANJE SLOVENSKIH VERNIKOV GORIŠKE NADŠKOFIJE VATIKAN, 18. FEBRUARJA SREČANJE UMETNIKOV S SVETIM OČETOM Ožji odbor za jubilejno romanje sporoča nekaj splošnih navodil za lepo pripravo obhajanja jubilejnega leta 2000 v Ogleju 2. aprila letos. SPORED: - ob 14.45 zbiranje pri samostanu (Monastero) v Ogleju; - ob 15. uri začetek - uvod: škofov vikar msgr. dr. Oskar Simčič; - berilo; - procesija s križem po rimski cesti do krstilnice; - obnovitev krstnih obljub v krstilnici, 2. berilo; vhod skozi glavna vrata v baziliko; - spokorno bogoslužje in spovedovanje, spoved lahko že doma (!); - slovesno somaševanje: vodi goriški nadškof msgr. dr. Di-no De Antoni. NEKAJ NAPOTKOV Združeni pevski zbori naj bi imeli vodilno vlogo, in to tudi pri ljudskih pesmih. Tudi mladi bodo pripravili eno pesem. Svetoletna pesem pa je Za nas si, Jezus, se rodil. Verniki naj jo medtem vadijo po župnijah. Za svetoletno slovensko romanje se bo izdala posebna jubilejna podobica z mo- litvijo, zraven pa še list s sporedom in z besedilom spraševanja vesti. Vsi so vabljeni, da čimprej javijo svojo udeležbo zlasti zaradi organizacijskih razlogov in avtobusov, ki jih bodo vnaprej naročile kar župnije (ena ali več skupaj). Svojo u-deležbo naj najavijo tudi tisti, ki nameravajo priti v Oglej z zasebnimi vozili. Toplo so vabljeni tudi mladi, veroukarji s starši, skavtinje in skavti ter športniki, ki naj bi urejali in skrbeli tudi za morebitno prvo pomoč in sanitarije. Dobrodošli bodo tudi strežniki in bralci/ke. Treba bo najti osebe, ki bodo nosile križ za procesijo; treba bo preskrbeti prenosni zvočnik; duhovniki se morajo še zmeniti, kdo bo somaševal in kdo bo na razpolago za sveto spoved. Organizacijske podrobnosti bodo še sporočene. Na svetoletno romanje so torej vabljeni vsi rojaki, znanci in prijatelji. Vsakdo lahko sporoči svoje nove predloge na tel. št. 0481 882116 dekanu msgr. Viljemu Žerjalu oz. odboru za pripravo romanja. Molimo za uspeh romanja! V petek, 18. februarja, bo v baziliki svetega Petra v Vatikanu slovesnost ob počastitvi zavetnika vseh umetnikov Beata Angelica, ki je bil sam eden največjih umetnikov v zlatem obdobju zgodovine svetovne umetnosti, sicer pa tudi svet človek. Srečanje umetnikov, ki se bodo zbrali okrog svetega o-četa, spada v jubilejno leto 2000, ki se tiče tudi umetnikov, ki so večkrat vez med neizrekljivo skrivnostjo bolečino in očarljivo lepoto umetnosti", kot je dejal papež Janez Pavel II. med angelskim češčenjem v nedeljo, ko je napovedal srečanje z umetniki. "Vesel sem, da se bom v petek srečal z umetniki, temi našimi brati, katerim je Bog naklonil posebne zmožnosti dojemanja in izražanja, ki jih sami negujejo z učenjem in z lastno izkušnjo in tako postanejo prednostni tolmači skrivnosti človeka," je dejal papež, ki je tudi povedal, da je "Kristus največji vir navdiha svetovne umetnosti, in tudi današnji čas, katerega močno označuje ateizem, to potrjuje: največji umetniki z vsega sveta so čutili potrebo, da se pomerijo z Jezusom in z njegovo neskončno skrivnostjo. Prav zato Cerkev s posebno skrbjo neguje pogovor z u-metnostjo." V petek zjutraj bo v baziliki sv. Petra kardinal Roger Etche-garay daroval sveto mašo, kateri bo sledilo srečanje umetnikov z vsega sveta s svetim očetom. Sveti oče bo umetnike nagovoril in jim podelil apostolski blagoslov. Ob 17. uri pa bo v dvorani Pavla VI. v Vatikanu mednarodni simpozij na temo Cerkev in umetnost na skupnem romanju k Bogu. Na tem posvetu bodo spregovorili različni umetniki, ki bodo skušali vsak s svojega zornega kota osvetliti povezavo med Cerkvijo in umetnostjo. Govorili bodo: španski kipar Venancio Blanco, portugalska slikarka Emi-lia Nadal, poljski režiser Kr-zysztof Zanussi, italijanski skladatelj Ennio Morricone, francoski slikar pater Andre Gence, slovenski slikar pater Marko Ivan Rupnik, angleški arhitekt Austin Winkley in nemški škof Friedhelm Hof-mann. Seveda bo v Rimu ob tej priložnosti konec tedna še vrsta drugih kulturnih prireditev, ki bodo posvečene povezanosti med krščanstvom in umetnostjo. -----------JUP SOCIALNA PRAVIČNOST IN SVETO LETO V V ZEMLJEPIS REVŠČINE Zadnji podatki OZN govorijo jasno: vedno večja je razlika med Severom in Jugom sveta; 20% svetovnega prebivalstva ima na razpolago 80% bogastev, 80% ljudi pa se hrani z drobtinicami. To je neusmiljena slika razsežnosti t.i. zemljepisa revščine in vedno večjih neravnovesij med svetom razsip-nežev in svetom razdedinjenih; slednji se vsak dan borijo v prevečkrat zamolčani vojni proti mogočnim sovražnikom, ki jih je sv. oče v encikliki Solli-citudo Rei Social is pogumno imenoval "strukture zla". Gre namreč za položaj, ki ni sad slepega slučaja, ampak neposrednih posledic gospodarskih izbir vladne politike najbogatejših držav, ki krojijo u-sodo šibkejšim. Mednarodna financa namreč odloča na izbiri interesov multinacionalk in se pri tem ne ozira na nikogar, še najmanj na tiste, ki itak nimajo glasu. Prek monopolov nad surovinami, novimi tehnologijami in orožjem o-hranjajo zlasti zahodne države v svojih rokah mehanizme svetovne ekonomije. Po kon- s cu politične in gospodarske, še bolj pa ideološke napetosti med Vzhodom in Zahodom se je pojavil za celo človeštvo še hujši izziv - ekonomski razdor med Severom in Jugom. S procesom ekonomske globalizacije in razvojem tehnologij postajajo razhajanja med dvema svetovoma vedno večja. Saj je lahko tudi res, da je svet vedno bolj "globalna vas"; je pa tudi res, da velika večina ljudi ostaja vedno v predmestju te va- si... Če je kapitalistični sistem privedel do visoke stopnje u-činkovitosti in kakovosti produkcije, se je hkrati tudi pokazalo, daje nesposoben pravično razdeljevati dobrine. Mrzle številke to dokazujejo: 800 milijonov ljudi vsak dan tvega umreti od lakote, na desetine milijonov otrok ne bo nikdardoseglo mladostniške dobe zaradi podhranjenosti, bolezni, slabih higienskih razmer; več kot milijarda ljudi nima dostopa do pitne vode, aids seje smrt in pušča za sabo sirote... Vsi ti destabiliza-cijski razlogi šibijo zlasti najšibkejše, ki ostajajo podvrženi vsem oblikam politične strumentalizacije. Koliko časa bo tako stanje še vzdržno? Valovi priseljencev so le a-larm, ki ga ne gre prezirati. Spričo vsega tega kristjani ne moremo ostati križem rok. In sveto leto kot leto spreobrnjenja in osvobajanja krivičnih spon mora biti za nas privilegiran čas, da kaj ukrenemo. Kristus je prišel, da bi prinesel veselo novico zlasti ubogim. Njegov naslednik nas zato dan za dnem spodbuja, naj se tudi v najmanjših vsakdanjih odločitvah opredelimo za uboge. Kako? Načinov je na tisoče. Zaenkrat je že dobro, daza stvari vemo, o njih razmišljamo in za rešitev, zakaj ne, tudi molimo. In ker zna Bog v ljubezni do človeka najti način, da ga doseže, moramo, če nam kaj pomenita Božje sinovstvo in obenem socialna pravičnost, z zavihanimi rokami "loviti" znamenja Duha in se jim odzivati. 111 DD EKUMENSKI ZBORNIK ZA LETO 1999 V EDINOSTI V edinosti je naslov ekumenskega zbornika za leto 1999, ki je izšel v Mariboru pred kratkim in nosi podnaslov Kraljestvo Božje LIV; izdal ga je Slovenski ekumenski svet, založila Slomškova založba v Mariboru, uredil dr. Stanko Janežič, ki je med Slovenci eden najvidnejših delavcev na področju ekumenizma, opremil pa Peter Požau-ko. V uredniškem odboru zbornika so bili dr. Stanko Janežič, dr. Franc Perko, dr. Vinko Škafar in dr. Anton Štrukelj. Skoraj tristo strani debel zbornik je razdeljen na tri velike sklope, ki nosijo zgovorne naslove: Blaženi Anton Martin Slomšek, Ekumenska teologija in Ekumenska dejavnost. Dr. Janežič je napisal zborniku uvod z naslovom S Slomškom v jubilejno leto 2000; v njem izpostavlja svetal lik slovenskega prvega blaženega, ki "je bil velik apostol cerkvene edinosti." Dr. Janežič tudi piše, naj bi se slovenski verniki zazirali prav v Slomška, ko se pri vsakodnevnem delu trudimo za večjo edinost med kristjani, kajti "on naj bi nam s svojim zgledom in s svojo priprošnjo pri Bogu pomagal, da se bomo ob velikem jubileju 2000 z vso odločnostjo in z neomajnim zaupanjem posvetili molitvi in delu za popolnejšo edinost med kristjani in krščanskimi Cerkvami." Nadalje piše: "No- vi ekumenski zbornik 1999 V edinosti nam prinaša za to molitev in delo veliko pobud - v prvem delu, ki je posvečen blaženemu Antonu Martinu Slomšku, v drugem delu, ki osvetljuje sodobno ekumensko teologijo in njene pomembne dosežke, ter v tretjem delu, ki predstavlja mno-gostransko ekumensko dejavnost doma, v Evropi in po vsem svetu v času priprav na veliki jubilej 2000. Ekumenizem, molitev in delo za edinost Cerkve, je velika naloga kristjanov v novem stoletju in tisočletju. To naj bi bil čas ponovne in vedno bolj rastoče edinosti med kristjani, kar naj bi utrjevalo tudi edinost med narodi sveta in celotnim človeštvom. Vsi pripadniki slovenskega naroda pa naj bi ob tem doživljali tudi zbližanje med seboj in naj bi tako prejemali moč in zaupanje in veselje v skupnem prizadevanju za prenovo in razvoj slovenskega naroda." V prvem poglavju zbornika, ki je posvečen blaženemu Slomšku, je zbranih deset zapisov, med katerimi so tudi pismo slovenskih škofov ob papeževem obisku in Slom-škovi beatifikaciji, dva nagovora sv. očeta Janeza Pavla II. iz Maribora, in sicer njegova pridiga pri maši in beatifikaciji edinega slovenskega blaženega ter njegov nagovor v mariborski stolnici, objavljena pasta tudi govor mariborskega škofa Franca Krambergerja ob tej priložnosti (19. septembra 1999) ter zapis dr. Vinka Škafarja o Slomšku kot vzoru in učitelju duhovnega ekumenizma. V tem sklopu so še zapisi škofa Krambergerja, ki se je zavzel za obnovitev Slomškove bratovščine Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, zapis Marka Veršiča o prihodnosti Apostolstva sv. Cirila in Metoda; Tomislav Roškarič piše o Slomškovem pojmovanju Cerkve, nakar objavlja Stanko Janežič daljšo študijo z naslovom Blaženi Slomšek in edinost Cerkve. Nato je objavljena Slomškova pridiga o edinosti, ki je vzeta iz druge kn)\geApostolska hrana bogoljubnim dušam dana; izdana je bila v Celovcu pred točno 150 leti: bralec bo sam videl, kako žive so še danes Slomškove misli in ideje o e-kumenizmu. Drugi sklop knj ige, ki je namenjen ekumenski teologiji, odpira Taizejskopismo o zaupanju slavnega brata Rogerja j Schutza, nakar Jožef Urbanič objavlja t.i. Skupno izjavo glede nauka o opravičevanju, ki so jo objavili leta 1997 in je sad 30-letnega dela in lute-ransko-katoliškega dialoga. Prav o tem pomembnem dokumentu se je razpisal tudi Stanko Janežič, medtem ko je dr. Bogdan Dolenc prevedel in priredil dokument Dar avtoritete, ki je sad anglikansko-katoliške komisije. Matej Štravs je pripravil daljši zapis o sodelovanju katoliške Cerkve na osmem svetovnem zborovanju Ekumenskega sveta Cerkva. O krščanskih Cerkvah v Romuniji piše Vinko Škafar, ki prav tako predstavlja makedonsko pravoslavno Cerkev, medtem ko o grškokatoliški Cerkvi v križev-ski škofiji in njeni vlogi v ekumenskih stikih piše Mojca Glogovčan. Sledi še poročilo o novi knjigi dr. Antona Štruklja, ki je lansko leto izšla v ruskem jeziku; poročilo je napisal dr. Stanko Janežič. Tretji del knjige-ekumen-skega zbornika je posvečen ekumenski dejavnosti. Kot prvi dokument je objavljena sedaj že znamenita Ekumenska listina Konference evropskih Cerkva Sveta Škofovskih konferenc Evrope, katere najvažnejši del smo zaradi izjemne aktualnosti v Novem glasu že predstavili v našem prevodu. Za ekumenski zbornik je za slovenski prevod iz italijanskega teksta poskrbel Alojz Pirnat. V ekumenskem zborniku 1999 V edinosti je seveda še vrsta poglobljenih 1 zapisov, ki poročajo o ekumenski dejavnosti pri nas in v svetu, objavljeni pa so tudi ekumenska kronika ter zanimivi Ekumenski pogovori 1999. Zbornik bo prišel prav vsakomur, ki hoče vedeti, kako je z ekumenskimi napori pri nas in v svetu, in pa seveda vsakemu kristjanu, ki mu \ ni vseeno, da je na svetu kr-| ščanstvo še vedno združba med seboj si ločenih Cerkva, medtem ko bi morali biti vsi kristjani združeni v Enem. -----------jUP SVETNIK TEDNA 22. FEBRUAR SILVESTER CUK SEDEŽ APOSTOLA PETRA Apostoli so sestavljali poseben zbor, ki ga Sveto pismo pogosto imenuje "dvanajsteri". Kristus je temu zboru kot celoti izročil vodstvo svoje Cerkve, oznanjevanje in širjenje božjega kraljestva, nalogo posvečevati ljudi. Med apostoli je dal posebno nalogo enemu - Petru. Te njegove službe se Cerkev spominja z današnjim praznikom, ki nosi ime Sedež apostola Petra.Ze tedaj, ko ga je poklical, je Jezus Petru spremenil ime, kar pomeni, da ga je izbral za pomembno poslanstvo. Uprl je pogled vanj, poroča evangelist Janez, in mu rekel: "Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa" (to pomeni Peter). V evangelijih je Peter 114-krat omenjen na prav poseben način. Utemeljitev za Petrovo prednost je njegova izpoved vere pri Cezareji Filipovi: "Ti si Kristus, Sin živega Boga." Jezus ga je najprej blagroval, potem pa mu je dejal: "Jaz pa ti povem: Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva..." Oblast ključev je mnogo več kot nekakšna služba vratarja. Ključi kraljestva pomenijo oblast kraljevega namestnika v odsotnosti vladarja - Jezus je torej Petru obljubil, da bo po njegovem odhodu s tega sveta postal njegov namestnik. Dal mu je tudi oblast "zavezovanja" in "razvezovanja", ki pomeni: kar bo Peter - v skladu s Kristusovo voljo - ukazal ali prepovedal, to bo ukazano ali prepovedano tudi v nebesih. Po vstajenju je Kristus to učiteljsko in vodstveno oblast zavezovanja in razvezovanja izročil vsem apostolom. Drugi vatikanski koncil pravi, da je Kristus postavil apostole kot zbor ali trdno skupnost; na čelo tega zbora pa je dal iz njihove srede izbranega Petra. "Gospod je Cerkev postavil na apostole in sezidal na svetega Petra, njihovega prvaka, glavni vogelni kamen pa je sam Kristus Jezus." Vsak Petrov naslednik ali papež je najprej škof krajevne Cerkve v Rimu, potem je patriarh Zahoda, to se pravi latinskega dela Cerkve, končno pa mu pripada še tretja služba - nasledstvo apostola Petra in s tem od Gospoda postavljena služba prvenstva nad vso Cerkvijo. Že v 4. stoletju so marsikje slovesno obhajali spomin na ustanovitev škofijskega sedeža. Tako slavje se omenja že v 4. stoletju tudi v Rimu, in sicer 22. februarja. Ob tej priložnosti so v Rimu naglašali posebno odliko Petrovega sedeža, ki je v tem, da je sam Kristus dal apostolu Petru naj višjo službo v Cerkvi. V frankovski državi so praznovali spomin na podelitev ključev nebeškega kraljestva apostolu Petru 18. januarja. Papež Pavel IV. je leta 1558 določil, naj se 18. januarja praznuje spomin na sedež svetega Petra v Rimu, 22. januarja pa spomin na Petrov sedež v Antiohiji. Po novem koledarju je ostal samo današnji praznik z imenom Sedež apostola Petra brez omembe kraja. Za verne ljudi je to dan molitve za papeža, vrhovnega pastirja božjega ljudstva. Ob današnjem datumu je v koledarju tudi spomin svete Marjete Kortonske, ki je živela v drugi polovici 13. stoletja. Imenujejo jo "frančiškansko Magdaleno", ker je bila tej svetopisemski ženi podobna tako v lahkoživem in pregrešnem življenju kakor tudi v resni in dosledni spokomosti, v kateri je vztrajala 29 let kot frančiškanska tretjerednica. Danes godujejo nekatere naše Marjete, Marjetke, Mete in Metke. GORIŠKI ČASNIKARJI PRI NADŠKOFU KOMUNIKACIJA VIR RASTI Letošnje srečanje goriških časnikarjev z nadškofom ob praznovanju sv. Frančiška Šaleškega, zavetnika časnikarjev in sploh delavcev pri sredstvih javnega obveščanja, je bilo zaradi potovanja nadpa-stirja Dina De Antonija v afriške misijone komaj prejšnjo sredo, 9. t.m., v večernih u-rah, v cerkvici sv. Karla. Nadškof De Antoni je prvič sprejel časnikarje in tiskarje, in to z veliko toplino in spoštovanjem do njihovega poslanstva, ki je, kot je sam povedal v homiliji, nepogrešljivo. Potem ko je spoznal razmere, v katerih živijo ljudje v t.i. tretjem svetu, je s še večjim poudarkom položil na srce prisotnim prizadevanje za pravičen in skladen razvoj družbe, pri čemer imajo resnicoljubni poročevalci pri sredstvih javnega obveščanja s formativnimi in informativnimi prispevki nezamenljivo vlogo. Zlasti je omenil potrebo po objektivnosti informa- cij, ki je temelj pravičnega služenja ljudem, čeprav je skušnjava iskanja senzacionalnih naslovov v "lovljenju" bralcev vedno na preži. Tudi sam, kot nadpastir krajevne Cerkve, je mož komunikacije in se zato dobro zaveda, kaj pomenita dialog in postavljanje mostov. Z milo gorečnostjo je msgr. De Antoni daroval mašo za prisotne, nato pa seje rad zaustavil prav z vsakomer in vsakogar želel spoznati. Še pred blagoslovom pa je bil pomenljiv trenutek, ki je pričal o kulturnem okviru Goriške. Nadškofa sta pozdravila v furlanskem jeziku sodelavka škofijskega tednika An-na Bombig, v slovenskem jeziku pa naš glavni urednik prof. Andrej Bratuž. Taje liku sv. Frančiška Šaleškega približal blaženegaA.M. Slomška. Oba sta si namreč s pisano in govorjeno besedo prizadevala za vzgojo in vsestransko rast vseh ljudi dobre volje. 5 ČETRTEK 17. FEBRUARJA 2000 6 ČETRTEK 17. FEBRUARJA 2000 NOVI GLAS / ŠT. 6 2000 KULTURA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V TRŽIČU PREŠEREN IN SLOMSEK OR DVESTOLETNICI ODRAZ NAŠEGA ODNOSA DO KULTURE 0 PROSLAVAH Zadnji ponedeljek je bila v občinskem gledališču v Tržiču (ki je bilo skoraj polno zasedeno) lepa proslava ob dnevu slovenske kulture. Priredilo jo je tamkajšnje slovensko društvo Tržič, medse pa je povabilo znane predstavnike naše kulture v zamejstvu. V začetku je v imenu društva vse toplo pozdravila Bernardka Radetič in poudarila pomen tega praznovanja v glavni mestni dvorani, in to ob sodelovanju občinske uprave. V imenu občine Tržič je nato spregovoril odbornik za kulturo dr. Fabio Del Bel- lo, kije iznesel nekaj primernih in vsekakor lepih misli o slovenski kulturi in slovenski skupnosti v samem Tržiču. Celotna proslava je potekala v imenu 200-letnice rojstva Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška. Odbornik je nato poudaril veliko poslanstvo teh dveh osebnosti, nato pa uokviril njuno delo v tokove takratnega romantičnega ustvarjanja, ki sta ga v Evropi zlasti oblikovala nemška romantika brata Schlogel. Govoril je tudi o današnji vlogi Slovenije in Hrvaške v Evropi. Za glasbeni del sporeda sta poskrbela priznana umetnika violinist Črtomir Siškovič in pianist Luca Ferri-ni. Izvajala sta vrsto del slovenskih skladateljev naše dobe, med temi Goričana Joška Jakončiča in Tržačana Pavleta Merkuja. Gledališka igralca Miranda Caharija in Aldo Pressel (na sliki) pa sta recitirala - v slovenščini oz. italijanščini - vrsto Prešernovih pesmi. Slavnostni govor je imela prof. Vera Tuta Ban, ki ga skoraj v celoti objavljamo. 'V veliko čast mi je, da ste me letos povabili na svoj Prešernov dan, na slovenski kulturni praznik v Tržiču. Povsod po svetu se Slovenci vsako leto srečujemo ob tem imenu in potrdimo svojo pripadnost skupnim koreninam in istemu narodnemu dnevu. Zato sem posebno rada z vami. Dva stebra slovenske kulture, pesnik France Prešeren in škof A. M. Slomšek, praznujeta v tem jubilejnem letu 200-letnico rojstva. Med njima je bilo le nekaj dni razlike, oba sta bila kmečka sinova iz številne, a dobrostoječe družine (8 otrok) in oba sta šla na pot izobrazbe. Prešeren je postal odvetnik in predvsem utemeljitelj slovenske književnosti in visoke poezije. Slomšek pa je postal svetniški škof, ki ga je v lanskem septembru papež Janez Pavel II. proglasil za blaženega. Letošnjo proslavo bomo posvetili Slomškovemu liku. Slomšek je bil duhovnik, duhovnik po poklicu in po srcu. Njegovo vsestransko sodelovanje izžareva predvsem globok krščanski etos. Ljubezen do ljudi, predvsem do šibkejših, socialno ogroženih in neizobraženih, prepričanje, da človek ne živi samo od kruha, ampak da potrebuje za svojo življenje smisel, neomajno zaupanje v naravni red stvari in v božji zakon, vse to je bilo ustvarjalno središče, iz katerega so izvirala vsa področja Slomškovega delovanja, od izo- OBVESTILA DELAVNICA S PEVKO SHIRLIE RODEN Glasbena matica iz Gorice sporoča, da bo v soboto, 18. marca, v avli Glasbene matice v Gorici seminar z angleško pevko in raziskovalko Shir-lie Roden. Seminar ni namenjen otrokom, ampak vsem odraslim in mladim, ki bi radi spoznali svoj glas ne glede na to, če so pevci ali ne. Shirlie Roden je doma iz Južnega VVellsa, a ima svojo drugo domovino v Sloveniji, kamor je prvič prišla leta 1992, ko je s svojimi pevskimi nastopi in nevsakdanjim glasom osvojila občinstvo. V VVaevvicku je diplomirala iz evropske književnosti, a je že od mladih nog študirala klavir in solo petje. Namesto petju v operi seje posvetila raziskovanju človeškega glasu in odkrila, da se lahko z glasom tudi zdravi. Svoj glas je začela uporabljati za sproščanje in za zdravljenje. Raziskovala je zdravilne lastnosti prepevanja in se posvetila petju kot terapevtskemu postopku, s katerim lahko umirjamo preživahne otroke, petje pa pomaga tudi duševno motenim ljudem. Shirlie Roden je v Sloveniji vodila veliko delavnic petja, ki so bile izjemno dobro obiskane. Pri delu se opira na svojo knjigo Sound healing (Zdravljenje z glasom) in na plošče z glasbo, katere namen je sprostiti človeka in nanj zdravilno vplivati. Zadnji rok za vpis na delavnico za "zdravljenje" z zvokom, ki ga bo vodila Shirlie Roden, je 8. marec. Cena seminarja 120.000 lir. Za podrobnejše informacije lahko pokličejo zainteresirani na številko 0481 531508 (Glasbena matica) ali 0481 537525 (Sara Hoban). ROJAN: NATEČAJ KONCERTNE POBUDE Koncertna pobuda-Rojan razpisuje natečaj za izvirno še neobjavljeno komorno skladbo za katerikoli instrument ali glas (s slovenskim besedilom). Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom-skladateljem. Dela je treba posredovati do 30. septembra letos v dvojniku in z geslom na naslednji naslov: Koncertna pobuda - Rojan, ulica Cordaroli 29 -34135 Rojan (Trst). Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. Prva nagrada znaša 500.000 lir; druga 300.000 lir; tretja 150.000 lir. braževanja otrok in odraslih do pes-nikovanja, od pisanja in izdajanja knjig in pesmaric do cerkvenega organizatorskega dela. V procesih narodne konsolidacije v prejšnjem stoletju je Slomšek s svojimi posegi za preureditev avstrijskih škofij dosegel to, da sta Koroška in Štajerska ostali slovenski. Homogenizacijo slovenskega naroda pa je dosegel s sredstvi kulture in izobraževanja: z njegovim delom so se na Slovenskem razširile civilizacijske dobrine, politična zavest ljudi, tehnično znanje in tudi vsaj začetni, estetski okus. Slomšek je sam spisal okrog petdeset knjig, od pravljic za otroke do učbenikov, od pesniških zbirk do teoloških knjig, za pesmarice je sam zlagal besede in glasbo. (...) Po orisu njegovih kulturnih stikov je še dejala: Predvsem pa je teološko dokazal božanski izvir besede z znamenito binkoštno pridigo z naslovom Dolžnost svoj jezik spoštovati (1834). Nihče pred njim, niti protestanti, niso nikoli tvegali kaj takega: naslonil se je na Tomaža Akvinskega in razložil razliko med državo in domovino, nato pa je teološko in metafizično utemeljil narodni jezik kot božji dar in je zgradil teorijo o krščanski drži glede spoštovanja enakopravnosti vseh jezikov ter o moralni dolžnosti gojiti svoj materin jezik, iz spoštljivosti, iz ljubezni in iz pravičnosti (ex pietate, ex caritate, ex iustitia). S tem je postavil izhodišče in podlago za vse nadaljnje kulturološko delo. Poleg poklicnih duhovniških o-pravilje ustanavljal cerkvene bratovščine, slovenska društva, nedeljske šole, skrbel za kultivirano petje (njegova šolska pesmarica ima že zanimiv naslov, opazujte, koliko prijaznih pridevnikov je: 'Šola veselega lepega petja za pridno šolsko mladino"); bil je tudi šolski nadzornik in pobudnik založništva za tiskanje slovenskih knjig; najprej je začel izdajati letni zbornik Drobtinice, pozneje pa je ustanovil Družbo sv. Mohorja, ki obstaja še danes in ima zaslugo, da se je bralna kultura med Slovenci tako razširila, da že pred sto leti nismo imeli več analfabetov. Med največje Slomškove pridobitve pa prištevamo reorganizacijo škofij na Koroškem in Štajerskem: dosegel je namreč, da je papež Pij IX. preložil sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor in obenem določil, da spadajo Slovenci pod to škofijo. Nemci pod Gradec, Koroška pa je ostala pod celovškim škofom. S tem dejanjem je Slomšek zakoličil severno etnično mejo na Štajerskem in njegova zasluga je, če teče danes slovenska državna meja visoko nad Mariborom in ne pod njim. (...) \/se življenje in delo škofa Slomška je ugodno vplivalo na razvoj in kulturno rast ljudi, ki so ga imeli radi in so gledali nanj z zaupanjem kot na učitelja in svetnika. Seveda je njegova močna osebnost budila nasprotovanje pri tistih ljudeh, ki potrebujejo sovražnike zato, da lahko nanje mečejo svoje stiske. Nasprotniki so mu očitali... nacionalizem in sovraštvo do drugih narodov. Vmes citira iz Slomškovega dela: Slovenci nočemo nobene vojne in ne iščemo prepira, ampak le svoje pravice, svojim sosedom rekoč: "Cesar ne želite, da bi vam drugi storili, ne želite storiti tudi vi nam. Pustite Slovencem dve reči, ki sta nam dragi kakor svetle oči: sveto katoliško vero in pa besedo materino!1' Večerje v celoti odlično uspel, za kar gre vse priznanje prirediteljem. AB JURIJ PALJK Seveda mislimo na Prešernove proslave, kot s preprostim, a zgovornim izrazom imenujemo slovesne kulturne prireditve ob dnevu slovenske kulture, ki se ujema z obletnico smrti velikega slovenskega pesnika iz Vrbe. Že večkrat smo poslušali, kako so Prešernove proslave preživete, češ da nikogar več ne zanimajo, ker da so staromodne, ker da so vsako leto ali skoraj vsako leto enake, če pa že ne enake, pa so si vsaj zelo podobne. Še veliko takih stvari smo slišali in eden od znanih očitkov je tudi ta, da Prešernove proslave ne pritegnejo več mladih, ker niso narejene po njihovi meri, ne govorijo več njihovega jezika in še kaj bi lahko rekli. Ponavadi pa je že tako, da Prešernove proslave kritizirajo predvsem ljudje, ki sami pri njih niso soudeleženi, se pravi: tisti ljudje, ki vedno vedo dosti stvari o tem, kaj in kako bi se moralo pri nas delati, a sami ne naredijo ničesar ali pa zelo, zelo malo. Gre za ljudi, ki vedno in povsod najprej poiščejo udoben stol, da se nanj usedejo, in jim je nekako naravno, da na njem sedijo in poslušajo in ocenjujejo. Znajo biti dobrohotni, teh je zelo malo, in znajo biti zelo zajedljivi, teh je več in so povsod prisotni. Tako v pogovoru z njimi zvemo, da pevski zbor ni zapel dobro, da običajni govornik "ni povedal nič novega", da bi organizacija lahko bila boljša in še vrsto takih stvari vedo povedati. IN M E M O RIA M UMRL SLAVNI OPERNI PEVEC Pred kratkim je v videmski bolnišnici umrl slavni tržaški operni pevec slovenskega rodu Karlo Cossutta (Košuta), ki je bil znan v vseh glavnih o-pernih gledališčih na svetu. Pokojnik seje rodil v Sv. Križu pri Trstu 8. maja 1932. Po prvem šolanju v domačih krajih je leta 1948 emigriral v Argentino. Po letu 1950 se je ves predal glasbi in začel kariero opernega pevca v gledališču Colon v Buenos Airesu. Po uspehih v Argentini je pokojni pevec nastopil bleščečo operno kariero kot dramatični tenor in to v največjih svetovnih operah, kot na Dunaju, v Berlinu, Londonu, Parizu, New Yorku, San Franciscu itd. Večkrat je tudi nastopal v tržaškem Verdijevem gledališču. Zlasti znene so njegove vloge v operah Trubadur, Othello, Don Carlos, Boris Godunov in drugih. Zadnje čase pa je spet preživel v domačem okolju. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Ker sem tudi sam eden tistih, ki s težavo odkloni povabilo na vaško ali društveno Prešernovo proslavo, me te stvari seveda najprej bolijo in šele nato jezijo. Bolijo me te neupravičene in prevečkrat brez pomisleka izrečene kritike predvsem zato, ker vse naše kulturno delovanje in zato tudi naše Prešernove proslave poznam tudi z druge plati, s plati tistih, ki na njih sodelujejo, ki jih pripravljajo. Nihče te namreč ne vidi takrat, ko sebi in družini jemlješ čas, da zvečer, ko drugi gledajo televizijo ali pa spijo, napišeš priložnostni govor za Prešernovo proslavo, nihče te ne vidi, ko po delu zaviješ v prostore krajevnega kulturnega društva, da tam vadiš z zborom, da učiš recitirati mlade, nihče te ne vidi, kako končno tudi pometaš dvorano, v kateri bo Prešernova proslava. Skratka: preveč je govorjenja tja v en dan in premalo zavzetosti, da bi naredili boljše. Seveda mislim na tiste, ki vedno zviška govorijo o našem kulturnem delu, na tiste, ki se nam posmehujejo, ker še vedno verjamemo, da je boljša vaška Prešernova proslava kot nič, da je bolje, če vaški pevski zbor povprečno zapoje, kot da ne bi vaškega zbora bilo, da je bolje, če naši malčki in mladi začetniško recitirajo Prešernove pesmi, kot da jih ne bi niti poznali, in še in še bi lahko naštevali. Velikokrat smo že zapisali, da bi radi videli v naših vrstah predvsem tiste ljudi, ki vedo dosti kritičnega povedati o naši kulturni stvarnosti, ker bi lahko naredili vse stvari in tudi Prešernovo proslavo bolje od nas. Večkrat smo jih že povabili v naše vrste in jim rekli, naj naredijo kaj tudi oni, ko pa že veliko vedo, kako se tej stvari streže! Pa vedno ostaja samo pri besedah in pri posmehu ali pa pri pogubni brezbrižnosti, kije rakava rana naše slovenske manjšine v Italiji. Čeprav se zmotno govori, da je naša slovenska skupnost v Italiji majhna stvarnost, in večkrat tudi to, da je geto, vase zaprta in zavrta skupnost, pa si vendarle upamo zapisati, da ni tako. Tudi naša skupnost je dovolj velika za prosvetljene ljudi, ki vedo, kako in kaj je treba narediti, da bodo naše Prešernove proslave boljše, zanimivejše in lepše. Z veseljem bomo tem kritikom, kritikantom in kritikastrom odstopili mesto na odru in potem tudi pri metli, pri pospravljanju dvorane in zapiranju luči, zaklepanju kulturnega društva in pri pevskih vajah, pri pisanju govorov in pri mukotrpnih vajah, pri vsakodnevnem delu v kulturnem društvu in pisanju vabil, pri vsem tistem, česar ne vidimo, a vsi vemo, da je tega veliko; vsaj tisti, ki “delamo za našo stvar1', kot se je nekoč reklo, vemo, da je pri vsaki kulturni pobudi pri nas ogromno tihega in skritega dela. Z veseljem bi tem ljudem pustili oder, da bi nam priredili Prešernovo proslavo, kakršno imajo sami v mislih. Da jim odra ne prepustimo, je dejstvo, ki izhaja iz preproste resnice. Če namreč ne bi bilo nas, ki ne znamo, a vseeno delamo, bi Prešernove proslave pač ne bilo. Veliko bolj udobno je namreč sedeti in kritizirati, kot pa kaj narediti! Zato za zaključek: naše Prešernove proslave res najbrž niso ne vem kako dobre in tudi na vrhunski kulturni ravni najbrž niso vse. Nekaj pa so: naše Prešernove proslave so odraz stanja pri nas in našega odnosa do slovenske kulture. To drži kot pribito! Če niso dobre, se moramo torej vprašati, zakaj niso dobre. Jasno pa je, da je lahkotno vrtenje visokodonečih praznih besed veliko lažje kot vrtenje peresa, da ne rečemo vedno prepotrebne metle! KULTURA NOVA KNJIGA MARKA WALTRITSCHA OGLASI VIR ZA KULTURO KC LOJZE BRATUŽ IN ZSKP / ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH BLESTEČ UVOD V NIZ KOMEDIJ Vsak izid knjige je praznična priložnost. Predstavitev zadnje knjige Marka VValtritscha Oglasi - inserzioni @goriška matica 11. t.m. pa je pomenila tudi prispevek k proslavljanju slovenske kulture. Bilje to "zadnji" čas za predstavitev, saj so 11. februarja 1909. tedanji odborniki podpisali pri notarju Čibeju ustanovno listino Kmečke banke. Dvojezična knjiga je namreč izšla v znamenju obeleževanja 90-let-nice goriškega bančnega zavoda. O goriških trgovcih in še zlasti o njihovem oglaševanju je malo zapisanega, morda tudi zaradi podcenjevanja pričevalnosti trgovskih oglasov v periodičnem tisku. VValtritscheva raziskovalna žilica je torej odkrila neznano področje, upoštevajoč dejstvo, da goriško gospodarstvo temelji danes kot nekoč na mali trgovini. Iz a-nalize 21 zvezkov Koledarja Goriške matice, ki so izhajali v obdobju med svetovnima vojnama, je avtor sestavil izvirno družbeno in politično sliko Goriške. Še zlasti mu je šlo za to, da je dokazal zaupanje tedanjih podjetnikov, slovenskih in italijanskih, iz Goriške, Tržaške pa tudi Videmske, v naše ljudi. Bil je to vendar čas fašističnih pritiskov in za slovenske trgovce je pomenilo oglaševanje v slovenskih periodikih tudi izraz narodne zavesti. Iz podatka, da je v 16 Koledarjih GM 361 trgovcev objavilo 1136 oglasov, lahko sklepamo, da je bil to velik ekonomski vir. Gotovo so se iz tega krili stroški Koledarja. Izračun seje na koncu splačal trgovcu in izdajatelju. VValtritsch se je na predstavitvi knjige zaustavil pri razmerju med Koledar;, Goriške matice in Koledarji Gori-ke Mohorjeve družbe in si tudi privoščil nekoliko dovtipno obravnavo njune konkurence. Povedal pa je, da je bilo v Koledarjih GM, čeprav z nižjo naklado, oglaševanja tudi dvakrat več. In še znamenji našega časa: črka @ v naslovu knjige kaže na dobo, ko se uveljavlja "new-economy", "e-com-merce". Čez nekaj mesecev bo knjiga tudi na internetu, je zaključil avtor, "za tiste, ki poznajo te nove vragolije". IGOR DEVETAK SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE RAZPIS Slovensko stalno gledališče vabi dijake 4. in 5. razreda slovenskih višjih srednjih šol v Trstu in Gorici ter univerzitetne študente, da se Udeležijo NATEČAJA ZA DRAMSKO BESEDILO V OBLIKI ENODEJANKE, Z DELOVNIM NASLOVOM SEVER-JUG: OXIS-LIVERPOOL. Izbrano dramsko besedilo bo Slovensko stalno gledališče uprizorilo v naslednji sezoni s skupino mladih v okviru gledališke šole. Dramsko besedilo naj avtorji pošljejo na upravo Slovenskega stalnega gledališča, ul. Petronio 4, Trst, najkasneje do 31. maja 2000. Besedilo naj oddajo v treh izvodih. Biti mora šifrirano. Trem izvodom je treba priložiti šifrirano kuverto z osebnimi avtorjevimi podatki. Izbira žanra je svobodna (komedija, dramska skica, kabaret, itd.) Komisijo bo sestavljalo pet članov, katerih imena bodo znana pred zapadlostjo roka. Izbrano dramsko besedilo bo nagrajeno z veliko zbirko knjig slovenske in sodobne svetovne dramske literature ter z uprizoritvijo besedila. IVA KORŠIČ Lani sta se vodstvi Kulturnega centra Lojze Bratuž in Zveze slovenske katoliške prosvete odločili odstreti pogled na ljubiteljsko gledališko dejavnost s ponudbo petih dramskih večerov, ki so se izkazali kot zelo dobrodošli. Prireditelji so si že v lanskem letu želeli, da bi ta pobuda postala "zvezda stalnica" na odrskem prizorišču. Tako nas bodo iskriva srečanja zabavala tudi letos prav v pustnem času in nam spet ponudila vpogled v ljubiteljsko dejavnost, ki je vsekakor bolj radoživa in hvaležna kot poklicna. Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrežje prvi sprejel gledalce, ki so 10. t.m. napolnili veliko dvorano KC Lojze Bratuž. Odru najbolj predana člana štandreške gledališke skupine Majda Zavadlav in Božidar Tabaj (na sliki), dobitnika Severjeve nagrade za zasluge v dramski ljubiteljski dejavnosti, sta predstavila komedijo slovitega muenchenskega komika in pisca lastnih odrskih prikazov Karla Valentina (1882-1948) Selitev. Enodejanko sta v režiji igralca PDG Janeza Starine premiersko podala na lanskem Prazniku špargljevv župnijskem parku med lipami v Stan-drežu. Naša dva znanca sta sama prelila komedijo v štandreško narečje in na tak način še podvojila Valentinov humor, ki vsekakor pod krinko smeš-nosti skriva grenko noto. Božo in Majda sta tokrat v tekst vpletla tudi pereča vprašanja glede štandreškega o-zemlja, ki ga hoče novi regulacijski načrt še bolj okrniti in tako naknadno ogroziti slovenski živelj v tej že itak tako preizkušeni slovenski vasi. Iz sicer skopega besedila sta ustvarila izvrstno igro in doživeto začrtala , "klovnska" značaja in nerodno obnašanje protagonistov, ne ravno "bistrih zakoncev", ki se trudita, da bi čim boljše “natovorila burelo" s svojim revnim imetjem. Že dolgo se nista v dvorani razlegala tako prešeren smeh in iskreno ploskanje kar med izvajanjem. O-čitno so ljudje naveličani mračnih dram in tragedij, ki nam jih ponujajo poklicna gledališča, in si želijo vsaj za trenutek uživati ob sproščenem smehu, pa čeprav se za njim skriva grenka senca. Po toplem, dolgotrajnem ploskanju, ki sta ga bila deležna ob koncu, jima je javno priznanje ob prestižni nagradi v imenu vseh izrekla predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec. Pred začetkom predstave so si na odru sledile skupine, ki so se prijavile na natečaj Mladi oder za ljubiteljske gledališke dejavnosti; že petindvajset let ga razpisujeta Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta. Goriški nagrajenci so letos prvič prejeli priznanja kar v Gorici; izročala sta jih Damjan Paulin in Anka Černič, predsednik oz. tajnica ZSKP. Prijavljene skupine so bile razdeljene v štiri kategorije: otroške v okviru društev, šolske, mladinske in dramske. Z Goriškega seje prijavilo deset skupin: 7 otroških, 1 mladinska in 2 dramski. Nagrajeni so bili: otroška skupina iz društva FB Sedej iz Števerjana (mentor Kristina Corsi); najmjajši člani Odra 90 (mentor Kazimir Černič); otroci štmavrske-ga društva Sabotin (mentor Irena Fer-lat), mladi iz doberdobskega društva (mentorji Marta Ferletič, Mateja Černič, Katja Ferletič in Lucija Lavrenčič); OŠ A. Gradnik iz Števerjana (mentorja Anka Černič in Barbara Peršič); OŠ L. Abram iz Pevrne (mentor Lidija Jarc); OŠ F. Erjavec iz Štandreža (mentor Majda Zavadlav); mladi iz društva Rupa-Peč (skupinski poskus Davida, Katje, Loredane, Martine, Romana, Vanje in Vesne); Oder 90 za postavitev igre Nicole ManzarijaA/Mv/ ne plačujejo davkov (režiser Darko Komac); Dramski odsek Prosvetnega društva iz Štandreža za uprizoritev komedij Zares čuden par Neila Simona (režiser E. Aberšek) 'mSelitve Karla Valentina (režiser Janez Starina). Niz komedijskih večerov v izvedbi ljubiteljskih skupin se bo nadaljeval prihodnjo nedeljo (prejšnjo nede-i Ijo je zaradi bolezni odpadlo gosto- vanje dramske skupine SKD Igo Gruden iz Nabrežine z igro Branislava Nušiča Gospa ministrica v režiji Maje Lapornik), ko bo prvič med nami italijanska skupina Teatronovo iz Chiog-gie, ki se bo predstavila z znano Goldonijevo komedijo Le baruffe chioz-zotte, po naše Primorske zdrahe. Skupina je nastala leta 1987 in jo sestavljajo igralci, ki so si nabrali že veliko odrskih izkušenj; nastopali so že v raznih italijanskih mestih pa tudi v tujini. Prejeli so že veliko priznanj in nagrad za izvedbo Goldonijevih, Mo-lierovih in Pirandellovih del. Igralce bodo spremljali tudi nekateri sorojaki iz Chioggie in izkoristili to priložnost za obisk pri goriškem nadškofu Dinu De Antoniju. Goriški dušni nadpastir bo počastil svoje nekdanje župljane s svojo prisotnostjo v naši dvorani. Ljubitelji gledališke umetnosti, ne pozabite na komedijski poznone-deljski popoldan in zglasite se v kar največjem številu v veliki dvorani KC Lojze Bratuž 20. februarja! ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA Pri Umetnostnozgodovinskem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti je ob izteku lanskega leta izšla četrta številka revijeActa historiae artisSlovenica, ki na več kot dvestotih straneh prinaša tokrat kar sedemnajst člankov, med katerimi so vsaj štirje zanimivi za Goriško. Uvodni prispevek o srednjeveški cerkvi sv. Mihaela Nadangela v Biljani je prispeval naš sodelavec Aleksander Quinzi. Ob izpostavitvi vloge goriških plemiških rodbin Orzoni, Co-ronini in Zupančič je avtor predstavil novoodkriti freski Sv. Janeza Krstnika iz 16. stol. in Kristusa v predpeklu, delo naslednika Vitaleja iz Bologne, nastalo po sredi 14. stol. Ta je tudi e-dina sled ciklusa, ki je krasil kapelo božjega groba, nameščenega v cerkveni ladji, katere srednjeveška podoba seje ohranila na oltarni sliki Ro-žnovenske Matere Božje. Na istem platnu je portretiran tudi Peter Adam Zupančič, generalni vikar prvega goriškega nadškofa Attemsa. Goriški stolni cerkvi pa sta posvečena oba članka Helene Seražin: na osnovi novo-odkritih dokumentov v prvem članku prepričljivo pripiše Pietru Baratti, beneškemu kiparju po rodu iz Toskane, kipe velikega oltarja iz začetka 18. stoletja (do istih zaključkov je v katalogu razstave Gorizia barocca prišel tudi M. De Grassi, potem ko je kipe že pripisal Giovanniju Pacassiju ml., nato Leonardu Zulianiju); v drugem pa predstavi načrt za pevski kor, ki ga je I. 1764 izdelal arhitekt Mi-chele Bon po zgledu kora cerkve sv. Ignacija na Travniku. Ferdinand Šer-belj, kustos pri Narodni galeriji, kije uredil razstavo o Antonu Paroliju, predstavlja nova dela dalmatinsko-beneškega slikarja Sebastiana Devi-ta (1740 - po 1797), ki je poslikal v pr- vi svetovni vojni uničen strop župne cerkve v Ločniku, grof Rudolf Coro-nini pa mu je naročil platna, ki še danes krasijo kojščansko župnijsko cerkev. Težko bi bilo na tem mestu opozoriti na vse nove in relevantne znanstvene ugotovitve ostalih razprav, tako slovenskih kot tujih avtorjev, ki segajo od srednjeveških fresk (A. Vodnik) prek baroka (M. Kemperle, M. Komelj, M. Repanič Braun, A. Lavrič, M. Ciglenečki, B. Murovec, G. Šmid, S. Aloisi) do 19. stol (B. Kropej) in moderne (D. Prelovšek, M. Halata, A. Klemenc). Žeta bežni pregled pa daje slutiti vsekakor raznoliko in pestro vsebino nove številke revije. PR SOUDEH SE VSE KONČA... Mihec: Eh, dragi muj, je prou res. Denar je sveta vladar! Jakec: Zakej, kej ti daje mi-slet, de je taku? Mihec: Kej, sej videš, kaku gre. Po televežjone govorijo samo ued meljonov jen meljard, ki ti jeh pernese loterija al pej te jeh šenka-jo, če uenaš tu al pej drugo. De ne govorimo ued balonerjo, ke je prou ena sramota, kej ke te ledje zasluže-jo ze teket zad ze balue. Belj ku se boget, belj te ledje šacajo jen poznajo. Še Prešeren je pravu, "da le pet/ca da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača". Jakec: Ga da, ja, “ime sloveče", ma tedi u slaben smisle. Še po časnekeh te guncajo. Sej si vido, kej je Pikolo piso ued TKB-ja jen soudo, ke jeh je Svetina dal Camberje. Pikolo jen tede Primorski. Ben, ma kej praveš ti, ued usega tega? Mihec: Ah, kej, dragi muj, neč ni slučajnega. Ta teden se u Rime odloča o prihodnosti zaščitnega zakona za Slovence, jen prou je, da se bralce časnika tako italijanske kuker tedi slovenske narodnosti spoune, kaj se je dogajalo u TKB-je, jen de je banka skrahirala za 350 meljard, predusem pej je važno det ledjen zastopet, da so Slovence ene fejst pokvarjence, sej pristajajo na podkupovanja, jen de nejso vredne enga zaščitnega zakona, sej so si sami spufale banko, ki jen je bila garantirana po mednarod-neh dogovoreh. Ne samo, ma de so Slovence u Trste ene "u...e", priča tude dejstvo, de Svetine nej blo sram prou-set za pomuč enga Camberja, ke be use Slovence lepu utopo u žlici uode, ne pej jen pomago. Jakec: Ma glej, ki tu ne piše. Ahte, kej praveš, mene se me zdi, de en melk pretiraveš. Časnek jasno piše, da je državno pravdništvo u Trste poslalo u senat karte, ki zadevajo Camberja, de be dovolili uporabo teh dokumentov u sodne obravnave, ke itak gre suojo pout neprej. Mihec: Grejo ja, jen bojo tedi pršle do kuonca, buode gvišen. Jen ne samo za Svetino jen ostale šočote, ma za i/se nes bo samo slabše, kuker je zdej, ki je vre slabo. Jakec: Tu je pej res. Vješ, kej se me zdi še posebej zanimivo, de sem se tedi sam spraševal, kaku je možna ta zveza med Svetino jen Camberjem. So muogle bet prou zares u hude stiski, de so se uedločili, de grejo do senatorja Camberja jen ga pruosejo za pomuoč. Kdaj je koza varvala vr-žuoto?, se uprašen jen videš, tedi taku so skušale se pomaget. Mihec: Sej pravejo, de, če je sila, hudič še muhe žre. Lipci pej očitejo, da se je povezala sezpopolari, keder jeh naša levica ni tela niti pogledet! Jakec: Tu pej se ve, de je teku. Ma, še nekej. Si opazo, de je zdej vsega kriv Vito Svetina, vsi, kijih je omenu, de se je sez njeme pomenu, vsi pravejo, de so zvele slučajno, de so mu rekle, de ni pametno, de niso vedle, de so samo misenle, de je prav, če se poskuse kej rešet, jen teku naprej. Vsi, ki so vedli in ki so imeli prste vmes, zdej ne vejo več neč. Teku je tu na ten svete. Kej češ, prsoudeh se konča prijateljstvo. Mihec: Al pej zečne. Glej, kitaklap-ca, Vito jen ostali, so operirali sez težkimi meljardami, soudo jen lep cejt nizmanjkelo, jen jen še zdej ne manjka. Jakec: A ne, tu pej ne bo držalo. Ti ne veš, ma une dan sen video Jazbeca, ki se je meno zs enim človeken, ki me je kazo hrbet, teku de nisem gvišen, kedu be lahko biu, ma govora je, de je Primorski dnevnik u hude finančni krizi. Teku je povedu, de bo skupaj zmanjkalo nekej več ku poldruga meljarda lir. Soudo nej jen nej. Ne Slovenija ne Rim niso prpravljene pomaget, jen zdej se lahko predstavljaš, kej bo temu sledilo. Mihec: Si mislen, ja. Ma kaj upravni svet zadruge ued Primorskega vej, kej se ten dogaja? Jakec: A, tu je pej lepo vprašanje. Mene se zdi, de ni slučajna niti ta kriza, če sva ju midva napovedala pred več ku enin leten, be mogli kej vej-det, tedi ueni. Mihec: Tu je možno. Ma kej češ, rešavat taka podjetja, ki nemajo več monopola ued ADlTa, ki jeh brenejo stroški ued vzdrževanja olastninjene nepremičnine na Ul. Montecchi, ki jen je banka uejdla sez rok, nej lahko. Jakec: Ma jest be jen nekj predla-go. Tu ueni lehko nerdijo, ki jemejo še zmerej dobre veze. Zdej se doste govori, de be sprostili igralništvo u naše deželi. Ben, nej se povežejo sez HITen jen nerdijo ten na uredništvi en casind. Be ben vido, kako be prha-jali lepi soudke u hišo. Prouzeprou, tu be lahko bla tedi rešitev za Placuto. Mihec: Ma, Jakec, kej praveš! Katoliško tiskovno društvo pej se ne spoduobe, de be nerdilo sez sojga sedeža eno jegralnico. Dej, ne govori takih! Jakec: Ben, ma kaj be blo, sej se tudi v oštarijeh jegra briškolo jen trešet. Mihec: Mouče, dej, da te ne čuje kšen Marjan, ke polej bomo tekle. Zate se vse zečne jen konča u ošteriji. Jakec: Ben, če je teku, pej te va-ben ne en glež vina. 7 ČETRTEK 17. FEBRUARJA 2000 OMIZJE / ANKETA O TRSTU PO OBJAVAH V DNEVNEM TISKU 8 ČETRTEK 17. FEBRUARJA 2000 TRŽAČANI OPTIMISTI KLJUB VSEMU Sodeč po izidih raziskave, ki jo je pred nekaj meseci o-pravila specializirana družba SWG, večina Tržačanov optimistično gleda na prihodnost, je naklonjena širitvi Evropske zveze na vzhod, zunanjim investicijam v tržaškem mestu ter v večji meri zaupa krajevnim upravam, zlasti občini in centru za znanstvene raziskave, kot pa državi in deželi. Izide raziskave so pravzaprav predstavili že decembra lani na tiskovni konferenci tržaških industrijcevob koncu leta, komentirali pa sojih na okrogli mizi, ki je bila v četrtek, 10. t.m., na tržaški pomorski postaji in na kateri so nastopili predsednik deželne vlade Roberto Antonione, tržaški župan Riccardo llly, ure- dniki tržaških dnevnikov II Piccolo, Primorski dnevnik in Trieste oggi Mario Quaia, Bojan Brezigar in Franco Patic-chio, časnikarja Giovanni Marzini in Roberto Morelli ter univerzitetna profesorica Simona Asungao. Iz izvajanj večine govornikov je izhajal pozitiven vtis ob anketi družbe SWG, da se je mentaliteta Tržačanov vendarle spremenila in da torej ob globlji analizi določeni stereotipi, s katerimi so označevali Trst in njegove prebivalce, niso veljavni, čeprav se ne sme preiti od enega stereotipa do drugega, nasprotnega. Rezultati pa na splošno kažejo na določeno optimistično razpoloženje Tržačanov, ta optimizem pa je treba živeti in izkoristiti. SENATOR CAMBER IN AFERA TKB Konec prejšnjega tedna, točneje v soboto, 12. t.m., je tržaški italijanski dnevnik ll Piccolo na dveh celih straneh objavil odlomke iz zasliševanj in prisluškovanj nekaterih osumljenih v zvezi s preiskavo o propadu Tržaške kreditne banke. Ponovno je tako prišlo v ospredje vprašanje krahaTKB, točneje je prišel v ospredje tisti del afere, ki zadeva vpletenost senatorja gibanja Forza Italia Giulia Camberja. Tržaško državno pravdni štvo je namreč od predsednika italijanskega senata zahtevalo dovoljenje uporabe "pogovorov med prisotnimi" v kazenskem postopku proti sen. Camberju. Dokumentacija je bila priložena parlamentarnim aktom in - kot izhaja iz prebranega - potrjuje, da je senator Camber s strani TKB in s posredovanjem takratnega vidnega tržaškega liberalnega politika Franca Ta-bacca prejel sto milijonov lir (drugih 50 milijonov naj bi bil preskrbel podjetnik LinoCal-cina) kot predujem za to, da se banka izogne komisarski upravi. Taje bila določena že ODVETNIŠKA ZBORNICA PRIZNANJE DR. SKERKU Konec prejšnjega meseca je bil vTrstu redni občni zbor odvetniške zbornice. Ob tej priložnosti so izročili priznanja odvetnikom, ki so lani obhajali 50-letnico izvrševanja odvetniškega poklica. Med odlikovanci je bil tudi slovenski odvetnik dr. Jože Škerk. Slednji je med drugim bil deželni poslanec Slovenske skupnosti v prvem deželnem zboru Furlanije-Julijske krajine ter dolga leta med vodilnimi predstavniki SSk. Za priznanje mu iskreno čestitamo. leta 1994, a so jo dejansko izvršili šele leta 1996. Glavni akterji, ki na straneh Piccola in Primorskega dnevnika prihajajo v ospredje, so, poleg Camberja in Tabacca, še bivši direktorTKB Vito Svetina, bivši funkcionar iste banke Milan Taučer, predsednik upravnega sveta družbe Safti Dario Zuppin in bivši funkcionar Saftija Suadam Kapič. Kot izhaja iz tistega, kar je objavil Piccolo, naj bi si direktor Svetina takrat na vse načine prizadeval, da se banka, ki je bila nekrita za stotine milijard lir, kot se je potem izkazalo, izogne preteči komisarski upravi. Sel naj bi bil npr. celo v Vatikan h kardinalu Ruiniju, predsedniku Italijanske škofovske konference, pa tudi k drugim, med katerimi je bil tudi Camber. Vsi ti poskusi so se izjalovili, saj je Banka Italije jeseni 1996 odredila komisarsko upravo, kmalu nato pa likvidacijo bančnega zavoda. Razvoj dogodkov je znan in nima smisla ga tu obnavljati, omembe vredno pa je, da je iz objavljenega razvidna tudi nejevolja v zvezi z zadržanjem slovenske vlade do tega vprašanja. Dario Zuppin npr. očita Sloveniji nenaklonjeno razpoloženje do banke. Zakaj to, je več ugibanj, od teh, da sta se pač Slovenija in Italija zmenili, da mora banka propasti, do teh - ki so resnici na ljubo bolj verjetna - da Sloveniji enostavno ni bilo do tega, da vlaga sredstva v nekaj, kar ni dalo potrebnih jamstev. Kakorkoli že, ponovno pisanje tržaškega tiska o tej zadevi je dvignilo precej prahu v tržaških političnih in gospodarskih krogih. Odvetniki Vita Svetine npr. očitajo Picco-lu, daje iz konteksta Svetinovega zaslišanja in pogovora s Tabaccom iztrgal odlomke in jih potem nekritično objavil (resnici na ljubo to ne bi bilo niti prvič), družba Pacorini, ki je omenjena v pisanju sobotnega Piccola, pa je zanikala kakršnokoli zvezo s temi dogajanji. V veliki zadregi (ali pa tudi ne) so sedaj verjetno vsi j tisti vidni predstavniki krajevnega Pola svoboščin, ki so pred nekaj meseci tako množično pospremili senatorja Camberja na soočenje z drugimi osumljenci in mu na tak način izkazali svojo solidarnost. Če podobno velja tudi za vse tiste, ki so slepo zaupali upraviteljem TKB in bili prepričani o njihovem nesebičnem delu za manjšino, ne vemo, kot tudi ne vemo, kako se bo iztekel proces, ki se mora, ne pozabimo, šele začeti. -----------iž PREŠERNOVE PROSLAVE / ODMEV ŠE O PROSLAVI DNEVA SLOVENSKE KULTURE NA LICEJU PREŠEREN GLASBENA MATICA GLASBENI POKLON PREŠERNU O proslavi dneva slovenske kulture, ki so jo priredili dijaki liceja France Prešeren in ki je potekala prejšnji ponedeljek na Stadionu 1. maj v Trstu, smo že poročali. V naše uredništvo pa je prispelo poročilo, ki ga je napisala dijakinja liceja Mira Fabjan in ki nekoliko bolj podrobno opisuje potek proslave. Poglejmo torej, kako so proslavo doživljali dijaki. Dan slovenske kulture so si dijaki in profesorji liceja France Prešeren zamislili letos nekoliko drugače. Proslava je potekala v ponedeljek, 7. februarja, na Stadionu 1. maja, kjer so se ob kulturni prireditvi z gostjo Mileno Zupančič spomnili pokojne profesorice in ravnateljice Nade Pertot. Priložnostni govor je imel dijak Matjaž Kodrič in v njem poudaril, da moramo ob taki priložnosti, kot je Prešernova proslava, vzbuditi v sebi narodno zavest in pokazati, da smo vesel narod s trdnimi ljudskimi navadami, narod, ki prebiva v lepi deželi in je zvest svoji zemlji. Zato naj bodo Prešernove proslave prežete s petjem, glasbo, govori, deklamacijami, obenem pa ne preresnobno, marveč bolj udarniške. Ker pa je treba marsikaj spremeniti, najbolje to storijo mladi, ki morajo stopiti na prizorišče množično in enotno, kajti "prihodnost si kujemo sami, vsi skupaj, in čeprav košček za koščkom, bomo postali večji in samozavestnejši". Častna gostja proslave je bila gledališka in filmska igralka, Prešernova nagrajenka, ambasadorka Unicefa Milena Zupančič, ki je na vprašanja dijaka Roka Oppelta o pomenu slovenskega kulturnega praznika med drugim dejala, da je slovenski jezik dragulj med dragulji in zato gaje treba ovrednotiti, čeprav ga govori le peščica ljudi. Prireditev pa je bila pravzaprav posvečena pokojni profesorici slovenščine in latinščine ter ravnateljici liceja Prešeren od leta 1989 do 1993 Nadi Pertot. Ker je priljubljena profesorica posvetila svoje življenje mladini in se l zavzemala za rast slovenske jezikovne in literarne kulture, so v ta namen ustanovili na šoli Sklad Nade Pertot. Na šoli so razpisali notranji natečaj z ' naslovom Ljubezen je bila, ljubezen še bo, ko tebe in mene na svetu ne bo. Prispevke dijakov so izdali v posebni brošuri, ki je izšla ob Prešernovem dnevu, in nagradili najboljše. Za poezijo je prejela nagrado Tanja Tuta, za prozni sestavek Zulejka Paskulin. Nagrajena prispevka je prebrala Milena Zupančič. Tudi ostali prispevki so dobili priznanja. Na Prešernovi proslavi i so nekateri dijaki brali Pre- šernove poezije, drugi so popestrili spored z glasbenimi točkami v različnih zasedbah. Za slednje je poskrbel dijak Iztok Cergol. Sodelovali so tudi letošnji maturantje, ki so zapeli nekaj prilo-' žnostnih pesmi. Učinkovito sceno si je zamislila dijakinja Dajana Kočevar. Celotno prireditev, ki se je je udeležila številna publika in je dobro uspela, je režiral dijak Igor Pison. MIRA FABJAN V. A, LICEJ FRANCE PREŠEREN vseh proslav, ki obogatijo v tem obdobju dejavnost najrazličnejših društev in ustanov, je gotovo prisotnost pevcev in glasbenikov, ki s svojim nastopom popestrijo te kulturne dogodke. To velja še posebno, če prireja Prešernovo proslavo glasbena šola, kot je tržaška Glasbena matica, kjer je v petek, 11. t.m., potekalo tradicionalno srečanje z naslovom Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture. Pester spored je tudi letos privabil lepo število prijateljev in sorodnikov mladih izvajalcev, ki so se izkazali s kakovostnimi izvedbami skrbno naštudiranih skladb. Izvajalci so bili razdeljeni po sklopih, od najmlajših do starejših in bolj izkušenih glasbenikov. Te sklope je z recitacijo nekaterih Prešernovih sonetov povezovala Mira Fabjan, ki študira klavir na Glasbeni matici, a se tudi uspešno ukvarja z gledališko umetnostjo. Uvodno misel za to proslavo pa je pripravila mlada violinistka Veronika Sossa, ki je za to priložnost odložila lok in se predstavila kot govornica. Poudari la je pomem- svoj pogled na pesnika, ki je postal simbol slovenskega naroda. S svetovljanskimi čustvi mladega človeka je Prešerna označila kot moderno osebnost, ki je slovensko književnost povzdignila na evropsko ‘ raven. Ravnatelj šole M. Kogoj, prof. Bogdan Kralj, je pozdravil občinstvo in uvedel s kratko besedo spored pretežno glasbenega popoldneva, ki ga ; je označevala izvedba skladb izključno slovenskih avtorjev. Violinisti, pianisti, flavtistke, kitaristka, harmonikar, čelistka in solopevke so oblikovali prijeten program, ki je vseboval dela Ubalda Vrabca, Alojza Ajdiča, Staneta Maliča, Karola Pahorja in mnogih drugih. Glasbena matica posveča že od svoje ustanovitve po-| sebno pozornost poznanju skladb iz slovenskega repertoarja. Prešernova proslava pa je postala tudi letos priložnost za izvedbo teh del, s katerimi se mladi približajo svetu glasbe ter ljudskemu in narodnemu duhu, po katerem so skladbe večkrat nastale. ROSSANA PALIAGA Februar je mesec slovenske kulture, saj postaja vsako leto tradicionalni poklon Francetu Prešernu priložnost za ovrednotenje vseh umetniških izrazov, ki označujejo slovensko in zamejsko ustvarjalnost. Skupni imenovalec bno vlogo, ki jo glasba in predvsem petje imata v slovenski kulturi. Veliko mladih je namreč prav v okviru zborovske dejavnosti imelo prve stike s Prešernovimi verzi, ki so jih mnogi skladatelji uglasbili. Veronika se je osredotočila na aktualnost Prešernovega dela in je posredovala prisotnim TRZ/VSICA KRONIKA VRSTA PREŠERNOVIH PROSLAV NA TRŽAŠKEM PRIZNANJE USTVARJALNOSTI V VSEH NJENIH OBLIKAH nagrajevanje natečajev SLOVENSKEGA KULTURNEGA KLUBA Prva prireditev je bila v soboto, 12. t.m., ko se je v Peterlinovi dvorani v Trstu zbralo lepo število mladih, saj so ob tej priložnosti razglasili zmagovalce literarnega, fotografskega in likovnega natečaja Slovenskega kulturnega kluba. Stradicionalnim vsakoletnim nagrajevanjem mladih ustvarjalcev želijo tako pri SKK počastiti Prešernov lik. Letos so komisije prejele v o-ceno 47 prispevkov, od katerih je bilo 11 literarnih, 10 fotografskih in 26 likovnih, o-cenjevalci pa so ugotovili dobro, pri nekaterih pa tudi nadpovprečno kakovostno raven. Odlomke iz literarnih prispevkov so prebrali Daniel Beorchia, Matteo Di Mai, Branka Jovanovič, Jasna Simčič, RokOppelt, Mira Fabjan, Mirjam Čermelj in Andrej Maver. PRVA PROSLAVA ROJANSKEGA KRPANA Naslednji dan, v nedeljo, 13. t.m., pa je vMarijinem domu v Rojanu potekala prva Prešernova proslava v komaj nastali zgodovini Kulturno športnega društva Rojanski Krpan. S to proslavo seje tudi pričelo redno delovanje društva, o katerem smo že obširno pisali in ki ga vodijo zelo mladi fantje in punce s ciljem, da pride do preporoda slovenstva v Rojanu. Bogat spored proslave, ki sta ga povezovala Rajko Dolhar in Luka Peric, je obsegal nastop mešanega zbora iz Mačkolj pod vodstvom Iva Lešnika, recitacije Matejke Peterlin Maver, Mairim Cheber in Igorja Piso-na - slednjih ob spremljavi violinista Damjana Corettija in pianista Tomaža Scarcie - na- Praznovanje dneva slovenske kulture je tudi v zamejstvu priložnost, da se spominu na Franceta Prešerna poklonimo s prikazom bogate umetniške ustvarjalnosti, ki jo premoremo. Tudi na Tržaškem se v tem času vrstijo številne Prešernove proslave z najrazličnejšo vsebino, ob katerih se dvorane naših društev napolnijo z množico obiskovalcev. Pred nekaj dnevi smo prisostvovali trem pomembnim ter - in to je treba posebej poudariti, ker je bilo tudi podčrtano -številno obiskanim proslavam, na katerih so tudi nagradili udeležence različnih umetniških natečajev (imena nagrajencev objavljamo v spodnjem okviru). Občinstvo na proslavi praznika slovenske kulture v DSI (Foto Kroma) drugim dejal, da smo imeli Slovenci v Italiji precej žalostno zgodovino, ki smo jo delno popravili z narodnoosvobodilnim bojem, a so potem vse pokvarile ideologije in in-ternacionalizem. V tem je po Pahorjevem mnenju jedro današnjega slabega stanja, v katerem se nahaja naša skupnost. Sicer pa je govornik izrazil zadovoljstvo, da so se našli mladi, ki plavajo proti toku in omogočajo, da na tak način vzklije novo življenje tam, kjer se je mislilo, da je že vse zamrlo. PROSLAVA V DSI V ponedeljek, 14. t.m., pa je v Peterlinovi dvorani v Trstu potekala tradicionalna Prešernova proslava, ki jo prirejata Društvo slovenskih nili mladim od 14. do 24. leta starosti ob 75-letnici pisatelja Alojza Rebule in 50-letnici Slovenske prosvete. Mladi so morali napisati vtis, recenzijo ali članek o Rebulovem romanu Cesta s cipreso in zvezdo. Proslavo so popestrile recitacije nagrajenih del in Prešernovih poeziji, ki sojih podali Nadja Roncelli, Alenka Hrovatin in Tomaž Susič, in nastop pianistke Beatrice Zonta, violinistke Raffaelle Pe-tronio in čelista Franca Mu-scaua. Slavnostna govornica, slavistka prof. Evelina Umek, se je v svojih izvajanjih oprla na sporočilo Prešernove Zdravljice, ki je še danes aktualno, saj je hkrati himna slovenstvu, pa tudi poziv k spoštovanju drugih narodov in drugačnih posameznikov. To pomeni, da moramo prekvasiti svoje mišljenje, odpovedati se strahovom, gojiti spoštovanje do sebe in drugih ter biti pošteni in odprti. Tako se tudi razvijajo lastne ustvarjalne sposobnosti in se zna tudi ceniti ustvarjalnost drugega. Ustvarjanje je dar, darove pa je treba znati dajati in sprejemati, in samo če bomo preprosto to, kar smo, bomo živeli svoje življenje, tudi ob vseh spremembah, kijih prinašata tehnološki razvoj in globalizacija. Samo ovitek bo drugačen, je na koncu dejala prof. Um kova, vsebina pa bo odvisna od tega, ali bomo to, kar smo. IZIDI NATEČAJEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA KLUBA Literarni natečaj: 1. nagrada David Bandelli; 2. nagrada Luka Pieri; 3. nagrada Maja Zavadlav. Nagrada občinstva: Luka Pieri. Fotografski natečaj: 1. nagrada Erik Dolhar; 2. nagrada Martin Maver; 3. nagrada ex-aequo Oskar Pero-sa in Vanja Glavina. Nagrada občinstva: Peter Jevnikar. Likovni natečaj: 1. nagrada Jana Pečar; 2. nagrada Marko Vodopivec; 3. nagrada Nataša Gombač. Nagrada občinstva: Jana Pečar. IZIDI 28. LITERARNEGA NATEČAJA MLADIKE Proza: 1. nagrada Mateja Gomboc; 2. nagrada Marjeta Ratkovič; 3. nagrada Marjana Srčič. Poezija: 1. nagrada ni bila podeljena; 2. nagrada neznana avtorica; 3. nagrada Franjo Frančič. IZIDI "NATEČAJA REBULA" 1. nagrada Tihana Simič; 2. nagrada David Bandelli; 3. nagrada Jera Rakovec; 4. nagrada Maruša Mu-gerli; 5. nagrada ex-aequo Jadranka Cergol, Peter Ver-ri in Jasna Kalc. PRIZNANJA MLADI ODER '99 Osnovna šola Fran Šaleški Finžgar, srednja šola Fran Erjavec, OŠ Alojz Gradnik, SŠ Srečko Kosovel, igralska skupina Tamara Petaros, Slovenski oder, dramska skupina Slovenskega kulturnega društva Igo Gruden, igralska družina kulturno prosvetnega društva Cerovlje-Mavhinje, Amaterski oder Jaka Štoka. OBVESTILA OBČINA ZGONIK v sodelovanju s krajevnimi organizacijami vabi v petek, 18. februarja, ob 20. uri v društveno dvorano v Saležu na Prešernovo proslavo Pesniki o pesniku. Sodelujejo pesniki iz Trsta, Gorice in Beneške Slovenije, recitatorji KD Rdeča zvezda, pianistka Petra Šegina in oktet Odmevi. Vabljeni! PD KOLONKOVEC, KD Ivan Grbec in Dom Jakoba Ukmarja prirejajo Prešernovo proslavo v nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri v domu Jakoba Ukmarja v Skednju. Sodelujejo učenci osnovnih šol Ivan Grbec in Marica Gregorič Stepančič, gojenci Glasbene mati-ce-šole Marij Kogoj ter MePZ PD Kolonkovec, ŽPZ Ivan Grbec in MePZ Skedenj. Slavnostni govor bo imel Dušan Jakomin. RADIJSKI ODER vabi na Gledališki vrtiljak prihodnjo nedeljo, 20. februarja, ko bo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice razveselilo mlade in najmlajše s predstavo Zlatka Kri-ličajajce. Predstavo je zrežirala Katja Pegan, na sporedu pa bo v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, ulica Brandesia 27, ob 17. uri. DEVINSKI ZBORI vabijo na praz-nik slovenske kulture - razstavo slikarja Edija Žerjala v nedeljo, 20. t.m., ob 17. uri na sedež v Devin. DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev prireja v ponedeljek, 21. februarja, večer na temo Pojav Haider in koroški Slovenci. Govoril bo predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Franc VVedenig. Večer bo v Peterlinovi dvorani, ulica Donizet-ti 3, z začetkom ob 20.30. ZA JUBILEJNO leto pripravljata Slovenska Vincencijeva konferenca in Klub prijateljstva niz zanimivih razlag Sv. pisma. Prvo predavanje z naslovomZgodo-vina odrešenja skozi prizmo rožnega venca bo imel g. Jože Špeh v četrtek, 24. februarja, ob 16. uri v ul. Donizetti 3. Vsi ste vljudno vabljeni! PRODAJAM GRAFIKE in risbe slovenskih umetnikov: Černigoj, Jakac, Gorše, Sedej, Kravos itd. Telefonirajte na številko 040 213034 od 18. do 20. ure. Samo resni interesenti! DAROVI ZA NOVI glas: Matilda Munih 20.000 lir. OB PRVI obletnici smrti botra, strica in mentorja Bertija - kap. Adalberta Štubla ml. - daruje Pavel 30.000 lir za zamejski študentovski in diplomiranski sklad Dorčeta Sardoča. ZA MISIJONE: Adrijana Krapež 50.000 lir. ZA LAČNE otroke po svetu: Neva Fonzari daruje 490.000 lir. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE predstava izven abonmaja Gostovanje Slovenskega Narodnega gledališča Drama iz Ljubljane Pedro Calderon de la Barca ŽIVLJENJE JE SEN REŽISER Janusz Kica NAJBOLJŠA PREDSTAVA V CELOTI NA BORŠTNIKOVEM SREČANJU LETA 1998. IZJEMNA PRILOŽNOST ZA VELIK GLEDALIŠKI UŽITEK Kulturni dom v Trsu, nedelja, 20. februarja, ob 17. uri. ZGONIK / V PETEK PREŠERNOVA PROSLAVA BESEDA PESNIKOV O PESNIKU Po uspelem skupnem praznovanju božičnih in novoletnih praznikov so se na Občini Zgonik odločili, da bodo združili moči tudi ob dnevu slovenske kulture. Predlogov je bilo kar nekaj, nato so se odločili, da medse povabijo pesnike, ki bi napisali misel oz. krajši sestavek o Prešernu. Vabilu se je odzvalo lepo število ustvarjalcev, tako bomo v petek, 18. februarja, ob 20. uri v dvorani KD Rdeča zvezda v Saležu lahko slišali, kaj so o Prešernu napisali Marij Čuk, Marko Kravos, Jurij Paljk, Boris Pangerc, MihaO-bit in Irena Žerjal terv italijanščini Roberto Dedenaro. Nekateri bodo svoj prispevek sami prebrali, ostale pa recitatorji domače dramske skupine. Obeta se torej priložnost, ČETRTEK 17. FEBRUARJA 2000 da v živo slišimo, kako se bodo pesniki spomnili oz. kako bodo počastili uglednega stanovskega kolego, saj sta bila oblika in slog popolnoma prosta. Program bosta oblikovala še pianistka Petra Šegina in oktet Odmevi. Občinska knjižnica pa bo poskrbela za raz-stavo-izbor knjig o Prešernu in njegovem pesniškem delu in se tako vključila v večer, ki bo v znamenju vprašanja: Kaj so in kaj bodo rekli o Prešernu? V občini Zgonik pa bo to le prvi del praznovanja Prešernovega leta. Drugi bo decembra, ko bodo izdali bro-šuro O Pesniku, v kateri bodo zgoraj omenjeni prispevki, in predstavili uglasbitev Prešernove poezije Pevcu. ŽP FOTO KROMA stop dijakov rojanske nižje srednje šole in glasbene točke v izvedbi dua Paolo Bem-bi-kitara in Martina Feri-glas ter hornistke Sare Magagna-to in pianista Stefana Artesija. Slavnostni govornik na rojanski proslavi je bil pisatelj Boris Pahor (na sliki pogled na dvorano med njegovim govorom), ki je postal tudi prvi častni član društva Rojanski Krpan. Izhajajoč iz svoje rojanske izkušnje, kjer je v otroštvu obiskoval nekaj let tamkajšnjo osnovno šolo, je med izobražencev in Slovenska prosveta. Ob tej priložnosti so kot vsako leto tudi letos podelili nagrade literarnega natečaja Mladike - to je bila že 28. podelitev - in priznanja Mladi oder za leto 1999 (letos je ta podelitev, ki jo od vsega začetka prirejata Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete, prvič potekala ločeno v Trstu in Gorici). Novost pa je letos predstavljal "natečaj Rebula", ki sta ga Slovenska prosveta in revija Mladika name- NOVI GLAS / ŠT. 6 2000 S 7. STRANI JASNA OPREDELITEV ŽUPNIJSKEGA SVETA V STANDREZU IN MEMORIAM "ZAHTEVAMO SPREMEMBO URBANISTIČNEGA NAČRTA" 10 ČETRTEK 17. FEBRUARJA 2000 O motivacijah, ki so jih podpisani povzeli v devetih točkah, ne bomo pisali, saj vsak naš bralec že predobro pozna posege, ki jih je utrpel slovenski rajon v zadnjih 30 letih. Tistim, ki s tem niso seznanjeni, povejmo le, da so z industrijskimi in obrtnimi conami, postajališči in obmejnimi strukturami, cestami, upe-peljevalnikom, stanovanjskimi hišami itd. posegli na več kot polovico štandreškega o-zemlja in korenito spremenili družbeni ustroj rajona, uničili kmetijstvo in načeli zdravje ljudi. S tem dokumentom so se zastopniki demonstrantov predstavili prejšnjo soboto v goriški občinski palači in na prefekturi. V prvem primeru jih ni sprejel nihče, tako da so resolucijo zaupali tajnici, v drugem so zahteve izročili prefektu Spadacciniju. doktorji, obrtniki in kmetje. Sprevod seje po poti krepil, tako daje po Korzu zbiral vedno nove ljudi. Pred občinsko palačo so se protestniki nekaj časa ustavili in tistim, ki sov dvoranah čakali, da gre vse to mimo, na glas izrazili svoje nelagodje, jezo in ponižanje. Živanen sprevod, kakršnih v Gorici nismo navajeni, se je nato napotil na Travnik pred palačo prefekture. Okoli dveh mladih govornikov, Maje Pe-terin in Dimitrija Brajnika, se je zbrala množica in pozorno poslušala ter ploskala. Predstavnika domačih društev ' sta v slovenskem in italijanskem jeziku povedala, da si J štandreški rajon želi le normalnega in zdravega življenja, takega, kakršnega si privošči vsak goriški občan. Povzela sta najpomembnejše etape, ki jih je prizadeti del goriške 8K i : t/a n W i H MC, * - ^ J 1 V koke wsP Lil!) LE mHl V skoraj štirih mesecih, t.j. od odobritve regulacijskega načrta, izvoljeni predstavniki, konzulta, slovenska manjšina, domača društva in druge ustanove, ki so se oglasile v zvezi s to problematiko, niso bile deležne posebnega posluha s strani odgovornih pri krajevni upravi. Nasprotno, večkrat so jih na občini želeli prepričati, da ne morejo zastopati le pristranskih in zasebnih interesov neke etnične skupnosti, t.j. slovenske manjšine. Zanjo ti gospodje dobro vedo, da obstaja, šele takrat, ko kaj zahteva in se upira, ko se ji dela krivica; ko pa vanjo in v njene neodtujljive pravice posežejo, seveda oni to "delajo le za dobro Gorice", kot da Slovenci v Štandrežu niso del Gorice... Sprevod razjarjenih štan-dreških in goriških občanov ob stavkajočih študentih slovenskih višjih šol je krenil izpred domače cerkve v Štandrežu. Prišli so s traktorji, majicami, velikimi zgovornimi napisi, trobentami, jarmi, samokolnicami in seveda "vržo-ti". Med njimi so bili mlajši, starejši, otroci in študentje, občine doživel v zadnjih desetletjih, razloge za zahteve in potrebo po sogovorniku, ki bi ji h poslušal. Ljudje so se nato mirno razšli nekaj po poldnevu. Sobotna manifestacija je bila pomemben pokazatelj volje po vztrajanju štandreš-kih ljudi. Izkazali so se za glasne, a za sedaj še mirne mani-! festante. Edina grenka nota je skoraj popolna odsotnost vi-I dnejših političnih predstavnikov, ki jih je neposredno volila slovenska manjšina, in tistih, ki ob veselejših priložnostih radi povejo, kako močno pod-i pirajo naša prizadevanja, saj | je na shod prišel le deželni ! svetovalec KPI Antonaz. POLOŽAJ STANDRESKIH PREBIVALCEV DANES S. MEDIATRIKA, PAVLA ŠEBAT V smislu drugega Vatikanskega cerkvenega zbora in v luči uvodnih besed konstitu-cijeGaudium etspes, daje namreč Veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpečih, hkrati tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev11, se župnijski pastoralni svet župnije sv. Andreja apostola v Štandrežu oglaša z veliko zaskrbljenostjo in razočaranjem. Dolga leta si prebivalci tega goriškega koščka zemlje že prizadevajo za ohranjevanje Božjega stvarstva, ki jim je bilo zaupano od Boga in prednikov, obenem pa iščejo vedno novih načinov in pobud, da bi spoštovali in bogatili dragoceni dar zemlje in zraka. Župnijski pastoralni svet ni bil sicer deležen članstva organizacijskega odbora za preživetje Štandreža, vendar se čuti globoko povezan v duhovni navezi z vsemi ljudmi dobre volje, ki žrtvujejo vse svoje moči za ohranjevanje tradicij, za zdrav napredek in za spoštovanje človekovih družbenopolitičnih pravic. V tem smislu poziva in vabi vse odgovorne osebnosti, naj si prizadevajo v miru in odprtosti iskati poti sožitja, medsebojnega poslušanja ter treznega i pretehtavanja pravih vrednot. V zvezi z zaselkom Jeremitišče pa opozarjamo, da ne spada niti v kulturno družbo niti v evropsko civilizacijo podiranje in uničevanje starodavnih verskih spomenikov, pa čeprav jih je že močno načel zob časa. Politične državne u-prave, ki na občinski, pokrajinski in deželni ravni skrbijo za našo blaginjo, nagovarjamo in pozdravljamo z besedami iz kon s ti tu cije Ga uc//um et spes, št. 26, 3: "Družbeni red in njegov napredek se morata neprestano usmerjati v blagor oseb, kajti urejanje reči je treba podrejati redu o-seb in ne narobe." Z iskrenim spoštovanjem in prisrčnim pozdravom KAREL BOLČINA, ŽUPNIK IN SVETOVALCI (SLEDIJO PODPISI) POLITIČNI PREMIKI NA GORIŠKEM V sredo, 9. t.m., se je sestalo pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti na mesečni seji. Tajnik je posvetil veliko pozornosti zapletom okoli krize na goriški pokrajini. Po mnenju prisotnih je bilo narejenega veliko prahu, na koncu pa seje rodila miš. Ljudska stranka je sprožila krizo, ki se je krepila nekaj mesecev, nato je ostala osamljena in po razmisleku spet podprla predsednika Brandolina. SSk se v polemiko ni spuščala, saj je šlo za obračunavanje med vodilnima strankama. Večkrat pa je SSkizrazila nezadovoljstvo do obnašanja do naše narodnostne skupnosti. Po srečanju z ostalimi koalicijskimi partnerji leve sredine in po srečanju z Brando-linom so akterji določili, da je nujna oživitev koalicije z jasnimi pravili in smernicami. SSk bo nudila podporo pri gradnji omenjenih smernic s svojimi predstavniki v delovnih skupinah, ki bodo poglobile npr. zdravstvo, gospodarstvo, čezmejne odnose, kulturo ipd. Nujen pa bo razmislek o vlogi slovenske manjšine v koaliciji. Na seji je bila namenjena posebna pozornost tudi zakonu za zaščito 12 jezikovnih manjšin in možnemu uresničevanju v naših občinah. Predstavnik iz Štandreža je nadalje seznanil tajništvo s pobudami, ki jih nameravajo še izpeljati v bran slovenskemu rajonu. Predstavnik iz Laškega pa je orisal stanje tamkajšnjih Slovencev. ZADNJA SEJA SLOVENSKE KONZULTE Prejšno sredo, 9.2., je bila v občinski palači v Gorici redna seja konzulte za slovensko manjšino na goriški občini. Povabljen je bil tudi župan dr. Gaetano Valenti. Predsednik konzulte dr. Damjan Paulin je najprej razgrnil paleto vprašanj, ki danes še posebej zanimajo slovenske občane goriške občine. Tako je naštel potrebo po stalnem prevajalcu oz. tolmaču za slovenski jezik, saj se ta nujno uporablja v odnosih z Novo Gorico, pa tudi v naših odnosih z oblastjo. Kot zelo pomemben se nato kaže problem Štandreža, ki buri duhove že dalj časa. Tudi Paulin je posebej omenil Jeremitišče, obrtniško cono, šolsko vprašanje (zlasti lokacijo srednje šole Trinko) idr. Predsednik je nato še podčrtal bližnjo tisočletnico Gorice in se zavzel za primerno omembo tudi slovenske prisotnosti v Gorici, ki je npr. sploh ni bilo zaznati na razstavah o goriš-kem baroku v našem mestu. Dr. Paulin je še predočil nujnost spremembe pravilnika mestne konzulte, izpostavil pa je tudi negativno zadržanje dveh članov konzulte, ki ju je imenoval občinski svet (s strani Forza Italia in Sever-ne Ijge). Župan je nato obširno odgovarjal na predstavljene probleme oz. podal stališče sedanje občinske uprave, ki seveda v ničemer ne spreminja dejstev oz. negativnega stališča občinske uprave do glavnih zahtev slovenskih občanov. ULICA PO GORIŠKEM ROJAKU V ARGENTINI Čeprav z zamudo, poročamo o dogodku, povezanem s spominom na rojaka v Argentini. Gre za zdravnika, goriškega rojaka dr. Stanka Musulina, ki se je rodil v begunstvu v Vipavskem Križu 2.6.1918. Medicino je študiral na univerzi v Pavii, kjer je diplomiral 1.1943. Delal je nato v psihiatrični bolnišnici v Gorici, po vojni pa nekaj časa v Postojni in na Dobrovem. Brici starejše generacije ga imajo še danes v lepem spominu kot požrtvovalnega zdravnika. Za delovanje v tem obdobju je prejel posebno priznanje Zavezniške vojaške uprave. L. 1948 je emigriral v Argentino in se 1.1953 zaposlil pri univerzi v mestu Rosario; v tem kraju je živel do smrti I. 1995. V Argentini se je s strokovnim delom tako uveljavil, da so po njem poimenovali ulico v kraju Romang (Santa Fe). Neki argentinski časopis je takole orisal njegovo osebnost: "Vedno je bil na razpolago skupnosti s svojo poštenostjo, prijaznostjo, poklicno pripravljenostjo in strokovno usposobljenostjo, kar je zaznamovalo vsak korak njegovega življenja. V poklicu je deloval za izboljšanje medicinske stroke. Ta ugledni zdravnik je zdravil tisoče in tisoče prebivalcev tega dela province, v spominu vseh pa bosta vedno ostala njegov altruizem in humanost." Sorodniki dr. Musulina živijo tudi v Gorici, tako brat Leopold in bratranec Gastone Musulin (znan kot dolgoletni predsednik združenja ANFAS). Njegov bratranec je bil tudi književnik iz Mirna dr. Stanko Vuk. ZAHVALA ZAKONCA CIRILA STANIČ IN MARTIN KRANNER se prav iz srca zahvaljujeta cerkvenim pevcem dubovnije svetega Ivana v Gorici, zlasti pa g. župniku Cvetku Žbogarju za občutene besede, izrečene med farno mašo v nedeljo, 13. februarja, za njuno 50-letnico poroke. Vljudno vas vabimo na odprtje fotografske razstave in predstavitev monografije VIPAVSKI KRIŽ Viljema Cigoja Srečanje bo vodil Ivan Mermolja. Sodeloval bo oktet iz Ajdovščine Katoliška knjigarna na Travniku, petek, 18. februarja, ob 18. uri GALERIJA Dne 11. februarja, na praznik Lurške Matere Božje, je tiho ugasnilo življenje sestre Me-diatrike, Pavle Sebat, redovnice Častitljive svetinje, ki je med sosestrami na Korzu Italija v Gorici dočakala 78 let. Pokojnica, ki bi septembra praznovala 60 let poklica, se je rodila januarja 1922 v Rodinah na Gorenjskem v kmečki družini. Kot je na pogrebni slovesnosti prejšnji ponedeljek lepo povedala s. Irma Makše, so pokojničini krščanski starši imeli pet otrok, od katerih sta se dve dekleti posvetili Bogu v isti redovniški družbi. Pavla je komaj 14-letna šla v Rim k sestram Naše Sionske Gospe, kjer je bila štiri leta. Ko pa se je pojavila nevarnost vojne, so jo poslali domov. Da bi nato spoznala, kam jo Bog kliče, je poromala na Brezje k Mariji Pomagaj. Takrat se je odločila za Marijine sestre, za kar ji ni bilo nikdar žal. Marijo je prosila, "da bi mogla biti dobra sestra, drugače je boljše, da ne grem v samostan," je zapisala. S. Media-trika je tako stopila pri 17 letih v Vincentinum, še isto leto je šla v bolničarsko šolo in leto kasneje v noviciat. Leta 1942 je bila premeščena v Gorico, kjer so ji zaupali nočno čuvanje v bolnišnici Usmiljenih bratov. Po štirih letih je bila zaradi razmejitve med Italijo in Jugoslavijo premeščena na Mirenski Grad. Potem se je vrnila v gori-ško skupnost in z veliko predanostjo nadaljevala apostolat med bolniki. Z nenadomestljivo ustrežljivostjo in vedro delavnostjo, ki je bila sad vere, se je požrtvovalno posvečala strežbi in negi bolnikov. Dokler so ji to dopuščale moči, je rada čuvala v bolnišnici, zlasti ponoči. Znala je biti pozorna ne le za dobro telesno počutje, ampak prisluhniti tudi duhovnim potrebam ljudi. Tudi v domači skupnosti je rada pomagala. Zadnja leta se je zaradi bolezni še bolj posvečala molitvi; kljub vsemu je ostajala vedra in vesela. Vsem bo ostala v spominu preprosta, delavna in dobrohotna dobrotnica. Bog naj ji povrne za vse, kar je preštevilnim ljudem naredila dobrega. UMRLA JERICA BALDASSI JAKONČIČ Pred dnevi so v Gorici pokopali gospo Jerico Baldassi Jakončič, ki je umrla v 94. letu starosti. Pokojna je bila vdova znanega goriškega odvetnika in profesorja Joška Jakončiča, ki je v prvih povojnih letih poučeval na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Dr. Jakončič je bil tudi znan kot dober glasbenik in sam napisal veliko obsežnih skladb, med temi znano Slovesno mašo, ki jo je pred leti izvajal v Gorici ljubljanski Consortium musicum. Pokojnica je bila vedrega in blagega značaja. Bog ji bodi dober plačnik! PREŠERNOVA PROSLAVA V STEVERJANU TEMELJITO DELO O BRDIH MARJAN DRUFOVKA V petek, 11. februarja, je društvo F.B. Sedej priredilo Prešernovo proslavo. Večerje bil posvečen največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu ob 200-letnici njegovega rojstva. Po uvodnih in pozdravnih besedah predsednika društva Mihaela Corsija se je pozornost številne publike osredotočila na osrednjo točko večera, in sicer na predstavitev Števerjancem res doštudirane knjige Briški zbornik. Ob spominu na največjega slovenskega pesnika smo se vživeli v konkreten dokaz doslej največje in naj-obširnejše publikacije o briškem gričevnatem področju. Knjigo sta publiki predstavila urednik Peter Stres, ravnatelj OŠ Dobrovo, in Bruno Pod-veršič, odbornik občine Dobrovo, ki je tudi sam poskrbel za prevod v italijanščino nekaterih povzetkov. Zbornik je oblikoval Pavel Medvešček, slike in fotografije je prispeval Andrej Colja iz Medane. Publikacija obravnava geografsko sliko področja Brd. Pri napornem delu za sestavo zbornika je sodelovalo 21 avtorjev, pretežno iz Goriških Brd, ki so bogato prispevali z drobnimi utrinki - pravimi študijami z raznih področij - k doprinosu pravih biserov. Tako srečamo v Briškem zborniku zanimive teme in zapise, od geološke zanimivosti do arhe- ološke podobe Brd, pa še o grbih plemiških družin, o izboru in oblikah kolonata, o Soški fronti na tem obrobju, o državni meji, o šolstvu, prispevke od sadjarstva do vinogradništva ter o vinu v briških šegah in navadah, o rebuli, tipični briški sorti, o ženah in dekletih iz Brd, o briških govorih pa vse do omembe Brd v slovenski literaturi, za katero sta najbolj zaslužna slavna Brica Alojz Gradnik in Ludvik Zorzut. Zbornik je do sedaj najtemeljitejše delo o Brdih, zbrano v eni knjigi, ki obsega skoraj 500 strani. Res je, da je doslej zgodovinopisje resnično malo poročalo o Brdih, seveda če ne jemljemo v poštev nekaterih posameznih primerov, kot je knjiga Steverjan domačina Marjana Terpina. Večer je glasbeno popestrila in zaokrožila pevska skupina Akord iz Podgore pod vodstvom dr. Mirka Špacapana. Pevci so publiko navdušili in sklenili res posrečen in kulturno bogat večer. Njihova pesem nas je tako pospremila h kozarčku briškega, k prigrizku in kramljanju. Zanimanje za Briški zbornik, ki je bil ta večer tudi naprodaj, je bilo v Števerjanu veliko, saj je prva obsežna izdaja o Brdih, ki na strokoven način podaja prerez posameznih obdobij in značilnosti Brd. Ker je ta prvi zbornik, lahko pričakujemo še kakšnega čez nekaj let. Študije za novega se že zbirajo, saj je v Brdih še mnogo snovi in sivih lis. IN MEMORIAM LOJZKA HUMAR V torek, 1. t.m., je bila pri sv. Ivanu pogrebna maša za pok. Lojzko Humar-Pocarini. Rodila seje na Banjščicah 8. marca 1901. Bila je mila, modra, plemenita žena. Njena največja krepost je bila velikodušnost. Podpirala je misijonarje, med katere spada predvsem misijonar Stanko Pavlin. Tudi onase je 1.1937 podalaslužit v Egipt. Tam je ob prostih dnevih radazahajala k šolskim sestram in jim velikodušno pomagala, saj so bile marsikdaj v stiski. V Egiptu je ostala do I. 1959. KosejevrnilavGorico, je tu s svojimi denarnimi prispevki rada pomagala raznim ustanovam, od katerih naj o-menim Marijino družbo in tretji red. Ker je bi la zase zelo skromna, je rada segla v žep, tudi ko so gradili Katoliški dom. Podpirala je katoliški tisk. Zlasti pa seje njena velikodušnost pokazala, ko je prevzela nase vse stroške revnega bogoslovca iz Vietnama in ga podpirala vse do mašniškega posvečenja. Ko so ji moči pešale, je leta 1983 zaprosila, da bi prišla v Zavod sv. Družine, kjer seje znašla kot doma. Rada je prebirala Katoliški glas in naše revije, dokler ji vid ni opešal. Nikdar se ni spuščala v prazno besedičenje, rada je molila. V zavodu je ostala do septembra 1999, nato pa odšla v bolnišnico, od tam pa k Sv. Justu, ker ji sestrevzavodu niso mogle nuditi vsega, kar je potrebovala. Za njeno požrtvovalno, tiho in skrito življenje naj ji bo Gospod bogat plačnik. Njen plemeniti zgled naj bo vsem, ki so jo poznali, zlasti pa njenima hčerkama gospe Bruni in gospe Sonji, kažipot v življenje. --------KA DOBERDOB / OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE ŽIV UTRIP IZ NADIŠKIH DOLIN V nedeljo, 13. februarja, je SKD Hrast v sodelovanju z župnijo sv. Martina pripravilo proslavo ob dnevu slovenske kulture. Večerje bil namenjen ljudski beneški pesmi, saj so kot gostje nastopili člani skupine Beneške korenine (na sliki) iz Srednjega, ki jih vodi David Klodič. Praznovanje je uvedel domači mešani pevski zbor Hrast pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Predstavil je nekaj pesmi iz nove zbirke Da-nieleja Zanettovicha Nediški zvon, ki so tudi izzvenele na koncertu abonmajske sezone SCGVEmil Komel. Sledil je nastop mladih pevcev skupine Beneške korenine, ki se od I. 1996 zbirajo, da bi ovredno- FOTOBUMBACA DRUŽINSKO SLAVJE PRI SV. IVANU 50-LETNICA POROKE V petek, 11. februarja, sta zakonca Cirila Stanič in prof. Martin Kranner iz Gorice praznovala zlao poroko. Pred 50 leti ju je v cerkvi sv. Ignacija na Travniku poročil ženinin stric pokojni Stanko Stanič, tedaj župnik v Štandrežu. Zla-to-poročni maši v cerkvi sv. Ivana v nedeljo, 13. t.m., sta prisostvovala sama jubilanta s tremi otroki in vnuki. Pomenljivo obredno mašo, ki se bere za tako priložnost in pri kateri je prepeval cerkveni pevski zbor, je daroval župnik Cvetko Žbogar in slavljencema s prisrčnimi in občute- nimi besedami čestital in voščil za nadaljnjo življenjsko pot. Prebral je tudi telegram, ki ga jevimenu svetega očeta poslal tajnik Svete stolicekar-di nar Angelo Sodano in v katerem je papež sporočil, da se bo zakoncev Cirile Stanič in Martina Krannerja ob petdesetletnici poroke spomnil v posebni molitvi in da jima zelo rad podeljuje zaprošeni apostolski blagoslov, ki je namenjen tudi njunim najbližjim, drugim dragim osebam ter vsem navzočim pri mašnem obredu. tili slovensko beneško ljudsko pesem bodisi v pristnih izvedbah kot v priredbah. Skupino vodi David Klodič, absolvent klavirja na Glasbeni matici v Špetru, ki sam večkrat prispeva k uveljavitvi beneške pesmi v širši stvarnosti, saj izvaja skupina Beneške korenine tudi njegove priredbe. Zbor je predstavil nekaj pesmi v dirigentovi priredbi, v priredbi Antonia Qualizze in Pavleta Merkuja. Nastop so pevci sami spremljali zglasbili, ki pričajo o njihovi vsestranski ustvarjalnosti, saj so uporabljali instrumente, ki gredo od klasičnih harmonike in kitare do modernejše in večkrat rockovsko uporabljene bas-kitare. Prvemu delu nastopa beneškega zbora je sledila priložnostna misel, ki jo je podal član zbora Hrast in je poudarjala prizadevnost pri gradnji enotnega slovenskega kulturnega prostora. Nato je bil po drugem nastopu domačega zbora na sporedu prikaz diapozitivov iz Nadiških dolin, ki sta ga opravila dirigent in član zbora Beneške korenine. Diapozitivi so razbili tisto klasično uradno vzdušje, ki se ustvarja ob proslavah, tako da se je občinstvo ob pripovedovanju dveh Benečanov izredno sprostilo. Tako je bil drugi del koncerta, ki gaje oblikoval zbor Beneške korenine, povsem ljudski in domač. Ob koncu pa je sledila že tradicionalna družabnost, ko so sečlani obeh zborov ob pristnih dobrotah, ki so jih pripravili domačini, prek pripovedovanja spoznavali sebe in svoje domače kraje. ■DB KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE Carlo Goldoni LE BARUFFE CHIOZZOTTE DRAMSKA DRUŽINA TEATRONOVO IZ CHIOGGIE Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž, nedelja, 20. februarja 2000, ob 17. uri PROSVETNO DRUŠTVO PODGORA Dan slovenske kulture SLOMŠKOVA PROSLAVA NASTOPAJO: Otroški pevski zbor Štmaver, MePZ Pod-gora, Dramska skupina PD Podgora. GOVORNIKA: Jožko Kragel j: Prešeren in Slomšek za slovenski jezik, Bernard Špacapan: Čudežna ozdravljenja kot doprinos za Slomškovo beatifikacijo Sreda, 23. februarja, ob 20.30 v župnijski dvorani v Podgori OBVESTILA V OKVIRU italijanske gledališke ponudbe za otroke Po-meriggi d'inverno bo gostovalo v soboto, 19. februarja, ob 17.30 Lutkovno gledališče Maribor z igrico Sonček, kje si? Vabljeni vsi otroci! FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici obvešča, da bo pravljična urica v ponedeljek, 21. februarja, ob 17. uri, namesto že napovedanega 28. februarja. Pravljico z naslovom Hopek pripoveduje Erika Sfiligoj. V KULTURNEM centru L. Bratuž je še odprto vpisovanje za tečaj telovadbe, ki ga vodi Carolina Bagnati. Tečaj je vsak ponedeljek od 18.45 do 20. ure. Inf.: 0481 531445 od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30. DAROVI ZA NOVI glas: Izidor Koren 8.000; Maria Grisoni 30.000; Martin Globočnik 50.000; Filip Vidmar 15.000; Stanley Kertelj 50.000; v spomin na sestrično Bredo dr. Alenka Legiša 100.000; Majda Giraldi 30.000; slovenski dom v Parizu 225.000 lir; Cilka K. 30.000 lir. ZAŠZOIympia: v spomin na Ivano Santi Nikolaj in Ida Pin- tar 100.000; Ivan Terpin 100.000; v spomin na Alberta Korena Ida in Simon Komjanc 50.000; Ivan Terpin 100.000 lir. ZA CERKEV na Peči: Ludvik Čevdek ob zlati poroki brata Pepkota in Marije 100.000 za cvetje; B.M. 30.000; Oliva Štrukelj Kovic 50.000 lir. ZA CERKEV v Ru pi: nečak ob pogrebu tete Milene Trampuž 10.000 lir; N.N. 30.000 lir. ZA CERKEVnaVrhu: za cvetje Roža Ferfolja 5.000, Darin Devetak 30.000 lir. ZA CERKEV v Dolu: v spomin na starše Alojza in Nado Fran-dolič hčerka 50.000 lir. ZA CERKEV sv. Ivana: v spo-I min na gospo Jerico Jakončič V.B. 50.000 lir. Župnijska skupnost iz Šte-verjana izreka družini Miklus globoko sožalje ob izgubi drage žene, mame in noneMILKE. Oder 90 izraža sožalje Danieli Klanjšček ob nonini smrti. ČESTITKE Najbližji prijatelji se veselijo z Emanuelo, Aleksijem in malo Saro ob rojstvu PETRA. Čestitkam se pridružujejo člani našega uredništva. GALERIJA ARS - KATOLIŠKA KNJIGARNA Vljudno vas vabimo na predstavitev novega dela akademika dr. Borisa Paternuja OD EKSPRESIONIZMA DO POSTMODERNE Ob prisotnosti avtorja bo o knjigi spregovoril prof. Adrijan Pahor. Katoliška knjigarna na Travniku, petek, 25. februarja, ob 18. uri KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN Praznovanje sv. Valentina LESENE PODOBE 19., 20., 21. februarja v Štmavru sobota, 19. februarja: ob 20.30 otvoritev 2. dela razstave Slavka Pahorja Lesene podobe, razstavo bo predstavil župnik Vojko Makuc. Nastopata: MePZ Štandrež (dirigent Tiziana Zavadlav) in MoPZ Štmaver (dirigent Nadja Kovic. Ogled je možen tudi 20. in 27. februarja od 9. do 20. ure NEDELJA, 20. februarja: ob 10.30 odprtje kioskov z jedmi na žaru in domačimi štruklji, ob 14.30 slovesna sv. maša NEDELJA, 27. FEBRUARJA: ob 15. uri Veseli otroški popoldan, predstavitev igrice Veselo na delo, nastopa OPZ Štmaver (dirigent Nadja Kovic) TOPLO VABLJENI! V SODELOVANJU Z ŽUPNIJO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH Niz veseloiger ljubiteljskih odrov Nedelja, 20. februarja, ob 17. uri: Dramska družina Teatronovo iz Chioggie, Carlo Goldoni: LE BARUFFE CHIOZZOTTE Nedelja, 27. februarja, ob 17. uri: SKPD Mirko Filej - Oder 90, Jean Jacque Bricaire: DOHODNINA Četrtek, 2. marca, ob 20.30: Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež, Marjan Marinc: POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO Ponedeljek, 6. marca, ob 20.30: Srečanje z Iztokom Mlakarjem iskrici smem, NAUST»HVSEH PREDSTAVE BODO V VELIKI DVORANI KULTURNEGA CENTRA L. BRATUŽ V GORICI. 11 ČETRTEK 17. FEBRUARJA 2000 12 ČETRTEK 17. FEBRUARJA 2000 IZ DRŽAVNEGA ZBORA V KANALSKI DOLINI IN ŠPETRU POSEBNA PREŠERNOVA PROSLAVA SPLET ZGODOVINSKIH OSEBNOSTI IN PREŠERNOVE POEZIJE SLOVENSKI POSLANCI NA OBISKU Med številnimi prireditvami, ki so se in se bodo še zvrstile v tem mesecu, posvečenem velikanu slovenske književnosti, moramo zabeležiti tudi Prešernovo proslavo v prostorih OŠ O. Zupančič v Gorici. Letos je Odbor staršev osnovnih šol didaktičnega ravnateljstva Gorica prvič priredil večer ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev je bila v sredo, 9. t.m., in je bila namenjena predvsem slušateljem treh tečajev slovenskega jezika, ki že od zgodnje jeseni vestno sledijo lekcijam in spoznavajo lepoto slovenske govorice, vzporedno pa seveda tudi bogastvo slovenske književnosti. Tečaji potekajo pod geslom Slovensko, sigrazie!; vodijo jih prof. Marjan Vončina, Majda Gergolet in Daša Hoban. Vabilo odbora staršev so v res lepem številu sprejeli ne le tečajniki, ampak tudi učno osebje in tisti, ki radi pogledajo, kaj se dogaja v šolskih hramih. Preden se je začel napovedani program, je ravnateljica Mirka Brajnik pozdravila prisotne in izrazila zadovoljstvo nad to pobudo. Za njo je predsednica Odbora staršev Katja Klanjšček predstavila strokovno pot častnega gosta večera, univerzitetnega profesorja Jožeta Pirjevca, ki je v italijanščini predaval na temo Slovenci v Gorici. Na kratko je spregovorila tudi o igralki Nevenki Vrančič, članici PDG. Dne 10. t.m. je bila v Gorici na obisku pri naših ustanovah državna sekretarka republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Mihaela Logar s svetovalcem Zorkom Pelikanom. Gosta sta se najprej srečala v goriškem Kulturnem domu z ravnateljem Igorjem Komelom in predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem, nakar so jima v Kulturnem centru Lojze Bratuž predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete Damijan Paulin, predsednica KC Lojze Bratuž Franka Žgavec, ravnatelj SCGV Emil Komel Silvan Kerševan in drugi predstavniki društev in ustanov predstavili delovanje kul- Prof. Pirjevecse je sprehodil po goriških "zgodovinskih poteh" od srednjega veka do današnjih dni; jasno in privlačno je v približno tričetrtur-nem predavanju omenil društva, časopisje, vplivne politične struje, predvsem pa vse tiste goriške Slovence, ki so se uveljavili v naši skupnosti in so zaradi vsestranskega kulturnega delovanja neizbrisno zapisani v zlati knjigi našega mesta. Ker je predavatelj tako tekoče in na razumljiv način izpeljal niti svojega izvajanja, so bili nad predavanjem vsi navdušeni (želeli bi si še podobnih srečanj) in zadovoljni, da so vendarle slišali predavanje o slovenski pretekli goriški stvarnosti. Po Pirjevčevem posegu je Nevenka Vrančič pospremila prisotne v svet poezije z recitacijo nekaterih Prešernovih stihov - škoda le, da ni v svoj izbor vključila markantnejših primerkov in da ni nekoliko skrajšala sicer zanimive ponudbe, s katero že deset let obiskuje šole, tako da dijake na pristen način sooča z mislimi pesnika iz Vrbe. Tečajniki so Vrančičevi sledili brez večjih težav, kajti Prešerna so obravnavali med lekcijami, poleg tega pa so imeli pred seboj liste s poezijami v izvirniku in italijanskem prevodu. Na koncu so se prisotni radovoljno zadržali in prijetno pokramljali tudi s predavateljem in odrsko umetnico. turnega hrama in organizacij, ki domujejo v njem. Po ogledu Kulturnega centra sta si gosta ogledala tudi prostore Goriške Mohorjeve in našega tednika na Placuti. Na sestanku so jima predstavniki Goriške Mohorjeve, Katoliškega tiskovnega društva, Pastirčka in Novega glasa prikazali položaj in smotre teh stebrov slovenstva na Goriškem. Na srečanju so spregovorili tudi o nujni obnovi stavbe na Placuti in Katoliške knjigarne na Travniku. Pred odhodom v Ljubljano sta Logarjeva in Pelikan obiskala še prostore Katoliške knjigarne, kjer deluje tudi Galerija Ars. JURIJ PALJK "Z veseljem smo spet med vami in z veseljem vidimo, kako dobro delate, kako vztrajate zavezani slovenstvu in ohranjanju slovenske besede v Kanalski dolini! Kljub vsem težavam, ki jih imate, vam vzklikam in vas pozivam, da vztrajate! Vztrajajte še naprej! Zahvaljujem se vam za vse o- Eravljeno delo in vam še en-art ponavljam: Vztrajajte in še enkrat vztrajajte!" je dejal v četrtek, 10. t.m., v Nabor-jetu v Beneški palači Slovencem iz Kanalske doline predsednik Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu slovenskega državnega zbora Marijan Schiffrer. V četrtek se je namreč v Kanalski dolini in vŠpetru mudila na obisku najštevilnejša delegacija slovenskih poslancev, kar jih je kdajkoli prišlo na obisk v zamejstvo in tudi kdajkoli odšlo v tujino. Zaradi tako velikega števila poslancev, ki so prišli v Kanalsko dolino in v slovensko šol- ERIKA JAZBAR Študijski center Nediža je v sodelovanju z Društvom beneških umetnikov in pod pokroviteljstvom domače občinske uprave priredil prejšnji petek v večernih urah praznik slovenske kulture v Špetru. Februarsko kulturno srečanje je med beneškimi Slovenci že tradicionalno, saj ga omenjeni študijski krožek pripravlja nepretrgoma že vrsto let. Letošnja izvedba je bila nekoliko posebna. Tudi letos so sodelovali številni ustvarjalci, ki so počastili najpomembnejši slovenski praznik. Program je potekal v dveh večerih. V sredo je v občinski dvorani in pred zelo številno publiko nastopila odlična skupina Slovvind. V petek pa so predstavili pomembno publikacijo za špetrske o-troke, ki je izšla v italijanščini, slovenščini in furlanščini z naslovom Skratkovo drevo. Na večeru je spregovoril tudi Silvester Gabršček, državni sekretar na slovenskem ministrstvu za kulturo, ki je omogočilo izid omenjene ilustrirane pravljice. Ob prisotnosti protagonistov - otrok Dvojezične šole iz Špetra - so o nastanku in pomenu natisnjene pravljice spregovorili vsi, ki so omogočili njen izid. To so ravnateljica Živa Gruden, učiteljici Antonella in Claudia ter seveda otroci prvega in drugega razreda osnovne šole, ki so leta 1998 s svojo zamislijo dobili prvo nagrado za osnovne šole na 2. vsedržavnem natečaju v Bordanu. Zaradi sporočila in ilustracij, nad katerimi so otroci in učitelji zelo ponosni, so pomislili na sko središče v Špeter, da se na lastne oči prepričajo, kako živijo Slovenci na tem skrajnem jezikovnem robu slovenskega naroda, tudi državni zbor v Ljubljani ni zasedal. V delegaciji slovenskih poslancev, ki jo je vodil Marijan Schiffrer, so bili tudi podpredsednik omenjene komisije Davorin Terčon, podpredsednik državnega zbora republike Slovenije Andrej Gerenčer in poslanci Herman Tomažič, izdajo tega dela, pri tem pa so poskrbeli tudi za izvod v italijanščini in furlanščini. Na predstavitvi je spregovorila tudi špetrska županja ter urednik založbe Družina Janez Gril. Ugledni slovenski gost je v popoldanskih urah obiskal Dvojezični šolski center ter mu prinesel zelo bogat knjižni dar. Janez Gril je tako izpolnil obljubo: predenim letom je na predstavitvi fotomonografije Beneška Slovenija, ki jo je založila Družina, povedal, da bo v primeru dobre prodajete knjige, prinesel v Špeter darilo. Tokrat se je vrnil v Nadiške doline in obogatil knjižnico Dvojezičnega centra z dragocenimi publikacijami, saj je knjiga o Beneški Sloveniji kmalu pošla. Na večeru je g. Gril nadalje povedal, da se v tem dveletju pripravlja podobna publikacija o dolini Rezije. Dan slovenske kulture se je nato nadaljeval v Beneški galeriji, kjer je bil protagonist večera prof. Pavel Petričič. Domači kulturno-prosvetni delavci ter odgovorni pri galeriji so se mu oddolžili za njegovo večdeset-letno delovanje med beneškimi Slovenci z odprtjem antološke razstave njegovih slikarskih in grafičnih del. Večer je potekal v domačem in sproščenem vzdušju. O Petričičevi figuri sta spregovorili Antonella Bukovac in Bruna Dorbolo, ki sta ob zanimivih umetniških delih omenila tudi njegovo družbeno in publicistično angažiranje. V ta namen so v Galeriji na ogled tudi nekatere publikacije, za katere je poskrbel slavljenec v zadnjih letih. Mario Gasparini, Jakob Presečnik, Ivo Hvalica, Ana Majda Kregelj-Zbačnik, Vladimir Čeligoj, Rudolf Petan, Ivan Božič, Vincencij Demšar, Izidor Rejc, Benjamin Henigman in Samo Bevk. Skupino je ves dan spremljala generalni konzul republike Slovenije v Trstu Jadranka Sturm Kocjan, obiska pa sta se udeležili še svetovalka v Oddelku za informiranje pri državnem zboru Karmen Uglešič in sekre- tarka Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Barbara Sušnik. Slovenski poslanci so se najprej ustavili v Žabnicah, kjer so se srečali s šolskimi sestrami in se na bližnjem pokopališču poklonili kulturnemu delavcu Salvatoreju Ve-nosiju, ki tam počiva. Na srečanju s šolskimi sestrami pa so spoznali njihovo delo in o-hranjanje slovenske besede, ki jo sestre oživljajo s prirejanjem raznih tečajev, v Žabnicah pa deluje tudi njihova glasbena šola. Šolske sestre v Žabnicah so namreč prava postojanka slovenstva v Kanalski dolini, na kar se predvsem zaradi njihovega nekri-čavega in umirjenega dela prerado pozablja. V Ukvah in kasneje v Naborjetu pa so se slovenski poslanci pobliže spoznali s problematiko kanalskih Slovencev, ki se združujejo okrog slovenskega Kul-turnega središča Planika. V njegovem imenu je spregovoril predsednik Rudi Bartaloth, prisotnih je bilo tudi nekaj odbornikov in tajnikTonči Sivec. Bartaloth je orisal delo in življenje kanalskih Slovencev, ki so živi in dejavni, povedal, da so sedaj na razpotju, ker se zavedajo, da bi učenje slovenskega jezika najbrž moralo priti v šole in postati šoloobvezni pouk, veliko pa si o-betajo od zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. O delu Slovencev v Kanalski dolini je spregovorila tudi I raziskovalka Slovenskega raziskovalnega inštituta Irena Šumi. Oba pa sta se dotaknila težav s financiranjem njihovega dela s strani republike Slovenije in sta bila mnenja, da ni prav, da to financiranje poteka preko krovnih organizacij SSO in SKGZ. Irena Sumi je tudi dejala, da pri financiranju dejavnosti slovenske manjšine v Italiji ni potrebnih strokovnih kriterijev, ki bi ure- jali to vprašanje. Iz njunega izvajanja je bilo jasno razbrati, da v Kanalski dolini in še posebej pri Kulturnem središču Planika niso zadovoljni, da finančno pomoč iz Slovenije dobivajo preko krovnih organizacij, češ da le-te "ne delajo strokovno in se ne držijo strokovnih kriterijev". Na te trditve se je odzval podpredsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Davorin Terčon in povedal, da so v slovenskem parlamentu z veseljem sprejeli nedavno zbliža-nje in večje povezovanje med krovnima organizacijama Slovencev v Italiji, povedal pa je tudi, da se sam zavzema za financiranje dejavnosti Slovencev s strani republike Slovenije preko obeh krovnih organizacij, ker le tako lahko Ljubljana obravnava našo manjšino kot osebek. Ljubljana se po Terčonovih besedah noče vmešavati v delo in financiranje slovenske manjšine, gotovo pa hoče in tudi ima jasen pregled nad porazdelitvijo finančnih sredstev. Poslanec Ivo Hvalica je v Naborjetu dejal, da se bo zavzemal, da bodo slovenska društva in ustanove delovale v prostorih v slovenski lasti. Vsi poslanci, med temi še posebno podpredsednik državnega zbora Gerenčer, pa so se zavzeli za trajno pomoč in večje zanimanje za slovensko manjšino v Kanalski dolini. Marijan Schiffrer se je v kratkem nagovoru spomnil svojih o-biskov Kanalske doline in začetkov obujanja slovenstva v teh krajih in sedanjim slovenskim kulturnim delavcem zaželel vztrajnosti pri narodno ohranjeval nem delu. Po srečanju in tiskovni konferenci v Beneški palači v Naborjetu je bilo še svečano odprtje likovne razstave najmlajših, ki so lani poleti pod vodstvom slikarjev Maje Poljšak in Klavdija Palčiča imeli v okviru Kulturnega središča Planika likovno kolonijo. Slovenski poslanci so se nato podali v Špeter, kjer so jih v Dvojezičnem šolskem centru pričakali odgovorni, da bi se jim najprej zahvalili za denarno pomoč, ki so jo pred kratkim na pobudo poslanca Iva Hvalice prejeli od slovenske države. V imenu špetrske slovenske šole sta spregovorila od slovenske vlade pred kratkim odlikovani prof. Pavel Petričič in ravnateljica Živa Gruden, ki sta zbranim prikazala delo in seveda razvojno pot dvojezičnega šolskega središča. V pogovoru s slovenskimi poslanci smo ugotovili, da so bili z obiskom v Kanalski dolini in v Špetru več kot zadovoljni, tudi zato, ker so se sami prepričali, s kakšnimi težavami se ukvarjajo Slovenci v teh narodnostno najbolj ogroženih krajih. Zadovoljni pa so bili tudi zato, ker so lahko pobliže spoznali razmere, v katerih Slovenci v Kanalski dolini in v Beneški Sloveniji delajo. Vsi poslanci so bili tudi prepričani o koristnosti takih o-biskov in zato jih z veseljem pričakujemo, vsaj tako številne, v prihodnje tudi na Tržaškem in Goriškem! IK Z URADA ZA ODNOSE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU OBISK PRI GORIŠKIH USTANOVAH MED BENEŠKIMI SLOVENCI KULTURNI PRAZNIK PRIZANESLJIVOST DO NOVE AVSTRIJSKE VLADE NASTAJAJO NOVA VOLILNA ZAVEZNIŠTVA SLOVENIJA MARJAN DROBEZ V politiki in javnosti se u-kvarjajo predvsem s tremi temami. Kakšen naj bo odziv na politične spremembe v Avstriji; ali se začenja novo obdobje dobrih odnosov in sodelovanja s Hrvaško po zamenjavi tamkajšnje oblasti; politične stranke pa snujejo volilna zavezništva in koalicije, s katerimi bi dosegle uspeh na državnozborskih volitvah jeseni letos. Vlada se je na spremembe v Avstriji odzvala mlačno. Premier Janez Drnovšek ponavlja, "da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha", pri čemer meni, "da Slovenija vodi pametno in razumno zunanjo politiko in zna braniti svoje interese, kot je potrebno, po nepotrebnem pa ne odpira vprašanj ali novih front". Ko utemeljujejo takšno politiko pričakovanj, v zunanjem ministrstvu poudarjajo, daje nova avstrijska vlada v svojem programu in tudi v prvih izjavah nove zunanje ministrice Benite Ferrero-VValdner zagotovila, da Avstrija nerešenih vprašanj med državama ne bo izrabljala za oviranje vključevanja Slovenije v EU. Časniki pa objavljajo razne prispevke in pisma, iz katerih izhaja zaskrbljenost zaradi možnosti, da bo Jorg Haider s svojo politiko in skrajnostmi, ki jih javno zagovarja, spodbudil nov val avstrijskega nacionalizma, ki bi škodo- val slovenski narodni skupnosti na Koroškem ter sodelovanju med Avstrijo in Slovenijo. Judovska skupnost v Sloveniji je v sporočilu za javnost napisala: "Strah nas je, ker so s tem ideje nestrpnosti, rasizma in protisemitizma postale nekako legitimne. Bojimo se, da se bo zaradi avstrijskih dogodkov tudi v Sloveniji povečalo število privržencev neonacističnih idej, zato pričakujemo, da bo slovenska vlada ustrezno zaščitila svoje državljane slovenskega rodu". Vlada pa zelo optimistično presoja možnosti za izboljšanje odnosov s Hrvaško, zlasti pa za hitro rešitev odprtih vprašanj med državama. O tem govorijo Janez Drnovšek in Dimitrij Rupel, v Zagrebu pa predsednik hrvaške vlade Ivica Račan, predsednik države Stipe Mesič in novi zunanji minister Tonino Picula. Že v tem mesecu napovedujejo prva srečanja najvišjih predstavnikov obeh držav. Vsi menijo, da je nerešena vprašanja, tudi o morski meji med Slovenijo in Hrvaško v Piranskem zalivu, "mogoče rešiti v kratkem času, če bosta obe strani pokazali dobro voljo. Mednarodno posredovanje oz. arbitraža ne bi bila potrebna v nobenem primeru". NA VOLITVAH MNOŽICA STRANK V okviru priprav na volitve nastajajo zamisli in predlogi o zavezništvih med političnimi strankami. Doslej je bila uradno ustanovljena samo koalicija za Slovenijo, ki jo tvorita socialdemokratska in kr-ščanskodemokratska stranka. Vanjo ni vstopilaSLS, zaradi nesoglasij med Lojzetom Peterletom in Marjanom Podobnikom pa očitno tudi ne bo že tolikokrat napovedane združitve SLS in SKD. SLS je napravila javnomnenjsko raziskavo o tem, kako bi glasovali volilci, ko bi seomenjeni sredinskodesni stranki združili in bi bile volitve zdaj. Tako naj bi stranka na državnozborskih volitvah prejela najmanj 25% ali celo okoli 30% glasov. Zanjo naj bi glasovali tudi mnogi volilci, ki sicer še niso opredeljeni. Sodeč po tej javnomnenjski raziskavi, bi za LDS glasovalo 8,3% volilcev, za SDS 8,3%, SLS 7,4%, ZLSD 5,7% in za SKD 3,8%. Kar 17,5% volilcev pa je izjavilo, da se volitev ne bi udeležili. Vsaka od 33 političnih strank, kolikor jih je registriranih pri ministrstvu za notranje zadeve, si poskuša zagotoviti možnosti za uspeh na parlamentarnih volitvah, ki pa so za majhne zunajparlamentarne stranke zelo skromne. PredsednikZLSD Borut Pahor predlaga koalicijo pod naslovom Tretja pot, ki bi združevala stranke in gibanja levega izvora in opredelitve. Vanjo vabi tudi LDS, vladno stranko, ki pa jo Pahor hkrati kritizira. Demokratična stranka upokojencev pa je pozvala predsednika države Mila- na Kučana, naj ustanovi svojo stranko in prevzame vodstvo zavezništva levosredinskih političnih strank. Najbrž pa to ni mogoče, saj Kučan v sedanji funkciji po ustavi ne more voditi nobene stranke ali gibanja. V četrtek, 10. februarja, pa je bil podpisan sporazum o ustanovitvi koalicije z imenom Za boljšo Slovenijo. Sestavljajo jo tri neparlamentarne stranke, Socialnoliberal-na stranka, Stranka slovenskih narodnjakov in Stranka enakopravnih dežel. V svojem programu se nova koalicija zavzema za socialnost, tržnost in spravo, njen vodilni mož pa je Vitomir Gros. POHVALE IN OPOZORILA SLOVENIJI V Ljubljani se je 10. in 11. t.m. mudil na prvem uradnem obisku Claudio Martelli, poročevalec za Slovenijo v odboru za zunanje zadeve Evropskega parlamenta. Imel je pogovore z zunanjim ministrom Ruplom, ministrom za evropske zadeve Bavčarjem, predsednikom vlade Drnovškom in s predsednikom države Kučanom, in sicer o vseh poglavitnih vprašanjih vključevanja Slovenije v EU. Po Martellijevih besedah sta s Kučanom soglašala v oceni in prepričanju, da bo Slovenija lahko pripravljena na članstvo v EU še pred 1. januarjem leta 2003. Ob tem je Martelli navedel oceno Evropskega parlamenta, da je Slovenija med prvimi v sku- i pini kandidatk za EU. Opozoril pa je, da bi morala Slovenija še pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami urediti pravosodje in javno upravo. ZAKLJUČNE PRIREDITVE OB 50. OBLETNICI GLASBENE ŠOLE NOVA GORICA RESNO IN TUDI POPULARNO — Glasbena šola Nova Gorica je bila v petek, 11 .t.m., gostiteljica številnih glasbenikov, nekdanjih in sedanjih u-čencev, učiteljev, ravnateljev, ki so se zbrali na "glasbenem maratonu" ob zaključku praznovanja 50-letnice šole. V pretesni in za koncerte povsem neprimerni dvorani Glasbene šole Nova Gorica so u-čitelji s svojim izbranim nastopom številno občinstvo (in upamo tudi javnost) opozorili na neprimernost dvorane. Osrednja pozornost prireditev je bila namenjena izidu zbornika z naslovom Z ljubeznijo do korenin (pripravila in uredila ga je Tatjana Gregorič), ki na 150 straneh razkriva pestro in prepleteno zgodbo glasbenih šol v Šempetru, Solkanu in Novi Gorici. Predstavitev je popestril nastop čembalista Milka Bizjaka, nekdanjega učenca Glasbene šo- NEDELJSKA GLEDALIŠKA SREČANJA V NOVI GORICI ŠTANDREŠKA KOMEDIJANTA OMREŽILA TUDI NOVOGORIČANE PREDLOGI FORUMA ZA GORIŠKO OSREDNJI TRG NAJ BO TRAVNIK IVA KORSIC V Kulturnem domu v Novi Gorici se uspešno nadaljujejo Nedeljska gledališka srečanja, abonmajska ponudba šestih gledaliških predstav, katerih protagonisti so dobre ljubiteljske dramske skupine z obeh strani meje. Dramski popoldnevi so letos prvič našli svoj prostor v organizaciji Zveze kulturnih društev. Od oktobra do sedaj se je zvrstilo v spodnji dvorani novogoriškega Kulturnega doma že pet dramskih popoldnevov; za uresničitev zamisli imata največ zaslug Boleslav Simoniti in Emil Aberšek. Na malo dvorano so gledalci precej navezani in zato radi zahajajo vanjo, saj vzbuja njeno omejeno število sedežev in obseg odra pravo domače počutje. Nedeljska srečanja s Talijo so v jeseni uvedli štandreški igralci s komedijo Neila Simona Zares čuden par v režiji E-mila Aberška, v čigar režiji je nastopila tudi dramska skupina iz Števerjana s kriminalko Agathe Christie Mišolov-ka; za njimi sta se predstavila Prosvetno društvo Soča Ka- nal s komedijo Raya Coone-ya Minister v škripcih in dramska skupina Javornik iz Koroške Bele z igro Boeing-boeing. Preteklo nedeljo pa je zbrano občinstvo preživelo dve sladki sproščeni urici v družbi članov dramskega odseka PD Štandrež Majde Zavadlav in Božidarja Tabaja. Da sta igralca zelo priljubljena na Goriškem, je splošno znano, nismo si pa mislili, da tako radi sledijo njunim stvaritvam tudi novogoriški gledalci. V režiji igralca PDG Janeza Starine, ki i je zelo pazljiv do še tako majhne avtorjeve nadrobnosti, sta izredno dognano odigrala dve enodejanki, in sicer Karla Valentina Selitev in Roberta Andersona Jaz sem Berto, s katero sta zablestela lani na tretjem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah in odnesla lepo število nagrad. Nedeljska publika ju je toplo sprejela in se ob njuni dognani igri prijetno zabavala. Enodejanki sta si popolnoma različni tako vsebinsko kot v odrskem prikazu; z njima sta Božo in Majda spet potrdila, kako se lahkotno, v prav kratkem premoru, toda v temeljiti zbranosti preobrazita v popolnoma nasprotna si lika. V igranju se krasno u-jemata in z užitkom posredujeta besedilo in mu dajeta pravo razsežnost in poudarek. Očarala sta pač tudi gledalce onstran meje. Naj omenimo, daje dramski odsek PD Štandrež ponovil letos naštudirano komedijo Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo (režija E. Aberšek) v soboto, 13. t. m., v Braniku pred več kot 250 gledalci in tudi tu doživel zasluženi uspeh. V zaodrju so vsakokrat poskrbeli, da je vse teklo brez napak, Joško in Franko Kogoj, izdelovalca scene, in šepetal-ka Marinka Leban, skrbna varuhinja avtorjevih replik. Pri Andersonovi enodejanki so poskrbeli za glasbo Marko Brajnik, za učinkovito šminko pa Maura Delpin iz PDG in Snežiča Černič. Nedeljska gledališka srečanja se bodo sklenila marca, ko bodo prireditelji imeli v gosteh skupino iz osrednje Slovenije, ki je v minulem letu ustvarila najboljšo predstavo. Organizacija civilne družbe Forum za Goriško iz Nove Gorice je objavila nekaj pomembnih predlogov za slovesnosti ob 1000-letnici prve omembe Gorice in Solkana. Ta izhaja iz dveh dokumentov, izdanih v letu 1001. Dne 28. aprila tega leta je v Ravenni cesar Oton III. izstavil listino, s katero je oglejskemu patriarhu Johannesu podelil polovico kastela, ki se mu pravi Solkan oz. Siliganum, in polovico vasi, ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica, ter polovico ozemlja med Sočo, Vipavo in Trnovsko planoto. Pol leta kasneje, 27. oktobra, je isti cesar v Pavii podelil v dar še preostalo polovico Solkana, Gorice in njima pripadajoče ozemlje. Prejemnik tega daru in listine je bil furlanski grof VVerihen. V dokumentu Foruma za Goriško je zapisano, "da je 1000-letnica Gorice pomemben mejnik v zgodovini prebivalcev Goriške. Prepričani smo tudi, da so duhovni in materialni dediči omenjenih zgodovinskih dogodkov tudi prebivalci mesta Nove Gorice. Kajti Gorica je slovenskega izvora in priča o tem, da so v njej že pred tisoč leti živeli Slovenci, kar dokazuje- ta tudi zgodovina in današnja i stvarnost. Zaradi tega bi proslavljanje 1000-letnice Gorice in Solkana moralo imeti vseslovenski značaj in pomen. Na ravni države bi morali ustanoviti poseben odbor za omenjeno počastitev. V soglasju z italijansko državo pa naj bi se zavzeli, da bi pokroviteljstvo med proslavljanjem prevzel Svet Evrope". Forum za Goriško predlaga, da se na gradu ali na drugem primernem kraju v Gorici postavi spominsko obeležje, o čemer bodo odločali tamkajšnji občinski organi. Prav tako se zavzema za to, da bi osrednji trg v Gorici "ponovno preimenovali vTravnik, torej ime, ki je obeleževalo večji del zgodovine Gorice". Padel je tudi predlog, da bi v Novi Gorici postavili znamenje, spomenik, obelisk ali drugo obeležje. V izvirnem jeziku, v latinščini, pa tudi v slovenskem prevodu naj bi prinašal besede iz darilne listine Otona III.: "Prepuščamo iz našega prava v njegovo pravo in oblast polovico gradu, ki se mu pravi Solkan, in polovico vasi, ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica." —M. le Nova Gorica, danes pa priznanega orglavca, izdajatelja, založnika. Na sliki Tatjana Gregorič podeljuje zbornik Milku Bizjaku. Petkovo glasbeno dogajanje seje večernih urah preselilo v frančiškanski samostan Kostanjevica, kjer so s čednim in iskrim muziciranjem pred številnim občinstvom nastopili nekdanji učenci (danes gojenci srednjih šol v Ljubljani ali v Kopru, nekateri med njimi pa že priznani glasbeni pedagogi). Praznovanje seje zaokrožilo v dvorani mestne občine Nova Gorica, kjer so Zvoki popularne glasbe stkali najširšo paleto glasbenega izobraževanja Glasbene šole Nova Gorica. Big band GD Nova pod vodstvom Miloša Rijavca, solista Boštjan Simon ; (altsaksofon) in Julijan Fortu-nat (klaviature), skupina Avtomobili, Big ben kvartet (ki se je vnovič sestal prav za to priložnost), Tatjana Mihelj (vokal), Vladimir Čadež (vokal), Janez Rijavec - Gianni (vokal), Bor Zuljan (kitara), Marjan Mlakar (klavir) in kot gostja Lara Jankovič (vokal) so s prikupnim, lahkotnim in vedrim koncertom mnoge spomnili na izjemno širino glasbenega delovanja (tudi zelo odmevnega v širšem slovenskem prostoru) številnih glasbenikov, ki so v preteklih letih obiskovali Glasbeno šolo Nova Gorica. Posebno čestitko in poklon so v zaključnem taktu prireditve pripravili tudi člani Slovenskega okteta s svojim nenapovedanim priložnostnim nastopom. OBVESTILA GORIŠKI MUZEJ Nova Gorica in občina Brda vabita na predstavitev obnovljene stalne zbirke grafik Zorana Muši-čavpetek, 18.t.m.,ob19. uri na gradu Dobrovo. Ob isti priložnosti bo javnosti predstavljeno tudi preurejeno prvo nadstropje gradu s kulturnozgodovinsko zbirko 19. stoletja in stalno razstavo Grajska zbirka - poskus rekonstrukcije. Spregovorila bosta župan občine Brda Franc Mužič in likovni kritik Zoran Kržišnik. Slovesnost bo dopolnil nastop kitaristke Tanje Brecelj. HITOVE MUZE. V petek, 25. t.m., bo na gradu Dobrovo ob 20. uri igral Trio Gadžijev. 13 ČETRTEK 17. FEBRUARJA 2000 14 ČETRTEK 17. FEBRUARJA 2000 ITALIJANSKO PRAVO POGOVOR / DIMITRIJ ŽBOGAR O NOVOSTIH PRI TRŽAŠKI ZVEZI NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV UREDITEV ZAKONODAJE O SPOMENIŠKEM VARSTVU (2) ZA OHRANITEV IN OŽIVITEV NAŠEGA KRASA DAMJAN HLEDE Kot že rečeno, sestavljata ureditev spomeniškovarstve-ne zakonodaje dva dela: prvi je posvečen kulturnim dobrinam, drugi pa naravnim in krajinskim dobrinam. Med kulturne dobrine spadajo tako premičnine kot nepremičnine. Z ozirom na nepremičnine je zanimiva delitev na "neposredne kulturne zanimivosti" (nepremičnine z umetniško, zgodovinsko, arheološko, demo-etno-antropolo-ško vrednostjo) in na "posredne kulturne zanimivosti" (nepremičnine, ki zaradi svojih vezi s politično, vojaško oz. literarno, umetnostno in kulturno zgodovino predstavljajo precejšnjo zanimivost. Javne ustanove, med katerimi tudi krajevne uprave in zasebne nepridobitniške ustanove, morajo sestaviti posebne sezname z opisom po-sedovanih neposrednih kulturnih spomenikov. Obveznost seznama torej ne velja za posredne kulturne zanimivosti. Slednje označi ministrstvo za kulturne dobrine, ki se izreče tudi o kulturni zanimivosti drugih neposrednih spomenikov, ki pripadajo zasebnikom. Minstrstvo ukrepa samostojno ali pa na podlagi predloga pristojnega spomeniškega nadzornika, tudi na priprošnjo dežele, pokrajine ali občine. Ukrep mora biti javljen lastniku ali posestniku. Vročitev, če gre za nepremičnine, mora biti prepisana tudi v nepremičninske registre (oz. vknjižena v krajih, kjer velja tabularni sistem). Omenjena razlikovanja so relevantna z ozirom na nekatere zakonske obveznosti, ki jih skupno zakonsko besedilo podrobno predvideva v členih od 21 do 61. Gre za obveznosti, ki se tičejo vzdrževanja kulturnih dobrin in njihovega prometa. Tudi tukaj se bomo ustavili predvsem pri nepremičninskih dobrinah. Te obveznosti, ki jih bomo kasneje opisali, veljajo na različen način za različne doslej omenjene kategorije kulturnih dobrin. Za "posredne kulturne zanimivosti" veljajo te norme v vsakem primeru, tudi če še ni prišlo do vročitve ukrepa 0 kulturni zaščiti lastniku oz. posestniku. Za "neposredne kulturne zanimivosti" pa je treba razlikovati: če so last javnih ustanov ali zasebnih neprido-bitniških ustanov, veljajo te norme v vsakem primeru, tudi brez vročitve; če pa so last zasebnikov, veljajo omenjene za-ščitno-omejevalne norme, samo če je že prišlo do vročitve ukrepa, ki dobrino podreja spomeniškemu varstvu. To pomeni, da je vročitev predpogoj za veljavnost za-ščitno-omejevalnih norm, ki zadevajo vzdrževanje in promet dobrin, samo če so slednje v lasti zasebnikov in če spadajo med dobrine, ki predstavljajo "neposredno kulturno zanimivost". Nekatere manj pomembne norme pa veljajo tudi za te dobrine ne 1 glede na to, ali ježe prišlo do vročitve ali ne. Med temi tudi t.i. "predpisi posrednega varstva" (člen 49), s katerimi lahko minister na predlog spomeniškega nadzornika odredi razdalje in mere, ki naj zavarujejo kulturne nepremičnine, tudi onstran regulacijskih načrtov in drugih urbanističnih predpisov. ----------DALJE V ponedeljek, 7. t.m., seje v Trstu sestal širši svet pokrajinske federacije Zveze neposrednih obdelovalcev, ki je obravnaval novonastale razmere v sami stanovski organizaciji. Prav zaradi korenitih pre-osnov na vsedržavni ravni je po približno desetih letih s 1. februarjem zapustil vodstvo tržaške zveze njen ravnatelj Vito Rubert. Vsedržavno vodstvo pa je predlagalo, da bi odgovornost za tržaško pokrajino prevzel ravnateljgoriškega pokrajinskega urada Zveze neposrednih obdelovalcev (ZNO) Mauro Donda. Predlog sta tržaškemu širšemu svetu te kmečke stanovske organizacije predstavila deželni predsednik Car- lo Colussi in deželni direktor Dino Tartagni. Širši svet, ki ga je vodil predsednik tržaške pokrajinske ZNO Dimitrij Žbogar, je predlog o zamenjavi po poglobljeni analizi in široki razpravi tudi sprejel. Da bi nekoliko bolje razumeli te novosti, smo predsednika Žbogarja prosili, da bi pojasnil ozadja teh sprememb. "Najprej hvala za možnost, da pojasnim nastalo stanje. ZNO je na vsedržavni ravni začela s preosnovo svojega delovanja. Po natančni obdelavi statističnih podatkov o kmetijstvu v Italiji je postalo jasno, da je v državi določeno število lastnikov kmetijskih površin, skupno približno lastnikov, ki se s kmetijstvom ukvarjajo le ob drugi redni zaposlitvi in v prostem času ali kot finančniki, ki investirajo v nakup teh zemljišč. Približno 500.000 pa je takih, ki so redno vpisani kot kmetje v sezname INPS in živijo od te dejavnosti. Ti kmetijski podjetniki morajo plačevati vse davke in pristojbine, vplačati morajo socialno-skrbstvene dajatve in prispevke v sklad za odškodnine v primeru nesreč. Seveda lahko koristijo določene prispevke javnih ustanov oz. skladov EZ, toda ti prispevki so dostopni tudi vsem prej omenjenim. Če pomislimo, bo vsakomur jasno, da bodo javni ali evropski prispevki prinesli malemu kmetu vsekakor dobrodošlo priznanje in tudi gmotno korist, vendar pa je tudi res, da lastniki zemljišč in zlasti velike finančne družbe ali zavarovalnice, lastnice ogromnih kmetijskih površin, prav na isti račun prejemajo stotine milijonov prispevkov, kar je naravnost sramotna socialna nepravičnost. Da bi ZNO zaščitila kmeta-pod-jetnika, je na vsedržavni ravni začela s korenito prenovo svojega delovanja, ki je in bo še bolj usmerjeno v nudenje čim boljših strokovnih uslug in pomoči kmetu podjetniku. Dosedanji sistem, ki je dejansko finančno podpiral sindikalne organizacije, je omogočal, da so te delovale tudi na socialnem področju in tako reševale osnovne potrebe podeželskega prebivalstva. Ta sistem seje spremenil in vsaka dejavnost je obravnavana le z vidika profita. Konfederacija je zato začela z notranjo preosnovo delovanja v znamenju znižanja režijskih in drugih stroškov, kar pomeni tudi zmanjšanje osebja." Kaj to konkretno pomeni za tržaško pokrajinsko federacijo ZNO? Odhod ravnatelja Ruberta je za vse nas izguba. Naj se mu tu javno zahvalim za vse, kar je med nami naredil dobrega. Ohranil ga bom v odličnem spominu kot človeka velike strokovnosti, a tudi skromnosti, ki je s konkretnimi predlogi in tudi z osebnim izpostavljanjem skušal pomagati našim kmetom. Z vidika celotne konfederacije pa je SGZ / OBČNI ZBOR GOSTINSKE SEKCIJE OBRAČUN IN POMLADITEV Gostinska sekcija pri gori-škem Slovenskem gospodarskem združenju je imela v torek, 15. t.m., redni občni zbor. Zbrani gostinci so najprej preverjali s pomočjo strokovnjaka, geom. Persoglie, raven pripravljenosti v zvezi z določili zakona 626 o varstvu pri delu in o njegovem izvajanju. Glavne novosti zadevajo osveščanje delavcev o nevarnostih na delu, zlasti pa določila, ki obvezujejo delodajalca, po katerih mora biti med delavci vsaj eden z opravljenim protipožarnim tečajem in prav tako oseba, vešča prve pomoči. Z velikim zanimanjem so obravnavali še evropsko naravnane predpise glede HACCP, ki zavezujejo predelovalce živil. O vsem tem so krajevni gostinci že primerno osveščeni, pomembno pa je vedeti, da bodo od 1. aprila neupoštevanje pravil kaznovali z globami. V svojem poročilu je dosedanji načelnik sekcije Avguštin Devetak povzel dejavnost sekcije in navedel pobude, ki jih je sekcija uresničila. Poudaril je, da je gostinska sekcija prisotna v komisiji za trgovino, gostinstvo in turizem na goriški pokrajini in v komisiji za dopolnilno blagajno pri zavodu INPS. Posebno pozornost je posvetil udeleževanju goriških gostincev na sejmih, predvsem pa sodelovanju na goriškem sejmu Ru-ralia 99. K odmevni pobudi so veliko prispevali slovenski gostinci iz Goriške in Tržaške, ki so predstavili Kuhinjo manjšine. Tudi zaradi izrednega us- peha so že vabljeni na letošnji sejem v oktobru. Devetak je še poudaril potrebo po izobraževanju, pogoju za višanje ravni gostinske ponudbe. O-menil je še oživitev po enajstih letih Gospodarskega praznika, ki sogaprirediliTani jeseni v gostilni Koršič v Štever-jani. Kritično noto je izrekel ' na račun krajevnih uprav, saj je za splošno krizo gostinskega sektorja krivo pomanjkanje celovitega načrta turistične promocije na Goriškem. Sodelovanje s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem Trstje utečeno, je povedal, lahko ga le še okrepijo. ; Poseben izziv bi bil načrt za skupno gostinsko ponudbo manjšinskega prostora, turistični paket, ki bi objel Gori-: ško, Tržaško in Benečijo. Izrazil je še željo po pomladitvi | odbora. Novi odborniki, ki so izšli z občnega zbora, so nje-| govo željo potrdili. Novi načelnik sekcije je Emil Peric, odborniki pa Bogdan Podver- šič, VValter Peteani, Boris Nanut, Avguštin Devetak, Dino Peršolja. Ravnatelj SGZ Igor Orel je na koncu povedal, da predstavlja sodelovanje med združenji Goriške in Tržaške, pa tudi Slovenije in Koroške, ustrezno pripravo na prihodnost, ko bo tudi Slovenija vstopila v EZ. Povezovanje je pogoj za ustvarjanje enotnega prostora, ki gostincem nu-j di nove perspektive. Članom sekcije je še nakazal možnost vključitve v program, ki ga je ■ predstavilo združenje iz Ko-! roške, o izmenjavi in soočanju gostinskih obratov. V ponedeljek, 21. februarja, pa bo na sedežu SGZ v ulici Roma 20, z začetkom ob 20. uri, redni občni zbor ma-lotrgovinske sekcije. Govor bo med drugim tudi o novo-| stih zakona 626 o varnosti na delu in predpisih glede j HACCP za trgovine jestvin. Vabljeni člani! jasno, da smo morali tudi mi, najmanjša stvarnost v državi, žrtvovati nekaj - čeprav z velikim obžalovanjem - za skupno dobro. Glede vodstva je torej prišlo do povezave z Gorico, mi pa smo ohranili avtonomijo sindikalnega dela in odločanja, saj vodstvo tržaške federacije ni odstopilo in je v teh dneh še posebej dejavno pri iskanju ustreznih odgovorov na spremenjene razmere v primarnem sektorju. Vsi vemo, kakšna je stvarnost v kmetijstvu na Krasu in v tržaški pokrajini sploh. Cela vrsta vinkulacij, nerešeni problemi glede Kraškega parka, neznana usoda Kraške gorske skupnosti, desetletja zgrešene strategije s strani oblasti, a tudi t.i. vodstva civilne družbe, ki seje skrivalo za gesli in proglasi, ni pa stvarno skušalo pomagati našim ljudem z ustreznimi podjetniškimi in gospodarskimi rešitva- mi; vse to nas je pripeljalo na rob propada. Kljub vsemu pa seje kmetijstvo ohranilo in je v zadnjem desetletju začelo ubirati nova, gotovo bolj perspektivna pota. Vse več je tudi mladih, ki verjamemo, da kmetijstvo lahko nudi določene gospodarske možnosti. Prvenstvena skrb tržaškega odbora v tej reorganizaciji je torej bila, da kmetom, ki so se do sedaj posluževali naših uradov, jamčimo tudi v prihodnosti dober oz. še boljši standart uslug. Sindikalna dejavnost pa bo vsekakor ostala v upravljanju naših ljudi in zato bomo tudi v prihodnje imeli samostojen odbor, kot smo ga imeli doslej. Po našem mnenju je važno, da se vsi skupaj, t.j. dejanski kmetje, ki živimo od tega, a tudi vsi ostali, ki se s kmetijstvom ukvarjajo ob prostem času, kakor tudi ostali dejavniki na teritoriju, predvsem lastniki zemljišč in odbori vaških srednj ali jusov, povežemo in složno delujejmo za ohranitev in oživitev tega našega Krasa, ki je sicer problematičen, a ima tudi velike razvojne zmogljivosti. SDGZ / SEKCIJA ZA MEDNARODNO TRGOVINO SEJA ODBORA IN STROKOVNO PREDAVANJE DENIS SALVI Zadnja seja odbora sekcije za mednarodno trgovino in storitve pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju je bila izredno zanimiva. Uvodnim besedam predsednika sekcije Edija Ferluge, ki je podal krajši pregled opravljenega dela, je sledilo poročilo o stanju na Balkanu. V glavnem se o morebitnih pobudah v državah bivše Jugoslavije še vedno veliko govori, konkretnih potez pa ni še videti na obzorju, čeprav se družba Finest že pogovarja z nekaterimi drugimi finančnimi družbami, kako zavarovati kredite v novonastalih državah. Italijanski parlament pa bo v kratkem izglasoval zakon za rekonstrukcijo Balkana in s tem dodelil začetno finančno dotacijo 400 milijard lir za obnovo področij in za kritje nevnovčenih kreditov. Del teh sredstev naj bi bil namenjen podjetjem, ki so bila oškodovana od vojne vihre na tem območju in ki so že posredovala zadevno dokumentacijo. Za včlanjena podjetja je dokumentacijo zbiralo SDGZ. Glede pobud v tekočem letu je bilo veliko govora o misijah, ki jih namerava prirediti italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino. Člani odbora so si bili enotni v sklepu, da mora Združenje enotno nastopati in pristopiti s svojimi predstavniki k takim pobudam ministrstva, saj sta v kratkem predvidena obiska v Makedoniji in na Hrvaškem. Poleg tega so odborniki sklenili povabiti v goste tudi hrvaškega konzula v Trstu in odgovornega Task Force za F-Jk, inž. Razza. V pogovoru, ki je sledil predlogom odbornikov, je bil sprejet sklep, da bi lahko tudi samo Združenje organiziralo srečanja in obiske pri ustanovah v bližnjih republikah. Nekateri člani so podčrtali pomembnost iskanja alternativnih poti, da bi ne bili vedno odvisni od balkanskih tržišč. Iz razprave je izšlo tudi, da bi bilo potrebno določiti strategijo, ki bi člane še bolj povezovala. Za to pa je prej pomembno začrtati strategijo razvoja za slovensko gospo-j darstvo v Italiji. V tem okviru pa bodo tudi mednarodni o-peraterji dali svoj prispevek. Po seji je bilo še srečanje z dr. Demetrijem Bauzonom, izvedencem družbe LB Inter-finanz, ki spada v grupacijo Nove Ljubljanske Banke. Dr. Bauzon je predaval na temo, ki mednarodnim operaterjem, predvsem tistim, ki poslujejo na tržiščih bivše Jugoslavije, leži zelo pri srcu: zavarovanje in odkup kreditov. Forfaiting in export factoring sta finančna instrumenta, ki bistveno pripomoreta k znižanju rizika plačilne nezmožnosti kupca. Zanimivo predavanje je spadalo v sklop strokovnih srečanj, ki jih sekcija namerava izvesti v tem letu, zato je bil vabljen širši krog zain-teresiranin ljudi, tudi preko obvestil v naših krajevnih občilih. Odborniki sekcije so se dogovorili, da bodo poskušali prek Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dati takim pobudam še večjo odmevnost. SMUČANJE ODBOJKA / DERBI V MOŠKI C LIGI PRETNARJEVA PO NOVI ZMAGI PRVA NA SLALOMSKI LESTVICI SLOVENSKO ALPSKO SMUČANJE DOŽIVELO NOV VRHUNEC ERIK DOLHAR VAL PREKINIL SERIJO ZMAG OLYMPIE Špela Pretnar je namreč v slalomu v soboto, 12. februarja, v kraju Santa Caterina zabeležila že svojo tretjo letošnjo zmago in peto nasploh. Blejka je za 30 stotink sekunde premagala Lranco-zinjo Christel Saioni. Santa Caterina, kjer je doma legendarna Deborah Compagnoni, je nov srečen kraj slovenskega alpskega smučanja. Za veselje je še v petek, 11. februarja, poskrbela Mojca Suhadolc, ki je v superveleslalomu zasedla četrto mesto, njena imenitna vrnitev po poškodbi pa je bila dobra napoved za sobotni slalom, v katerem so trenerji pričakovali novo vrhunsko uvrstitev. Že novice s treninga so dajale slutiti, da ima za to največ možnosti 26-letna Pretnarjeva, ki je med Slovenkami kazala najboljšo formo, poleg tega pa je proga v kraj u Santa Caterina položna, kar letos najuspešnejši slovenski slalomistki še kako ustreza. V nekoliko toplejšem vremenu je optimizem zmanjševal le startni položaj, saj številka 7 v takih pogojih ni bila najboljša. Omenjena startna števil ka pa je i mela vendarle si m-bolični pomen. Z njo je Pretnarjeva v Bormiu, ki je od San-te Caterine oddaljen le okoli deset kilometrov, leta 1995 v veleslalomu slavila svojo prvo zmago. Prva vožnja sedmega letošnjega slaloma sicer ni kazala, da bi lahko slabih pet let pozneje uspeh ponovila. Dosegla je tretji čas, a je bil njen zaostanek za vodilno Norvežan ko Tri ne Bakke kar precej velik. "Številka sedem ni bila najboljša. Pri njej se je že poja- vila smučina, ki je razlog, da sem nekatera vratca vzela preveč direktno in ne po liniji. Od tod tudi moj zaostanek, ki pa še ni odločilen. V drugem nastopu lahko še marsikaj nadoknadim," je po prvi vožnji zadržala optimizem. In to povsem upravičeno. Na drugi progi je bilo njeno smučanje precej boljše in z najboljšim časom vožnje ter tudi z nekoliko sreče, kajti Bak-kejevaje na drugi progi izpadla, po Berchtesgadnu pri-smučala do svoje druge zaporedne slalomske zmage. 'Zelo sem vesela, še posebno, ker sem bila v prvi vožnji nekoliko slabša. Drugi tek pa mi je povsem uspel, čeprav sem bila v spodnjem delu že precej utrujena. A popustila nisem, kar se mi je na koncu obrestovalo", je po svoji četrti slalomski zmagi v karieri dejala Pretnarjeva, ki je prevzela vodstvo v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala. "Do konca so še trije slalomi. V Aareju ni proga ustrezna, v Bormiu sem vedno dobra, kraj tretje tekme pa še ni znan. Če bom zadržala tako formo, se lahko nadejam še kakšnega uspeha," se naslednjih tekem že veseli Blejka, ki je Sloveniji prismučala 41. zmago v zgodovini, 22 so jih prispevale ženske, devetnajst pa moški. "Letošnje zmage so nekaj posebnega, saj je konkurenca močnejša kot v prejšnjih letih. Vsak slalom je napet do zadnjega nastopa, vsaka napaka je lahko usodna. Mislim pa, daje zmaga Špele povsem zaslužena", je bil vesel glavni trener slovenske reprezentance Dušan Blažič. IGOR COTIČ Številni navijači in ljubitelji odbojke so do zadnjega kotička napolnili tribune v telovadnici go-riškega Kulturnega doma, da bi prisostvovali derbiju med Valom Imso in Olym-pio Agrario Terpin. Predvidevanja, da bo srečanje med vodilnim Valom in v novem letu še nepremagano Olympio na visoki tehnični ravni in prežeto z agoni-stičnim nabojem, so se le delno uresničila. Če sta bila prva niza izenačena, je bil nadaljnji potek tekme povsem enosmeren. Odbojkarji Olympie so stopili na igrišče zelo zbrano, saj so s točnim sprejemom uspešno gradili napade, proti katerim domačini niso znali dobiti protiorožja. Nedvomno so olympijci v prvem nizu pokazali večjo mero zagrizenosti kot valovci, pri katerih je bilo predvsem v začetku tekme opaziti obremenjenost vodilnega, ki mora nujno zmagati, če želi ohraniti prvo mesto; zaradi tega so valovci naredili vrsto napak, kar je prineslo niz Olym-pii. V drugem nizu je prišlo do reakcije valovcev, ki so z u-činkovitimi servisi povzročili marsikatero težavo v vrstah Olympie, kjer so predvidljivi napadi postali lahek plen domače obrambe. Kljub stalnemu vodstvu domačinov (7:3, 18:14), olympijci niso popustili in so Lloreninu ter soigralcem nudili močan odpor z nekaterimi uspešnimi bloki in atraktivnimi potezami v obrambi. V odločilnih trenutkih pa so bili valovci prisebnejši in so izenačili stanje v nizih. V nadaljevanju so številne napake Klokočovnikovih varovancev tako v obrambi kot v napadu olajšale valovcem pot do zmage, saj so ti osvojili preostala niza z veliko prednostjo točk. Podajač Vala Imse Simon Černič je tako razčlenil potek srečanja: "Po prvem nizu, ko nam ni šlo od rok in smo pokazali majhno mero samozavesti, je prišlo do preobrata. Izboljšali smo izvajanje vsakega elementa igre, še posebno dobro sta začela delovati tako sprejem kot napad. Igro smo osredotočili predvsem na krila in na korektorja, saj razpolaga Olympia z zelo dobrimi centri. Zadovoljen sem s prikazano igro, čeprav mislim, da bomo morali na prihodnjih prvenstvenih nastopih pokazati večjo kontinuiteto. Trenutno je glavna težava v tem, da igralci zaradi študijskih in delovnih obveznosti trenirajo v polni zasedbi le občasno, kar seveda vpliva na igro. Položaj vodilnega na lestvici je še vedno v naših rokah in naš namen je, da ga obdržimo tudi v prihodnje." Saša Hlede, podajač Olym-pie Agrarie Terpin, pa je tako strnil svoje misli o derbiju:" V prvem nizu smo slavili predvsem zaradi zanesljivega sprejema in učinkovitega napada. Tudi blok je v začetku deloval zelo dobro, saj je večkrat omilil valove napade. V drugem nizu so bili naši servisi manj ostri in smo poleg tega še več grešili; zaradi povprečnega sprejema so naši tol kači z veliko težavo prodirali v nasprotnikovo obrambo. Očitno je v naših vrstah padla koncentracija, tako da smo valovcem nudili lemanj- i ši odpor. Mogoče, če bi znali v drugem nizu reagirati, bi bil lahko izid tekme povsem drugačen. Zmaga na tem srečanju bi sicer za nas bila povsem prestižnega pomena, saj ne bi bistveno spremenila našega položaja na lestvici. Priložnosti, da se izkažemo in da spet vzpostavimo serijo uspešnih nastopov, ne manjka, saj se bomo že v prihodnjem kolu srečali s tržaško ekipo Marchi Gomma, eno izmed vodilnih šesterk našega prvenstva. Če bomo predvajali igro, ki smo jo sposobni prikazati, lahko sežemo po treh točkah." V moški C ligi je Soča Uni-tecno na gostovanju v Pojdi zmagala s tesnim izidom 2:3 in se tako usidrala na peto mesto začasne lestvice. V ženski C ligi so se tako valovke kot igralke Olympie Kmečke banke veselile novih prvenstvenih točk. Prve so z zmago nad tržaško ekipo SGM (3:1) utrdile položaj vodilnega na lestvici, Kristančičeve varovanke pa so z gladkim 3:0 odpravile Manzano in nadaljujejo tako s serijo uspešnih nastopov. V moški D ligi tudi tokrat ekipi Našega praporja ni uspelo osvojiti prvenstvenih točk. Po domačem porazu proti tržaški ekipi NPT je položaj Bricev na lestvici vse prej kot varen. KOŠARKA V skupini za napredovanje moške D lige so domovci po podvigu v prejšnjem kolu, ko so ugnali peterko iz Gemone, tokrat ostali praznih rok. Končni izid je bil 83:67 v ko- I rist mestnega tekmeca Arteja. NOGOMET Naše tri goriške enajsterice so igrale s spremenljivo srečo in so dosegle vse tri možne kombinacije, ki obstajajo I v svetu nogometa. Mladost je na gostovanju v Rudi utrpela drugi zaporedni poraz (0:2), Sovodenjci pa so se proti trži-škemu Lincantieriju morali zadovoljiti le s točko (1:1). Nogometaši Juventine so na Opčinah kar štirikrat zatresli mrežo domačinov (1:4) in tako obdržali stik z vodilnimi enajstericami prve amaterske lige. PRIHODNJE KOLO ODBOJKA: Moška C liga (19. t.m.): Olympia Agraria Terpin-Marchi Gomma, Soča Unitecno-Club Altura, Eltor-Val Imsa. Ženska C liga: Adria Volley-Olympia Kmečka banka, Gonars-Val Siderim-pes. Moška D liga: Tergestea-Naš prapor. KOŠARKA: Moška D liga: Dom Mark-Car Lriulana. nogomet: Prva amaterska liga (20. t.m.): Mladost-Pro Romans, Pro Cervignano-Sovodnje, Zaule-Juventina. KRONOLOGIJA USPEHOV SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV m AAREC 1999 7. Katarina Srebotnik je :magala na teniškem turnirju > Dubaiju. 13. Jure Košir je osvojil sre-irno medaljo v skupnem se-itevku slalomskih tekem za ;vetovni pokal. APRIL 11. Mitja Petkovšek je zmajal na bradlji na mednarod-lem gimnastičnem turnirju v Budimpešti. 11. Katarina Srebotnik je v Estorilu na svojem prvem te-liškem turnirju WTA dosegla irvo turnirsko zmago. 18. Rokometašice Krim Electa N.R. so se uvrstile v fi-lale evropske lige prvakinj. AAJ 30. Martina Čufar je na tekni svetovnega pokala v špor- tnem plezanju v Leipzigu o-svojila drugo mesto. 30. Iztok Čop je zmagal na tekmi svetovnega pokala v ve-slanju v Hazevvinklu, Luka Špik pa je bil tretji. JUNIJ 2. Martin Hvastja je v vožnji na čas na kolesarski dirki po Italiji zasedel odlično četrto mesto. 4. Katarina Srebotnik je z Južnoafričanom Pietom Nor-valom zmagala na turnirju mešanih dvojic na odprtem teniškem prvenstvu Lrancije v Parizu. 5. Borut Horvat je na evropskem prvenstvu v spustu na divjih vodah na Soči pri Trnovem osvojjl drugo mesto. 20. Iztok Cop in Luka Špik sta na svetovnem pokalu na Dunaju osvojila prvo mesto v dvojnem dvojcu. 20. Ledja Marušič in Miha j Štricelj sta na tekmi svetovnega pokala v kajaku in kanuju ! v Tacnu zasedla drugo in tretje mesto. 26. Slovenska jadrnica Gaia Legend je zmagala na 47. pokalu Giraglia Rolex v San Remu. JULIJ 11. Iztok Čop je na veslaški tekmi svetovnega pokala v Luzernu osvojil 2. mesto. 11. Eufemija Storga ja na univerziadi v Španiji osvojila 2. mesto v metu kopja. 12. Brigita Langerholc je na univerziadi v Španiji v teku na 800 metrov z novim državnim rekordom 1:59,63 osvojila srebrno medaljo. 21. Gregor Cankar je na atletskem mitingu Zlate lige v Parizu s skokom 8,07 metra osvojil drugo mesto. AVGUST 1. Metka Šparavec je na plavalnem evropskem prvenstvu v Carigradu v disciplini 50 m hrbtno osvojila tretje mesto z novim državnim rekordom 29,25. 14. Jadralca Tomaž Čopi in Mitja Margon sta na evropskem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 v Zadru o-svojila srebrno kolajno. 15. Kolesar Martin Hvastija je na dirki po Danski osvojil skupno tretje mesto. 25. Nogometaši Maribor Teatanica so se uvrstili v evropsko ligo prvakov in s tem dosegli največji uspeh v zgodovini slovenskega nogometa. 28. Iztok Čop in Luka Špik sta na veslaškem svetovnem prvenstvu v Kanadi osvojila zlato medaljo v dvojnem dvojcu. 28. Rajmond Debevc je na tekmi svetovnega pokala v Miinchnu z zračno puško zasedel tretje mesto. 28. Gregor Cankar je na svetovnem atletskem prvenstvu v španskem mestu Sevilla osvojil bronasto medaljo v skoku v daljino. SEPTEMBER 4. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so zmagali na 24. turnirju George Marrane v Parizu. V finalu so s 30-27 premagali reprezentanco Lrancije. 10. Andrej Škufca in Katarina Venturini sta zmagovalca ameriškega odprtega prvenstva v Miamiju v latinskoameriških plesih. 10. Slovenski kajakaši (Miha Štricelj, Ledja Marušič in Andraž Vehovar) so na ekipni tekmi na svetovnem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Španiji zasedli drugo mesto. ALPIN / DALJE ODBOJKA GLADKA ZMAGA DEKLET OLYMPIE Končno so tudi dekleta Olympie Kmečke banke dosegla gladko zmago. Na domačih tleh so v manj kot uri boja premagale s 3-0 ekipo iz Manzana. V prvem setu so naše igralke povedle z igro in imele pred nasprotnicami vedno tri točke prednosti. V končnici seta so igralke Manzana popustile predvsem v sprejemu, tako da so domačinke o-svojile set s 25-18. Drugi set je bil najbolj enakomeren, saj je bil rezultat do 16. točke izenačen. Domačinke pa so spet povedle in osvojile tudi drugi set s 25-20. Olympia je zadnji set začela zelo dobro, saj je vodila kar s 5-0; Manzano pa se jim je približal in rezultat izenačil pri 14. točki. V končnici pa so naše domačinke spet prevladale z učinkovitimi napadi ter s solidnimi bloki osvojile tiste točke, ki so jim omogočile zmago. (M.) 15 ČETRTEK 17. FEBRUARJA 2000 16 ČETRTEK 17. FEBRUARJA 2000 ZADNJA STRAN SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA ŠTEVILNI IZSELJENCI Sl ŽELIJO VRNITVE PREJELI SMO IZJAVA SODELAVCEV REVIJE ZALIV O DOLOČANJU JUŽNE SLOVENSKE MEJE Slovenska izseljenska matica je 11. t.m. priredila okroglo mizo o vračanju Slovencev iz tujine v domovino. Njen poglavitni namen je bil spodbuditi politično razpravo o vsem, kar ovira njihovo vračanje. Na tem področju je država pasivna in odsotna. Razprava udeležencev je pokazala, da si mnogi izseljenci še vedno želijo vrnitve. Po ocenah Slovenske izseljenske matice maloštevilnemu in premajhnemu vračanju botrujejo razni razlogi, predvsem moralno-etični in gospodarski. Peter Kovačič-Peršin, podpredsednik Slovenske izseljenske matice, je v svojem posegu menil, da na vračanje ljudi Slovenija ne bi smela gledati samo s socialnega in humanitarnega stališča, temveč tudi z vidika krepitve slovenstva in slovenske politike. Argumenti, s katerimi politika in oblast omejujeta zahteve po organiziranem vračanju Slovencev, se običajno skrčijo na temo, daje med zdomci premalo volje za doseljevanje v domovino. Takšno je nemara stanje med zdomci v ZDA, Kanadi, Avstraliji ter v zahodnoevropskih državah, ker so v teh državah zdomci povečini dobrovključe- Slovenska vlada je zlasti na vztrajne zahteve Marjana Podobnika sprejela odločne ukrepe za ureditev položaja žrtev množičnih povojnih pobojev. Gre sicer za zadolžitve in naloge, ki jih bodo morala opraviti ministrstva in druge službe v okviru vlade ter javna tožilstva oz. pravosodni organi, toda bodo imele tudi značaj priprav na sprejem zakona / 2. STRANI RESNIČEN ALI NAVIDEZEN... Kljub temu je omenjena oddaja vsaj pokazala širši javnosti, kako i-majo vsi polna usta o zglednem sožitju na tem našem območju in največjem spoštovanju do žrtev vojnega holokavsta, a hkrati malokdo ima pogum se javno in jasno izreči za Haiderjevo politiko in ideje. Vtis je, da tudi v samih tržaških boljših družbah Haiderjev poskus političnega izzivanja v Evropi vzbuja določeno zanimanje. Zadržanje vladajoče koalicije na deželi mtkJ Polom svoboščin - Severno ligo in nedosledne izjave tržaškega župana nekje odražajo Haiderjev sindrom pri nas, ki je morda v latentnem stanju in zategadelj toliko bolj zaskrbljujoč. Afera okrog Haiderja pri nas je ponovno pokazala na neustrezno politično in kulturno pripravo mnogih izvoljenih predstavnikov, vključno onih na vodilnih mestih. Ko bi se predsednik dežele in tržaški župan ne spustila na področje mednarodne politike, za katero omenjeni ustanovi nista pristojni, ne bi prišlo do političnega škandala, ki je škodil samemu ugledu naše dežele in tržaškega mesta ter utegne naknadno imeti zelo škodljive posledice za samo tržaško pristanišče in gospodarstvo nasploh. ni v novo družbeno okolje, saj so si tam zagotovili dober gmotni položaj ter stkali nove sorodstvene vezi. Poudaril je, da bi se tudi iz teh držav bilo pripravljeno vrniti kar lepo število Slovencev, a pod pogojem, da bi jim slovenska država ponudila dober repatriacijski program. 'Veliko željo po vrnitvi pa imajo argentinska emigrantska skupnost ter slovenski izseljenci na območjih nekdanje Jugoslavije. Prav to skupnost bi bilo mogoče najhitreje in z najmanjšimi sredstvi ponovno integrirati v matično državo Slovenijo", je dejal Peter Kovačič-Peršin. “Ali si bomo z vrnitvijo izboljšali duhovno in gmotno stanje, ali pa si ga bomo poslabšali ?", se je v pisnem prispevku spraševal izseljenec v Avstraliji Bert Pribac, ki se namerava vrniti v Slovenijo. Tudi on je menil, da bi morala Slovenija "svoj genetski priliv iskati v bivših jugoslovanskih republikah. (...) Druga vira povratnikov bi lahko bila slovensko zamejstvo in prekomorski izseljenci, ki bi jim slovenska oblast prav tako morala dati priložnost naselitve in zaposlitve". o vojnih grobiščih v Sloveniji. Matični uradi so dolžni začeti uradne postopke za ureditev statusa omenjenih žrtev in za ustrezen vpis v matične knjige. Te postopke bodo matični uradi vodili pod nadzorstvom ministrstva za notranje zadeve, o-praviti pa jih bodo morali v naslednjih treh mesecih. Dejansko bodo matični uradi morali ugotoviti, kateri vpisi v matičnih knjigah oz. v drugih dokumentih se nanašajo na osebe, ki naj bi bile v obdobju od 15. maja leta 1945 pa do 31. decembra istega leta žrtve množičnih pobojev. Če pristojni matični uradi potrebnih podatkov ne bodo mogli sami pridobiti oz. zbrati, bodo zanje zaprosili pristojne župnijske urade, ali pa bodo lahko uporabili podatke v lasti organizacij ali društev. Ministrstvo za notranje zadeve bo tako pridobljene podatke poslalo krajevno pristojnim javnim tožilstvom ter jim predlagalo, naj uvedejo postopek za vpis smrti žrtev, s čimer bodo svojci dobili pravico do izpiska iz mrliške matične knjige. Celoten postopek bo nadzorovalo ministrstvo za pravosodje, ki bo zahtevalo tudi podatke o krajih, kjer so bila odkrita množična grobišča oz. ostanki oseb, ki so bile pobite v času od 15. maja pa do 31. decembra leta 1945. Ministrstvo za pravosodje bo moralo zbrati tudi podatke o približnem številu žrtev v posameznih grobiščih in ugotoviti, v kolikšnih primerih je bil uveden kazenski postopek zoper krivce, kako je bil zaključen in ali je ta postopek še v teku in pri katerem državnem tožilstvu. Stroške postopkov za pridobitev podatkov o žrtvah in izpolnitev pogojev za njihov vpis v matične knjige umrlih, izdajanje mrliških listov, za pokop posmrtnih ostankov ter za ureditev in zaznamovanje grobov, bo krila vlada. Del sredstev bo namenjenih za ureditev grobišč v Kočevskem Rogu in v Teharjah pri Celju. ——— M. Tržaška slovenska revija Zaliv, ki je izhajala v letih od 1966 do 1990, je bila prvi neinstitucionalni poziv k slovenski državotvornosti. V mnogih številkah te revije so njegov urednik in izdajatelj, tržaški pisatelj Boris Pahor, in njegovi sodelavci, onkraj ideoloških tehtnic, ohranjali pokončno držo v borbi za nacionalno eksistenco slovenskega naroda. Ko v teh mesecih v novi slovenski državi vodilni slovenski politiki in ministri iz oportunističnih razlogov (ki jih uradno imenujejo edina možna pot v Evropsko skupnost) pritiskajo na sprejetje kompromisne južne meje s sosednjo hrvaško državo, sodelavciZafea ne moremo molčati. Storiti moramo svojo dolžnost z odločnim ugovarjanjem predlogu slovenske vlade za ratifikacijo Obmejnega sporazuma z Republiko Hrvatsko. Da bi bila širša slovenska javnost pravilno obveščena o veliki škodljivosti za razvoj in morda celo obstoj slovenske države, če bi bil ta sporazum, takšen kot je sedaj napisan, sprejet, bomo navedli ustrezne razloge. Pri južni meji s Hrvaško gre tako za mejo na kopnem, kakor za mejo na morju. Kar zadeva meje na kopnem, se sedanja slovenska vlada oz. točneje njen predsednik dr. Janez Drnovšek, ker je on glavni zagovornik, nepravilno sklicuje na besedilo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije z dne 25.6.1991. Ta listina med drugim določa: Državne meje Republike Slovenije so mednarodno priznane državne meje dosedanje SFRJ z Republiko Avstrijo, z Republiko Italijo in Republiko Madžarsko v delu, v katerem te države mejijo na Republiko Slovenijo, ter meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatsko v okviru dosedanje SFRJ. Socialistične republike bivše SFRJ si nikoli niso določile meje ali si jih medsebojno priznale s posebnim aktom. Te meje so ustno dogovarjali republiški partijski prvaki, v Istri npr. Edvard Kardelj in Vladimir Baka-rič. Posamezni predpisi so določali upravne in sodne pristojnosti ter šolske okoliše, kar pa se ni dosledno izvrševalo. Gre tedaj za okvirne meje. V letu 1954 ali 1955 so Hrvatje samovoljno osnovali zemljiško knjigo za katastrski občini Savudrija in Ka-štel pri Okrajnem sodišču v Bujah. Do tedaj sta bili ti dve katastrski občini del zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Piranu, in sicer že več kot 200 let nazaj, t.j. iz časa avstrijske cesarice Marije Terezije, ki je osnovala kataster. O tem prenosu ne obstoji nikakršen odlok nadrejenih sodišč na Koprskem in v Hrvaški Istri. Tudi zgodovinski podatki, npr. iz ljudskega štetja leta 1910, potrjujejo, da so na področjih teh dveh katastrskih občin živeli le Italijani in Slovenci, ne pa Hrvatje. Ko se je leta 1955 takratni piranski župan Davorin Ferligoj v zvezi opisanega nezakonitega prenosa navedenih katastrskih občin šel v Ljubljano pritoževat k Edvardu Kardelju, ga je ta odslovil z očitkom, da ne razume socialističnega sistema, češ da je Jugoslavija država brez notranjih meja, da je to država bratstva in ne narodov. Takšna Kardeljeva pretirano intemacionalistična filozofija, ki naj bi bila marksistična, je znana tudi iz nekaterih drugih podobnih primerov. V Obmejnem sporazumu, ki je sedaj predložen v ratifikacijo Državnemu zboru Republike Slovenije, med naselji na slovenski strani niso več našteti štirje zaselki na južni strani Dragonje (Mlini, Bužini, Škodelin in Skrile), ki imajo svoje hišne številke iz Pirana in katere prebivalci so vpisani v volilni imenik v Piranu. V zvezi z ugotavljanjem dokončne prave meje na kopnem z Republiko Hrvatsko ni odveč pri pogajalskih izhodiščih upoštevati tudi dejstva povojnega obstoja Svobodnega tržaškega ozemlja in njegove delitve v letu 1954 v cono A in cono B. Prva je pripadla v upravo Italiji, druga pa Jugoslaviji. Mednarodno priznana južna meja cone B je bila ob izlivu reke Mirne v Jadransko morje. Do sem je bila namreč prisotna slovenska etnična poselitev. Ob tej delitvi je Jugoslavija oz. takratna SRHrvat-ska izven cone B pridobila cel istrski polotok, Reko in kvarnerske otoke - na račun državne izgube večjega slovenskega etničnega ozemlja z več kot 100.000 prebivalci, ki je ostalo v coni A oz. v Italiji. To je bila kompenzacija v prid Hrvatom. Toliko o "začasni" meji na kopnem, ki jo predlaga Obmejni sporazum. Ta sporazum ima namreč v 59. členu klavzulo, da njegove določbe v ničemer ne prejudicirajo določitve in označitve državne meje med pogodbenicama. Vendar bi morala biti slovenska vlada realna. Končnega sporazuma ne bo nikoli več. Znan je npr. položaj na otoku Ciper, ki je neodvisna država. Pred 40 leti so Turki zasedli eno polovico otoka, drugo polovico pa imajo Grki. Tu ni odveč citirati angleški pregovor, ki pravi "possession is nine tent's of the law" (posest je devet desetin prava). Kar zadeva meje na morju, je treba najprej ugotoviti, da je Državni zbor dne 7. aprila 1993 sprejel Memorandum o Piranskem zalivu. Glavna vsebina tega memoranduma je, da se Republika Slovenija zavzema za celovitost Piranskega zaliva, kar odgovarja zgodovinskemu in dejanskemu stanju, saj je Republika Slovenija v bivši SFRJ izvrševala juris-dikcijo in oblast v celotnem zalivu in je imela prost dostop na odprto morje. Takšno je bilo zatečeno stanje 25.6.1991, t.j. na dan, ko sta Slovenija in Hrvaška razglasili svojo državno neodvisnost. Glede na takšno stanje je utemeljena uporaba načela utipossidetis (kakor se je dobroverno posedovalo 45 let). Piranski zaliv je vedno zgodovinsko pripadal piranski občini in izključni vsestranski u-porabi tamkaj živečega prebivalstva. Zato bi se teritorialno morje Republike Slovenije moralo stikati z odprtim morjem na Jadranu. Tak izhod na odprto morje bi Republiki Sloveniji omogočal nemoteno izvrševanje mednarodno priznane pravice svobode ribolova. Vendar ta memorandum iz nam neznanih razlogov ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, kot bi moral biti. To je bil že čas prve Drnovškove vlade. Očitno je to bil njegov vpliv, kajti ko se je v septembru 1995 v Mariboru sestal s takratnim predsednikom hrvaške vlade dr. Valentičem, je le-temu (brez vsakega pooblastila) ponudil delitev v Piranskem zalivu na liniji 278 m od južnega konca zaliva. Obenem se je strinjal, da pride Republika Slovenija na odprto morje skozi koridor v hrvaškem teritorialnem morju, torej služnost, ne prosti izhod. Opisana Drnovškova ponudba je takoj tudi imela pogubne posledice. Poizvedeli smo pri ljudeh, ki živijo ob Piranskem zalivu, ki so nam povedali, da so sedaj na oddaljenosti ca 300 m od roba savu-drijskega kopnega zasidrane t.i. boje, ki označujejo sedanjo mejo hrvaškega upravljanja Piranskega zaliva. Če se za konec zopet povrnemo k besedilu Obmejnega sporazuma, moramo opozoriti na njegov 1. člen / 3. odstavek, ki naj bi določal obmejno območje na morju, in sicer bi naj to bil morski prostor severno od vzporednika 45 stopinj in 10 minut, ob zunanjem robu teritorialnega morja Republike Hrvatske na zahodni obali Istre. Čeprav ima Obmejni sporazum številne priloge od A do H, za to definicijo ni nobene geografske priloge. V resnici je ta definicija zavajajoča, ker sploh ne dotika morskega prostora v Piranskem zalivu. Na ta način je upravljalski režim v Piranskem zalivu do časa, ko bo ad calen-das Graecas, t.j. nikoli sklenjena pogodba o državni meji, odprt in podvržen nasilju močnejšega partnerja. Danes imajo Hrvatje linijo Drnovškovih 300 m, jutri si bodo prisvoji- li polovico Piranskega zaliva, kot je to njihovo pogajalsko izhodišče. Na podlagi vsega povedanega podpisniki predlagamo poslancem Državnega zbora Republike Slovenije, da predloženi Obmejni sporazum ne ratificirajo. Kvečjemu ga je treba omejiti na omogočanje prometa oseb na nespornih obmejnih področjih. V skrajnem primeru pa je treba iti glede vprašanja meja na mednarodno arbitražo. V Sežani, dne 6. januarja 2000 BORIS PAHOR, TRST DR. EVGEN BAVČAR, PARIZ VIKTOR BLAŽIČ, LjUBUANA FRANC MIKLAVČIČ, LJUBLJANA M. DOSTOJANSTVO ŽRTEV POVOJNIH POBOJEV KORAK K SPRAVI