Spedlilona Ib abboname.no po.tale - Poitata. platana » gotovini Leto XXVI. TRGOVSKI LIST Steyilka 16. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za */* leta 50 lir, za '/< leta 25 Časopis za trgovino, Induatrllo, obrt In denarništvo C O N C E S S. 0 »4 BI 0 JJSCLO SI fJTSSST- 11 Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni branil-nicl v Ljubljani St. 11.053. fvhain vsak torek KTOia ,n petek Ljubljana, torek 23. februarja 1943-XXI Cena J--- 0*80 Obvezno navajanje odlokov, ki dovoljujejo spremembe cen, v računih Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo: Clen 1. — Uvozniki, trgovci na debelo in proizvajalci, ki so po členu 1. naredbe z dne 9. maja 1941-XIX št. 17 s predpisi glede cen blaga, storitev in rabokupov dolžni prositi za posebno poobla-titev za vsako spremembo cen, veljajočih dne 15. marca 1941-XIX, morajo navesti v računih, izdanih po členu 5. uredbe z dne 12. marca 1941 in na pridržanih kopijah podatke odloka Visokega komisarja, dovoljujočega tako spremembo. Clen 2. — Določbe prednjega člena ne veljajo pri oddaji blaga, glede katerega se določajo naj-visje cene v uradnih cenikih ali jih javno oblastvo drugače ureja kakor tudi ne za blago, pri katerem je določen maksimalni pribitek, dovoljen na nabavno ceno po naredbah z dne 9. julija 1941-XIX št. 63 in z dne 27 novembra 1941-XX št. 165. Clen 3. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje drugače ali huje kaznivo, po naredbah z dne 26. januarja 1941-XIX št. 17 in z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215. Clen 4. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 27. jan. 1943-XXI. Visoki IkoamsaT za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Spremembe taktnega zakona Tarifa kolkovine na bolete in druge carinske listine Clen 43. — 1. Bolete in priznaiiice za carinske dohodke kakršne koli vrste, za predpisano skladiščniku) in za uporabo znakov po dokončni odmeri carin «in za dodatno plačilo premalo pobranih carin — do L. 100.— stalna' taksa L. 0.25, — če presega vsota L. 100.—, za vsakih tisoč lir ali ulomek tisoča L. 0.65, toda največ L. 60.—. Ce se končuje celotni znesek taks na ulomek 'lire, se uiora zaokrožiti na eno liro. 2. Bolete in priznanice o vplačilu in dvigu carinskih pologov v znesku nad L. 1.—: če vsota: presega L. 1.— 'toda ne L. 100. stalna taksa L. 0.30, presega L. 100.— toda ne L. 1000,— alalna taksa L. 1.—, presega L. 1000 toda ne L. 3000. stalna taksa L. 1-50, presega L. 3000 'toda ne L. 4000. stalna taksa L. 2.—, presega L. 4000 toda ne L. 0000.— stalna taksa L. 3.—, presega L. 6000 toda ne L. 8000.— etailna taksa L. 4.—, presega L. 8000 toda ne L. 10.000.— stalna taksa L. 5.—, (Konec.) po tar. post. 214 in 225 omenjene tarife se morajo plačati neposredno pristojnemu davčnemu uradu, ne glede na kolkovimo na prošnji v višina kakor jo določa prednji člen. Clen 46. — Kolkovdno za vloge in odredbe glede predhodnega pregleda blaga po tar. post. 219 iste tarife pobirajo carinarnice pavšalno, in sicer po odmeri na zadevnih deklaracijah, dodatno k drugam pristojbinam. Clen 47. — Niso zavezane kolkovini prošnje za naknadni carinski pregled in za popravo pametnega izračuna v deklaraciji po 'tar. post. 223 in 228 taksne tarife bivše Jugoslavije. Zaokroženje taks Clen 48. — Vsaka stalna taksa ali davščina po predpisih bivše jugoslovanske države v dinarjih, ki se ob prevedbi v italijansko veljavo po tečaju, določenem s členom 3. kr. ukaza z dne 11. junija 1941-XIX štev. 493, končuje na ulomek pod petdeset cen-tezimov, se zaokroža na petdeset cen tezimov, če pa nad petdeset, se zaokroža na celo liro. Postopne takse so določene za vsakih tisoč lir in šteje pri njih upo rabljanju ulomek obdačljive vrednosti pod tisoč 'lir za celih tisoč lir. Ce pa osnova presega tisoč lir, se ulomek tisoča, ki je manjši od sto Ur, ne upošteva. 2. Za druge menice z menično vsoto nad L. 100.000.— se mora postopna taksa odmeriti za vsakih tisoč lir ali ulomek tisoča lir z zneskom: a) L. 2.—, poleg stalne priznanične takse cent. 10, za menice z dospelostjo ne nad 4 mesece; b) L. 3.—, poleg stalne priznanične takse cent. 10, za menice z dospelostjo nad 4 mesece do 6 mesecev; c) L. 6.—, poleg stalne priznanične takse cent. 10, za menice z dospelostjo nad 6 mesecev in za menice z datumom in dospelost jo in bianko ali brez datuma ali brez dospelosti. 3. Na menice in druge trgovinske vrednostne papirje, izdane in plačljive v 'Ljubljanski pokrajini in v drugih pokrajinah Kraljevine, glaseče se na tujo valuto, se mora izračunati kol-kovina na podstavi dejanske vrednosti tuje valute v italijanski veljavi po dnevnem tečaju. presega L. 10.000.— stalna taksa | Ce se končna vsota odmerjenih po- otopnih ali sorazmernih talce končuje na ulomek pod end, 'liro, se računa ta ulomek za celo liro. L. 6,- 3. Bolete o varščinah, ki se nanašajo na inozemsko blago: stalna taksa L. 8.-. 4. Bolete o vskladišcenju, naj se nanašajo na inozemsko blago ali pa domače blago: stalna taksa L. 6.—. 5. Bolete o začasnem uvozu carinskega blaga ne glede na vrsto varščine: stalna taksa L. 8.—. 6. Bolete o izterjavi kazni1, stroškov in izkupička od zaplembe: — na vsote do L. 100 L. 2.—, — na vsote nad L. 100 do L. 1000 L. 5.-, — na vsote nad' L. 1000 do L. 5000 L. 10.—, — na vsote nad L. 5000 do L. 10000 L. 25.—, — na vsote nad 10000, za vsakih L. 100 ali ulombk več L. 0.50. Deli lire se zaokrožajo na eno liro. 7. Vsaka druga carinska boleta, vštevši 'bolete o začasnem uvozu carine prostega 'blaga in 'bolete o začasnem izvozu L. 2.—. 8. Splošne uvozne prijave L. 4.—• 9. Carinske spremniice L. 2.—. 10. ilztovomi Meti; za blago v tovorkih, vsak tovo- 4. Menice in drugi trgovinski vrednostni papirji se morajo izdajati izključno le na posebnih taksnih obrazcih. Denarnim zavodom, bankirjem in trgovcem, ki za to zaprosijo, pa smejo davčni uradi dovoliti, da dajo taksirati s kolki lastne tiskane ah 'litogra-firane obrazce za menice in druge trgovinske vrednostne papirje na kakršno koli vsoto, ako je na njih vtisnjena navedba zavoda ali tvrdke, ki jih izda. 5. Za menice z dospelostjo ne nad 90 dni, izdane od italijanskih, slovenskih ali inozemskih tvrdk in sprejete po denarnih zavodih, ki jih ministrstvo za finance z odlokom določi' za akceptiranje trat v kritje izvoza, se plačuje taksa cent. 20 za vsakih tisoč lir, vendar ne manj ko cent. 20 poleg stalne priznanične 'takse cent. 10. Izvozne tvrdke morajo uporabljati za izdajo menic lastne tiskane ali lito-gratirane obrazce, nalepljajo pa kolke nanje in jih uničujejo davčni uradi. Ljubljana dne 8. febr. 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Mobilizacija Odbitnost prostovoljnih dajatev pooblaščenim podpornim ustano vam pri določanju davčne osnove neposrednih davkov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo: Clen 1. — V št. 4 člena 55. in za prvim odstavkom številke 7 člena 82. zakona o neposrednih davkih se dodaje naslednji odstavek: »Od davčne osnove se odbijajo dokazane prostovoljne dajatve Pokrajinskemu podpornemu zavodu v Ljubljani in vsem morebitnim drugim, po Visokem komisarju v |rek l.0.20, vendar ne manj ;ko L. 0.80; Ljubljanski pokrajini izrečno po-1 — za blago v razsutem stanju s ‘težo do 10.000kg L. 4.—, nad 10.000kg za vsakih 1000 kg ali ulomek več L 0.40. 11. Spre,mnice za dom. blago L. 0.80. 12, Izvorna potrdila: — za blago po izvoru z oz milja Italijansko - albanske carinske zveze ali iz (inozemstva, če se pošilja po pošti (poštni paketi, mali poštni paketi, zavarovane škatle z napovedano vrednostjo, pisemska pošta): v vrednosti do L. 100 L. 050, nad L. 100 do L. 1000 L. 1,— nad L. 1000 L. 4.-, — za blago po izvoru iz inozemstva, ki se ne pošilja po pošti' L. 4.—. oblaščenim podpornim akcijam.« Clen 2. — V št. 7 člena 82. in v št. 4, predzadnjem odstavku člena 120., A ad I. pravilnika k zakonu o neposrednih davkih se dodaje naslednji odstavek: »Kot stroški, ki se odbijajo od davčne osnove, se priznavajo dokazane prostovoljne dajatve Pokrajinskemu podpornemu zavodu in vsem morebitnim drugim, po Visokem komisarju v Ljubljanski pokrajini izrečno pooblaščenim podpornim akcijam.« Clen 3. — Ta naredba stopi takoj v moč in velja tudi za predpis družbenega davka in pridobnine za aaveno leto 1943. Ljubljana 17. febr. 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Naročajte in širite .Trgovski list1*! Povračilo taks Clen 49. — Zahtevek davčnega zavezanca za .povračilo tak6 in davščin ati drugih pristojbin kakršne koli vrste, vštevši carinske, nepredpisno plačanih pred 11. aprilom 1941-XIX, se lahko uveljavlja, če še ni zastaran, najdalj ‘r- Dalje se plačuje vselej tudi stalna prizuanična taksa 10 oeniezimov. Vendar velja ta olajšava samo za menice, Iti jih izdajo trgovci in so plačljive v Ljubljanski pokrajini ali v pokrajinah Kraljevine in ki so pisane na obrazcih, nabavljenih od »Fašistične zveze denarnih in zavarovalnih zavodov« in od javnopravnih denarnih zavodov, z dolžnostjo posameznih tvrdk, da izpolnijo te obrazce z navedbo firme, pri čemer smejo uporabljati samo pečatnik z neizbrisnim črnilom. Tako obrazce morajo uporabiti trgovci v 45 dneh od dne taksiranja Kolke smejo na menice nalepi j a ti in jih -uničevati samo davčni uradi. Po preteku 45 dni od taksiranja se smejo uporabljati ti obrazci v mejah plačane postopne takse samo za menice z dospelostjo nad en mesec. Pod tem naslovom priobčuje rimski tednik «Autarchia e Com-mercio« uvodnik, iz katerega posnemamo naslednje načelne misli: Utesnjevanje in večje žrtve civilnega prebivalstva morejo samo deloma izpopolniti praznine v skladiščih za preskrbovanje vojaštva glede na obrambo in na napad. Zato je potreben skrajni napor civilnega prebivalstva za preskrbo armade tako v prvi črti kakor tudi na položajih za obrambo domovine. Civilno prebivalstvo mora zmanjšati svoj konsum ter prepustiti normalno pridobljene pridelke v celoti ali delno na razpolago armadi, mora pa tudi dati večje število moških in žensk služ bi, ki se v mirni dobi' imenuje »civilna«, v vojni pa »pomožna« da se produktivni ritem v ničemer ne spremeni. Na tej temeljni nujnosti sloni pravna disciplina, ki jo določi Narod za organizacijo svoje civilne službe, prikrojene za vojne potrebe. Ta disciplina se tiče javne uprave začenši od državnih poslov do občinskih, od gospodarstva, ki e neposredno v državnih rokah, od zasebnega na področju poljedelske, industrijske in trgovske proizvodnje, kakor tudi nekaterih svobodnih poklicev (n. pr. zdravnikov in lekarnarjev). Za uresničenje zakonodajnih odredb glede delovne službe za vojne potrebe so mogoče: mobilizacija ženskih ročnih delavk, podaljšanje delovnega urnika v industrijskih podjetjih od 40 na 48 ur in mobilizacija vseh gospodarstev, ki so zastopana v sindikatu Fašistične zveze industrijcev. Zadnja mobilizacija, ki jo lahko imenujemo kolektivno, izpopolnjuje individualno mobilizacijo s strani odločilnih oblastev. Na trgovskem področju so bila n. pr. individualno mobilizirana Splošna skladišča, ki so potrebna za hrambo pridelkov, ter več trgovskih družb, ki se bavijo s kolektivnim uvozom. Tako se lahko mobilizirajo tudi druga podjetja n. pr. na področju razdeljevanja živil od trgovcev na debelo do razprodajalcev na drobno, od mesarjev do pekov i. dr. Znaten prispevek delovni službi more dati trgovstvo tudi s tem, da postavi na razpolago svoje moško osebje na mestih, kjer lahko zaposli ženske moči. Zaposlitev razpoložljivih delovnih moči se izvaja seveda tehničnim kriterijem, z ozirom na delavčeve zmožnosti in sposobnosti. Mobilizacija podjetij ter moškega in ženskega osebja za delovno službo pomeni izenačenje zasebne proizvajalne organizacije z vojnimi potrebami, večjo disciplino v podjetjih in pri osebju, katere kršitev se kaznuje na podlagi vojnih zakonov. Duoejeva premija za industrijske delavce, mobilizirane v delovni službi, je znana. Zato morajo biti tako delodajalci kakor delavci ponosni na svojo mobilizacijo, ki jih postavlja takoj na prvo mesto za našimi hrabrimi in junaškimi vojaki. Trgovina s kožami v Sarajevu 0 trgovini s kožami v Sarajevu piše zagrebški list »Gospodarstvo«, da je ta sedaj močno zastala, da pa se bo po vojni verjetno zopet lepo razvila. Letos so se mogle dobiti le primeroma slabe kože ter se je letošnja sezona začela v znaku slabih prodaj. Tudi na trg prihajajo znatno manjše količine kož. Na sarajevskem trgu vladajo zadnjem času naslednje cene za kože: kuna zlatica 5000 kun, kuna belica do 3000, lisica do 1200, vidra do 4000, jazbec do 220 in koža zajca ali veverice do 50 kun. Povpraševanje je mnogo večje kakor pa ponudba. Povečan izvoz madžarskih rokodelskih izdelkov Na_glavni skupščini deželne centrale obrtnih korporacij je govoril tudi industrijski minister Varga o podpori, ki jo je izkazovala vlada obrtu. Tako je vlada razdelila med obrtnike stroje v vrednosti 230.000 pengo. Po zaslugi prizadevanj Izvoznega zavoda za rokodelstvo, ki ga je podpirala vlada, se je mogla vrednost izvoženih rokodelskih izdelkov povečati od 1.5 milijona peng8 v letu 1939 na 10 milijonov peng8 v letu 1942. Stran 2. >TRGOVSKI LIST«, 23. februarja 1943-XXI. Štev. 16. Iz italijanskega gospodarstva Italijanska vlada je dovolila prodajo in proizvodnjo saharina. Pro-. . . izvodnja in prodaja pa bosta dr- >Siidost-Echo« piše o prizadeva žavni monopol. Za leto 1942/43 je Nih bolgarske vlade, da reši vpra predvidena proizvodnja saharina I šanje bolgarske prehrane, ter pra-v višini 400 ton. v* drugim: Kmetijsko ministrstvo je pred- Navzlic vsem težavam se je Bol pisalo postopek za predelovanje garski posrečilo, da je brez bistve-živalske krvi za prehrano prebi- nih motenj našla prehod od stare valstva. Vsa kri zaklanih živali se k novi žetvi. Ni pa nobena tajnost, mora v ta namen predelati. Za da so se bolgarske zaloge zelo predelovanje krvi so pooblaščene skrčile in da bo prehrana v bodo-posebne tvrdke, ki jih določijo čem gospodarskem letu navezana oblasti v vsaki pokrajini posebej, le na letošnjo žetev. Vprašanje bolgarske prehrane Minister za kmetijstvo in gozdarstvo je odredil, da se mora vsa krma, ki se dobi pri mletju žitaric in predelovanju boba in graha, prodajati v zapečatenih vrečah. Da se dobi jasna slika o stanju bolgarske prehrane, je treba analizirati letošnjo žetev. Ta je bila slabša celč od žetve leta 1941, ki je bila neugodna. Dočim pa je bila bila skoraj vsa trgovina v Turčiji v rokah Grkov, Armencev in Zidov. Obnova gospodarstva se je v naslednjih letih izvršila pred- .... , . „ x , .vsem v kmetijskem In industrij- prebivalstva s kruhom. Pač pa baLkem sektorjU) dočim je ostalo treba, da se bo primešaval moki tudi krompir. Potrebni krompir je bil že nabavljen. Ni pa še gotovo, če se bo mogel do konca nove žetve izdajati sedanji obrok kruha. Kmetje niso radi oddajali uvozni trgovini vse pri starem. To naj sedaj premoženjska oddaja odpravi. Vsi, ki niso plačali predpisanega zneska za oddajo premoženja, so bili poslani na prisilno delo, njih premoženje pa se je za- Na vrečah morajo biti etikete, na ž.itna letina slaba, je bil pridelek katerih je ime proizvajalca, ker ti osebno jamčijo za pristnost blaga. Nadalje jamčijo, da ni v vreči nobene snovi, Iki bi bila lahko škodljiva za živali. Zato mora biti na etiketi tudi natančen naslov proizvajalne tvrdke. oljk zelo dober. Pridelek stročnic je bil manjši ko druga leta, sadna letina pa je bila zelo dobra. Položaj Bolgarske na podlagi letošnje žetve ni torej posebno rožnat, zlasti ker ni računati z uvozom. Da; se popolnoma zagotovi prehrana, Italijansko kmetijsko ministrstvo je potrebno, da se zajme vsa le- ima sedaj 68.400 traktorjev, od katerih je 16.307 o pokrajini Emiliji, 9922 v Lombardiji in po 5000 v Piemontu in Toscani. Na leto potrošijo ti traktorji približno 150 tisoč ton pogonskega kuriva. V kmetijstvu pa se uporablja še okoli tina in nato pravilno razdeli med potrošnike. To delo mora opraviti [žitna direkcija, o kateri smo že poročali. Zato je letošnji pridelek krom-I pirja odtegnjen prostemu nakupu, ida more generalna rekvizicijska 10.^ bencin^ih motorjev, kr po- k a ^ 3Q0 m ^ trosijo okoli 20.0001 bencina. Ker . i . v k™i-o ________ trošijo se mora v vojni potrošnja bencina omejiti, se vsi traktorji postopoma opremljajo s plinskimi generatorji. Računajo, da bodo v štirih letih to predelavo traktorjev končali. Dalmazia dobiva sedaj še mesečno iz Italije okoli 20.000 stotov moke, 5900 stotov testenin, 350 stotov maščob, 285 stotov sira, 8250 stotov sočivja in 2500 stotov raznih drugih živil. Uprava pa si prizadeva, da zboljša samopreskrbo Dalmazie. V ta namen se bo pridobilo v ozemljih Aurane in None okoli 68.000 ha zemlje za gojitev žita. Uprava pa pospešuje tudi gojitev tipičnih dalmatinskih pridelkov, zlasti oljke, fig, grozdja, mandeljnov ter raznih zdravilnih in aromatičnih rastlin. Tudi številne krompirja, Zadružna banka pa nadaljnjih 50.000 ton. Ostanek krompirja pride na svobodni trg. Od rekvizicijske komisije nakupljeni krompir se bo uporabil za kruh. To je bil vzrok, da je vlada odre-dila dodatno oddajo 5 kg pšenice ali ječmena od ha. Kljub navedenim težavam pa so vladni krogi prepričani, da bo dovolj žita na razpolago za oskrbo žita, ker jim ni bila po volji nje- , ’ M . . ■ . gova cena. Malo verjetno pa e, P e.m o' M“°f trgovin je bilo zada bi vlada dopustila zvišanje cen. ^ e&a tadl zaPrftlh *n fdaJ Je i u- u-i t ™ ji- D™ prostor za turske trgovce ker bi bil s tem podrt njen načrtji s o stabilnih cenah. , Popolnoma nezadostna je bila Najvišje prodajne cene za letina krme. Mnogo živine se je sardine in tune moralo poklati, radi česar je sedaj Visoki komisariat za Ljubljan-tudi več mesa na trgu. Vlada pa sko pokrajino je na podlagi proš-je odločena, da trenutno bogastvo nje tvrdke Prehranjevalni zavod na mesu porabi za konserviranje. za Ljubljansko pokrajino v Ljub S tem naj se prepreči, da bi ka- jjani od 12. febr. 1943-XXI odobril kor v spomladi 1942 nakrat na- za d Sardine v olju in 2. Tuna v stalo pomanjkanje mesa. (salamuri) soku, sledeče najvišje Zaradi pomanjkanja krme je | prodajne cene: 1. za sardine v olju v pločevinastih škatlah v teži 200 gr bruto: Cena v prodaji na veliko: 1 škatla Lir 6.85 franko skladišče, vključno mestno trošarino. Cena v prodaji na drobno: 1 škatla Lir 7.85 franko prodajalna, vključno vse javne dajatve. 2. Tuna v soku (salamuri) alla Livorno v pločevinastih škatlah v teži 500 gr bruto: V prodaji na debelo: 1 škatla Lir 20.95 franko skladišče, vključno mestno trošarino. V prodaji na drobno: 1 škatla Lir 24,— franko prodajalna, vključno mestno trošarino. Cene je v smislu odredb člena 4. Denarništvo in zavarovalstvo GostilničarjiJ' Naročile se na ,Trgovski list'1 Ljubljanska kreditna banka bo izplačevala s 1. marcem 1943 siara dobroimetja kakor sledi: 1. vsem starim vlagateljem do Lit 50.000.— se izplača nadaljnja 5%na kvota na kapital; 2. vsem starim vlagateljem nad Lit 50.000.— se izplača nadaljnja 3%na kvota na kapital. Izplačila kvot se izvršijo od sedanjega salda po stanju vlog na dan 26. maja 1932, pri čemer se predčasno izvršena izplačila odbijejo. Po 31. marcu 1943 nedvignjene kvote se prenesejo na nove, vsak čas razpoložljive račune. * Novela k meničnemu zakonu je izšla na Hrvatskem. Rok zastaranja menic proti izstavitelju in in-dosantu se po tej noveli podaljša po izvršenem protestu od enega na dve leti. Romunska narodna banka namerava izdati bankovce po 5000 lejev. Gospodarske vesti nazadovala tudi proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov. Mleka je malo. Tudi svinjske masti se dobi zelo malo. V glavnem je potrošnik navezan na jedilno olje, katerega pa je dosti na razpolago. Število perutnine je že v pre tekli zimi zelo nazadovalo, vendar I najdbe” od 9~ maja 1941-XIX ob-pa se je poleti zopet povečalo, da javiti v prodajnem prostoru bo dovoz jajc na trg normalen. Ni Prekoračenje teh najvišjih cen izključeno, da se bo zaradi po- st. kaznuje po uredbi o cenah v , i x zvezi z naredbo od 26. januarja 1942-XX št. 8, Služb, list 8/42 manjkanja krmil število perutnine v sedanji zimi zopet znižalo. Pomanjkanje moli na Šv Bolj pereče ko pomanjkanje surovin je postalo na Švedskem pomanjkanje delovnih moči. Že prej-industrijske in kmetijske stroje je I grije jeto je zlasti primanjkovalo dobavila Italija v Dalmazio. I gozdnih delavcev ter je bila za- Posebna italijanska strokovna ra(ji tega lani sečnja manjša, če-komisija za raziskovanje albanskih I prav je bila predvidena za 20 od-petrolejskih ležišč je ugotovila, da stotkov večja. Tudi lanska žetev se more v Albaniji proizvodnja I se je zaradi pomanjkanja delovnih nafte še znatno povečati. Pr; Kruji komaj pospravila. Za letos se so odkrili ležišča, ki merijo 3000 i)0je) da se bo položaj zaradi po-kvadratnih kilometrov in ki so I manjkanja delovnih moči še bolj znatno večja od ležišča pri Devo-1 poostril. Mnogo moških je pokli-liju. Ponekod so sonde nafte že I cano v vojaško službo, gospodar-20 metrov pod zemljo. V kratkem I sjvo pa potrebuje vedno več de-se izvedejo prva vrtanja, na kar I iavcev. Nazadoval je namreč uvoz bo šele mogoče ugotoviti bogastvo I koksa in premoga in zato je poteh novih ležišč. I trebno večje izkoriščanje gozdov. Proizvodnja in prodaja baterij vlada je bila prisiljena uvesti za-za žepne svetilke se bo v Italiji radj pomanjkanja delovnih sil ob-organizirala po enotnem načrtu, vezno delovno dolžnost, ki velja kakor se poroča iz Rima. I Za vse, ki so sposobni za vojaško Rimski uradni list je objavil mi- služba Ti obvezniki se bodo po-nistrski odlok, s katerim se ureja I rabili pri gozdnih delih. Večja zbiranje, hranjenje in razdeljeva-1 proizvodnja pa je tudi potrebna, nje jajc. Vsa domača in uvožena |ker se izpraznjujejo zaloge in ker jajca morajo biti na razpolago I jp UVoz surovin vedno težavnejši, kmetijskemu ministrstvu za kritje da ge m0raj0 pospešeno izdelovati potreb vojske in civilnega prebi-1 nadomestila za surovine. Kmeto-valstva. Izvzeta so samo jajca za valci morajo letos gledati na to. podlaganje in tista, ki služijo goji- da opravijo letošnjo spomladansko teljem perutnine v hrano. ^ I sejev žitaric čim prej in v čim Da se ne bi kršili veljavni pred-1 večjem obsegu. Lanska se je zapisi glede izdelovanja čokolade, je sindikat slaščičarjev sklenil, da predloži oblastem vzorce avtarkične čokolade s predlogom, da se prodaja čokolada določenih tipov in po enotni ceni, kasnila ter je dala zato za 15 odstotkov manjši pridelek. Isto velja Razdelitev zemlje v Macedoniji Leta 1942. je bolgarska uprava Macedoniji razdelila približno 164.000 ha zemlje, ki je bila last večinoma Srbov, ki so se izselili. tudi glede krompirja. Da se bol 46-000 ha je bilo razdeljenih med moglo dobiti zadosti delovnih sil 17.000 kmetov, 451 bolgarskih so za kmetijstvo, se bo moralo orne- cerkev so dobile 1500 ha, osta-jiti število delavcev v industriji, Ine^ Pa ie obdržala država za sebe kar bo povzročilo nadaljnje nazadovanje proizvodnje železa. Ker nekatere tovarne zaradi pomanjkanja surovin in goriva le deloma zaposlujejo svoje delavce, se misli na to, kako bi se ti delavci bolje izkoristili. Nekateri predlagajo, da bi se proizvodnja osredotočila v manjšem številu podjetij, ta pa naj bi delala s polno paro. Ker bi pa bilo v ta namen potrebno, da poseže v zasebno go-spodarstvo država, se misli, da bi se za tak korak odločila država le v skrajni sili. Drug način rešitve vprašanja delovnih moči bi bil v tem, da bi nekatera podjetja za določeno dobo ustavila svoje obratovanje in bi tako osvobojene de lovne sile mogli uporabiti pri gozdnih delih. Tovarne celuloze so to storile prejšnjo zimo. Misli pa se tudi na prečiščenje podjetij, da bi ostali zaposleni samo nujno potrebni delavci, drugi pa bi se zaposlili v drugih podjetjih ali pri gozdnih delih. DARMOL najboljša odvajalno sredstvo Zagrebške železniške postaje je železniška uprava preimenovala in se imenujejo odslej: postaja Sava se imenuje vzhodna postaja postaja Borongaj se imenuje zahodna postaja, glavna postaja pa je ohranila svoje dosedanje ime. Zagrebški Pokojninski zavod šteje 18.000 zavarovancev, predpisane premije pa znašajo 68.9 milijona kun. Ker se je zboljšala plačilna sposobnost kmetovalcev, je srbska vlada spremenila naredbo o likvidaciji kmetskih dolgov. Razne v prejšnjih naredbah dovoljene olajšave so sedaj odpravljene in tudi plačilni roki so skrajšani. Za dolgove nad pol milijona din pa sploh ne veljajo več nikake olajšave. Vse volnene tkanine in tudi vse mešane tkanine in vse nadomestne tkanine se morajo na Bolgarskem prijaviti. Prijaviti se morajo tako tkanine, ki so proizvedene doma ko tudi uvožene tkanine. Tobačni odpadki se bodo morali na Bolgarskem oddajati vladi. Odpadki se bodo uporabljali za izdelavo raznih sredstev za zatiranje raznih rastlinskih škodljivcev. Madžarska je začela izdelovati tekstilne stroje, ki jih je dosedaj uvažala iz inozemstva. Madžarska upa, da se bo zaradi tega znatno zboljšala njena trgovinska bilanca. Črnomorska trgovinska in industrijska družba se je vpisala v dunajski trgovinski register. Družba bo pospeševala gospodarske stike med Nemčijo in deželami jugovzhoda. Nemški državni gospodarski minister je poslal državni gospodarski zbornici odlok, s katerim priporoča omejitev števila sej upravnih svetov, da se na ta način omeji število potovanj na takšne seje na minimum. Priporoča nadalje, da se v nujnih primerih sklepa pismeno, kar se pri podjetjih v državni upravi tudi že prakticira. Po odredbi guvernerja za zasedeno francosko ozemlje se bo število tiskarn v Parizu zmanjšalo od 130 na 15. Od 5200 tipografov bo zaposlenih v vojni industriji 1500. Premoženiska oddala v Turiiii li i 24 arah Vsa premoženjska oddaja v Tur-Ičiji naj bi dala pol milijarde turških funtov, t. j. dvakrat toliko, kolikor znaša turški državni pre- barva, plesira in kemično s n a i i obleke,^ klobuke I ragun_ Samo Carigrad naj bi dal itd. Skrobi in evetiolika srajce |330 miiijonov, torej znatno več ko ovratnike in manšete. Pere, suši, polovico vse oddaje. Pri odmeri monga in lika domače perilo oddaje se je delala velika razlika, tovarna JOS. REICH če se je odmerjal davek Turku ali _ pa 2idu, Armencu ali Grku. Kajti Poljanski nasip 4-6. Šclenburgova 3 premoženjska oddaja ni imela sa- Teleion št. 22-72. mo tega namena, da bi pomagala državni blagajni, temveč je hotela tudi oslabiti gospodarsko pozicijo Grkov, Armencev in Zidov. To se je v oficialni izjavi tudi izrečno poudarilo. Vlada je namreč posvarila trgovstvo, naj ne izrablja pomanjkanja blaga in dviga cen v špekulativne namene, a se za to svarilo mnogi niso zmenili. Nobenega dvoma pa tudi ni, da je hotela vlada s pomočjo premoženjske oddaje z revolucijo začeto nacionalizacijo gospodarstva dovršiti. Ko je prevzel Ata Turk oblast, je Če seješ z roko, pitaš ptice, ne ješ ne kruha ne potice, ker seješ mnogo, žanješ malo, od truda ti ni nič ostalo. Zato nabavi si sejalni stioj MELICHAR-jev idealni, sejal boš malo, žel bogato, pšenica ti bo dala zlato. SEJALNE IN DRUGE STROJE VAM NUDI ŽELEZNINA FR. STUPICA - LJUBLJANA POLEG »FIGOVCA" Izdajatelj »Konzorcij Trgovzkega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Miha , si v Lj