Savinjski vestnik I Celje, petek 7. maja 1954 | LETO VU. — STEV. 18 — CENA 10 DIN Ureja nrednüki odbor. Odfororni aređaik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov tru 1. Pošt. pred. 123. Tel. 20-07. Cek. raèun 620-Т-25в pri NB FLRJ T Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naroènina 125. polletna 390, c«l»- letna 500 din. Izkaja vsak petek. Poitaina plačana v gotovini. ША811.0 ZTEZE ĐEI^OTlifiGA CELJSKEGA Ш àO^TAliJSKEGA OKRAJA Jz govora maršala Tita na kongresu ZK Srbije Naša politika podpira individualnega kmeta v razvijanju proizvodnje Med ljudmi se je utrdilo mnenje — po določenih neuspehih, ki smo Jih do- živeli, ker smo se nepravilno loitiiU usta- uavlianja delovnih zadrug po zgledu sovjetskih kolhozov — da je na vaed zelo težko uresničiti socializem Posamezniki so mislili, da ni mogoče usitvariti socializma na vasi, iz kmetov pa ne pozitivnih socialističnih elemen- tov. Seveda so ti tovariši nekoliko iz- gubili orientacijo. Motijo se ti tovariši, ki so izgubili orientacijo in ki še vedno moslijo, da je sedanja opustitev stare prakse pri ustvarjanju delovnih zadrug samo začassio obdobje, k čemur smo bili prisiljeni, ker so kmetje nudijU od- por, čeprav pasiven. Ne mi&Iimo se ponovno vračati k ustanavljanju delovnih zadrug, razen če bodo kmetje sami hoteli ustanavljati te zatinige na prostovoljni oismovi, kot emo že povedali, da mo začeli zadruge reorganiziirati. Globoko smo se prepri- čali, da je kmete mogoče združevati v raznili oMikah zadiužništvaj Delovna zadruga ni edina oblika, ki bi bila na tej razvojni stopnji, ko še nimamo do- volj nc tehničirih ne drugih sa-edstev, najučinkovitejša in najbolj koristna. Moramo iti postopoma. Mnogo je obMk, različne so možnosti za združevanje in skupno delo ljudi na vasi. Zdaj nastaja vprašanje zasebnih kmetov, ki ne marajo delovne zadruge in so ponovno prešli na samostojno, in- dividualno proizvodnjo na vasi. Kaj zdaj z njimi? Ali jih je treba bodisi z davki aU kako drugače, bodisi s tem, da ne dobe kreditov, prisiliti, da bodo jutri prišli v zadruge? Nc, na ta na- čin jih ne bomo prisilili in niti ni tre- ba tako poskušati. Mislim, da mora biti naša politika, politika naše oblasti od sipodaj navzgor, podpirauje individual- nih kmetov, da bodo dojeli, da Jim bo to, kar jim je ostalo, tudi zares ostalo, ker nimamo, še zdaleč ne namena, da bi še kdaj zmamjševali sedanja pose- stva desetih do petnajstih hektarov, ki (50 jim ostala, kot določa naš zakon. Do maksimuma smo zmanjšali vaško po- sesit, toda negativno je že tudi to, če delimo vaško posest v socializmu. Toda nismo se mogli drugače, na kaki novi osinovi lotiti nadaljnjega, pravilnejšega razvoja vaškega gospodarstva, kmetij- stva. Morali smo razkosati v^ko po- sest in to je zdaj minimum, ki ga kmet- je imajo in ki ga ne nameravamo več zmanjševati. Sovražniki pa so na razne načine poskušali, da bi nas na znotraj motali in razdružili, in sicer iz raznih pobud, posebno pa zaradi tega, kar najbolj pe- če ljudi v inozemstxTi, zaradi enotnosti, ki je danes pri nas in ki je oni ne že- lijo. Ko niso uspeli drugače, so se zdaj lotili vasi in pripovedujejo, kako bo- mo, ko pride čas — za to pa baje ča- kamo samo ugoden trenutek — še na- dadi;^ zman^ali kmečko posest. To ni res, tega ne bomo nikdar storili. Ce se že ne moremo sedaj lotiti ustanavljanja delovnih zadrug, kar bi bilo potrebno, še manj mislimo na zmanjševanje kmečke posesti. Nasprotno, v tem kon- kretnem primeru misUmo, da je treba kmetom pomagati s krediti in z vsem, kar je mogoče. Zaradi tega gradimo Industrijo, in- dustrializiramo državo. Kmalu bo dogra- jena temeljna industrija, zdaj že na- staja induistrija za široko potrošnjo. Lepo število tovarn je že v Jug^oslavi^ mnoge so že začele obratovati, v mno- gih pa bodo kmalu stekli stroji. Kdo bo potrošnik teh indusitrljskih izdel- kov? Sami delavci? Ne! Nikoli še ш bilo v nobeni deželi — ne glede na to, koliko je narasla storilnosit in tehnika — tako, da bi biM sami delavci ali me- ščani kakega mesta sami sebi dovolj. Kdo je tu še potreben? Najširše kmeč- ke množice. Ali je v našem interesu, da bi bili lanetje siromašni in da ne bi mogli kupovati teh izdelkov? Ne! So- cializma ni mogoče graditi brez kme- tov, brez tistih najširših potrošnikov. Socializem niso samo tovarne, sociali- zem je tudi dober položaj državljanov, eploh delovnih ljudi, tudi tistih na va- si Kmet mora imeti sredstva, da lahko kupi tisto, kar potrebuje, sdcer se nje- gova žiii^ljenjska raven ne bo višala. Glavno pri nas je, da preprečimo, da onemogočimo izkoriščanje tuje delovne sile, nikakor pa se ni treba bati, če bo- do kmetje znaü dobiti iz tistih 10 hek- tarjev čim več, saj so kmečke družine pogosito dokaj številne. Kolikor več bo dobil kmet, toliko več bo dobila tudi naša skupnost. Na vasi je naš smoter enak onemu v tovarnah: če delavci po- večujejo storilnost, če odkrivajo nove In nove načine za pospeševanje proiz- vodnega procesa, je to koristno zanje, hkrati pa tudi za vso skupnost. Hotel sem reči, da je treba razbiti bojazen pred tako imenovanim indivi- dualnim kmetom, ki se spreminja v bo- gataša. Imamo socialistično oblasit, ima- mo komune, te pa bodo znale prepre- čiti, da bi kdo bogatel na račim skup- nosti. Nasprotno, misMm — to pa se tiče tudi naših višjih vodilnih instanc, ki pravzaprav tudi vodijo to finansira- nje, kreditiranje itd. — da moramo za- četi malo smeleje podpirati kmetijstvo ter njegov napredek. Zdaj uvažamo ve- like množine kmetijsMh pridelkov — (Nadaljevanje na 2. strani) Po vsej naši domovini so slovesno praznovali Prvi maj - praznik naših socialističnih zmag Ei ¿vorani. - v ponedeljek je skozi celje potoval pred- sednik republike maršal TITO. Največji delavski praznik Prvi maj so v naši socialistični domovini prosla- vili kar najbolj slovesno. V Beogradu je bila na dan Prvega maja veličastna parada Jugoslovanske ljudske armade, kjer so poleg pehotnih enot sodelovale močne motorizirane enote, topništvo, tankovske enote, reaktivna letala in pripadniki predvojaške vzgoje ter Ljud- ske milice. Parada se je pomikala po Bule var j u Revolucije mimo tribune pred Ljudsko skupščino. Paradi je pri- sostvoval maršal Tito in števuni visoki državni predstavniki ter zastopniki tu- jih držav. Tudi v Ljubljani je bila parada na moč svečana in veličastna. Sodelovale so vse vrste enot Jugoslovanske ljud- ske armade, Ljudske milice in predvo- jaške vzgoje. Na tej paradi je sodelo- val tudi ešalon naše celjske garnizije. V Celju se je na predvečer ravno toliko zvedriLo, da je okoli osme ure zvečer Celje zableščalo v živopisni svet- lobi pirotehničnega ognja. Ognjeni dež s Friderikovega stolpa na Starem gra- du, z balkona hotela »Savinja« je od časa do časa vse mesto razsvetlU v jedki luči. Neprestano so nebo prepre- zale ognjene kače raznobarvnih raket, obronki bližnjih vrhov so žareli v ognju kresov in po vsej kotlini so odmevali streli možnarjev. Pred železniško po- stajo so godbeniki SKUD »Prešeren« igrali partizanske in delavske korač- nice. Nekatera podjetja so imela na pred- večer domače proslave, ki so bue zdru- žene z družabnimi večeri. Mnogi, ki so bili pripravljeni za odhod v naravo, so se spričo dežja premislili in napK>lnüi celjske gc^tinske lokale^ ki so bui od- prti vso noč in skoraj povsod so igrale tudi godbe. Kljub slabemu vremenu se je ven- dar veliko število delovnih ljudi podalo v naše planirjske postojanke. Tekmo- vanje na Okrešlju v Logarski dolini je bilo uspešno izvedeno. Naši delovni ljudje so se podali na Mozirsko planino, na Pohorje, na Boč ali pa v bližini na Svetino, Celjsko kočo in Šmohcr. V čast delavskega praznika so člani Likovnne sekcije »Skud Prešeren« v Unionski dvorani uredili ra2stavo, ki je zelo bogata po številu razstavljenih del. Za razstavo je precejšnje zani- manje, zato je bila podaljšana do 14. maja. Ocene razstavljenih del v tej številki še ne bomo priobčui, priporo- čamo pa, da si jo ogleda čim več ljudi. Nedelja je bua z vremenom bolj na- klonjena. Ta dan so Celjani zapustili mestne ulice in se napotili v naravo. Ruševine Starega gradu so bUe polne, prav tako bližnje gostinske postojcnke, predvsem pa Celjska koča in restavra- cija »Pri Petričku«. Ziadnji dan prvomajskih praznikov je skozi Celje potoval maršal Tito s svo- jim spremstvom. Zal so ga mogli videti le tisti, ki so se slučajno nahajali na cesti, ki pelje od Šentjurja v Ljub- ljano. Tisti redki Celjani, ki so bui v opoldanskem času na teh ulicah, so predsednika Republike takoj spoznali, čeprav je bu v civilni obleki. Potoval je v odprti limuzini in smehljaje od- zdravljal mimo idöciöi, ki so ga navdu- šeno pozdravljali. Prvomajske praznike so uspešno sla- vili tudi po vsej celjski okolicL Mnogi kolektivi, tudi celjski, so za prvomaj- ske dni obiskali Maršalov rojstni kraj Kumrovec. Zetezmčarji v Siorah so prosiaviii L mal v Železarni Štore so slovesno pro- slavili 1. maj, največji borbeni praznik delovnega ljudstva. Vse tovarniške pro- store so delavci okrasili s številnimi zastavami, s parolami, zelenjem in cvet- jem. Ze v petek, na večer pred prazni- kom, so je po končanem delu ob 14. uri zbral ves kolektiv Železarne pred upravnim poslopjem. Potem, ko je to- varniška godba intonirala »Internacio- nalo«, je tajnik sindikata tov. Tone Žo- har pozdravil vse navzoče in jim če- stital k prazniku 1. maja. Izčri>en refe- rat o pomenu in zgodovini tega velikega delavskega praznika, je i)odal pred- sednik delavskega sveta tov. Starlekar. V imenu upravnega odbora je železar- jem čestital ik 1. maju predsednik tov. Franulič, v imenu tovarniškega komi- teja ZK pa sekretar tov. Jost. Pevski zbor »Svoboda« je prav lepo odpel ne- kaj borbenih in partizanskih pesmi, to- varniška godba pa je zaigrala več ko- račnic in drugih skladb. Čeprav je bilo vreme neugodno in je neprestano rosüo, so delavci Železarne Store proslavili 1. maj v vedrem in ve- selem razFK>loženju. Mnogi od njih so se povzi>eli na Svetino k »Počitniškemu domu«, ki je last železarjev ter v pri- jetnem in domačem veselju preživeli tam nekaj res prijetnih uric ... F. K. Prebivalci Pristave, Bovš, Razgorja in Slemen upaio, da jim bo do i septembra, ko bo zbor štajerskih partizanov, zasvetila elektrika Cas je, da se tudi mi oglasimo po tem dolgem času, odkar so umolknUi rafali in posamezni streli po naših hri- bih. Tam se je sprehajal smeli parti- zan od prvega utripa naše velike revo- lucije. Kdo se od preživelih borcev XIV. divizije, Bračičeve, Tomšičeve in drugih brigad ne spominja Pristove, Bovš in Razgorja, Sp. in Gor. Slemen ter vseh teh hribovskih vasic, kjer niso imeli okupatorjevi vojaki in njihovi hlapci mirne ure ne ponoči in ne po- dnevi. Kdo od preživelih se ne bo spo- minjal borb po naših obronkih in gozd- nih jasah? Vsi, prav vsi borci se še spominjajo vsega tega, a spominjajo se tudi neštetih družin v teh hribih, kjer so našli zatočišče vsi utrujeni po na- pornih borbah, katere so vodili iz Zg. Slemen, kjer je bil glavni štab. Prav od tu so bui izvršeni napadi na Šentjur pri Celju in na predor Lipoglav in še več diverzantskih akcij na Južnem Šta- jerskem. Prav tako je bil tudi izveden napad na občino in tovarno odej v Skofji vasi, katerega je vodil koman- dant Bračičeve brigade »Milenko«. Mnogo je še tega, kar so napravili ta- krat borci s pomočjo ljudi iz teh vasic. Te vasi so prišle po upravno terito- rialni razdelitvi v tri občine (Vojnik, Škof j a vas in Dramlje) ter so v vseh teh občinah v manjšini Ze davno so si želeli elektrike, kar je osnovna potreba v naši napredni državi Vsi so stali ob strani, dokler nista dala pobudo tov. Pavlus Dolfka, bivši ljudski poslanec in njen namestnik tov. Pešak Jože. Kako je ljudstvo z navdušenjem sprejelo nji- hovo moralno ix>moč, nam kaže stor- jeno delo. Postavili so novo trafopostajo na Bovšah, ki bo druga po velikosti v Sloveniji, postavili so kostanjeve dro- gove. Opravljeno delo in material ce- nijo v vrednosti 6,000.000 din. Okraj jim jo pri tem pomagal samo s 500.000 din, vse ostalo je plod prostovoljnega dela in prispevkov. Potrebovali bi še pomcči, kajti brez nje se jim ne bo mogla uresničiti želja, da bi 5. septembra, ko bo proslava štajerskih partizanov na Ostrožnem, tudi njim zagorela elek- trična luč. Ti ljudje, ki so toliko žrtvovali v času okupacije Ln marljivo delali po osvobo- ditvi na obnovi zaostalih vasi, so res vredni podpore. V. L Kongresa „Sifobod" se bo predvidoma udeležilo 12.000 gostov Ustanovljen je pripravljalni odbor za icongres Svobod v Celju Mestni odbor socialistične zveze de- lovnih ljudi, okrajni sindikalni svet in druge množične organizacije so sesta- vile odbor, ki bo skrbel, da bo Celje za kongres Svobod ob koncu tega mese- ca dostojno pripravljeno. Odb»r se deli na tehnični in ргсфа- gandni pododsek. S prihodnjo števuko bomo začeli objavljati poročila in navodila tega odbora za naše mesto, ker le s skupno voljo bomo usi)eli Celje pripraviti, da bo vredno časti, katere je s to odločitvijo deležno. Predvidoma bo na zletu Svobod okoli 12 tisoč ude- ležencev izven celjskega okraja, saj je ta kongres Svobod ne samo iz vrst slo- venskih društev, temveč iz vse Jugo- slavije- Želežničarski progovni delavci so izvolili svoj delavski svet Delovni kolektiv bivše Sekcije za vzdrževanje prog pri Državnih želez- nicah se je popolnoma osamosvojil. Dol- go je trajalo, da so tudi pri taki centra- listični ustanovi, kot so železnice, našli primeren način, da tudi železničarji sa- mi upravljajo svoja podjetja, kakor vsi ostali delo\'ni kolektivi v državi. Pri železnicah so :se bivše Direkcije za vzdrževanje prog gospodarsko ločile od prometa in predstavljajo na nekaterih odsekih samostojna gospodarska pod- jetja. Novo celjđko podjetje za vzdr- ževanje železniških prog ima precej razsežen okoliš ter zaposluje nad 700 delavcev in nameščencev. Medtem ko so se po delovnih ko- lektivih v industriji delavski sveti že močno utrdili, ko le-tam samouprav- ljanje postaja vedno bolj homogeno, so v Podjetju za vzdrževanje železni- ških prog šele pi-vič izvolili delavski svet, popolnoma samostojen, ne kiot prejšnji, ki je imel samo svetovalni značaj. Pretekli četrtek so se zbrali izvoljeni odborniki delavskega sveta, ki pri tem podjetju šteje 28 članov. To so bui za- stopniki naslednjih odsekov: Sevnica, Zidani most. Laško, Celje I, Grobelno, Brežice, Ponikva, Poljčane, Celje II, Velenje, Slovenj Gradec in Rogaška Slatina. Prve seje so se udeležili vsi izvoljeni odborniki. Novoizvoljeni delavsJti svet je izvoHl predsednika delavskega sveta. Predlo- gov je bilo troje, toda izvoljen je bil mehanik tov. Jelen Miha. Direktor podjetja tov. Pirš je v svo- jem poročilu opisal vse uspehe želez- ničarjev po osvoboditvi, ko so v šti- rih letih izvršili petletni plan. Želez- ničarji so bUi vedno med prvimi, ki so najbolj vestno izvrševali planske na- loge in zato so tudi tem bolj zaslužili, da prevzamejo gospodarstvo v svoje roke. Orisal je naloge bodočega samo- upravljanja, predočU je finančni načrt in gospodarski predračun ter opozoru, da je od vseh uslužbencev podjetja odr- visno gospodarstvo in s tem tudi nji- hovo nagrajevanje ter da delavski svet sam tej nalogi ne bo kos. Poročilom je sledua razprava, v ka- teri so govorniki iznesli razne probleme in predloge, kako bi podjetje čim prej v pogeldu samoupravljanja in uspehov doseglo kolektive, ki že nekaj let ne- posredno sodelujejo pri upravljanju svojih podjetij. Nešteto je problemov, s katerimi se srečujejo gostinci pri svojem delu Včetrtek, dne 29. aprila je imela Go- stinska zbornica za okraj Celje redni letni občni zbor. Poleg delegatov so kot gostje bili navzoči tudi Stane Reniko, prs-dsednik rei>ubliške gostinske zbor- nice, ívaíi Јепаедас, tajnik republiške gostinske zbornice, Boras Matajac, za- što pniik Turistične zveze Slovenije, Miiraai Cvenk, podpredsednik okraja Celje, izasitopnik Trgovinsko-gostinske zbornice iz Celja in drugi. Iz obširnega poročila, ki je bilo že prej razdeljeno delegatom in iz poročila, ki ga je na zboru podal predsednik ZbO'rnioe Zmaiffo Likar ter iz razprave, so na kraju sprejeli nekaj koristnih sklepov, po katerih bo zbornica v bo- doče usmerjala svoje delo. Pri volit- vah upravnega odbora so znova zaupali mesto predsednika Zmagu Likarju, me- sto tajniika pa dosedanjemu tajniku Ivanu Rančigaju. Iz poročila, ki je zajemalo problema- tiko socialističnega in zasebnega sek- torja gostinstva, izgled in opremo go- stinskih obratov, strokovni kader, pro- bleme turizma v okraju ter uredbo o gostins;kih podjetjih in gostiščih,, se da sklepati, da je bilo delo gostinske zbor- nice v preteklem letu uspešno ter da so sprejemali člani zbornice od nje ko- ristne nasvete in ротхзс. V razpravi so delegati iznesli nešteto problemov in težav, s katerimi se sre- čujejo pri vsakdanjem delu. V Sloven- skih Konjicah so gostišča nesodobna, potrebno bi jih bilo preurediti in ob- noviti. V nekaterih gostinskih prostorih pa še vedno stanujejo stranke. Brez kreditov ipa ne bodo mogli gostišča dvigniti na tako višino, kakor bi ustre- zalo potrebam turizma. V Rimskih To- plicah, ki je priznan letoviščarski kraj, od osvoboditve pa do danes še ni nič storjenega, da bi ta kraj, ki je znan po svojih krasotah celo daleč izven naših meja, obnovili vsaj toliko kot je bil pred vojno. Zlasti močno razpada Zo- fijin dvorec, katerega bi bño treba vsaj toliko obnoviti, da se prepreči nadalj- nje razpadanje. Kljub temu je lani obiskalo Rimske Toplice okoli 30.000 ljudi, zlasti nedeljskih izletnikov, ki pri- hajajo na ko'panje. Gostinsiko podjetje je lani imelo preko 200% večji obisk kot prejšnja leta, pa tudi letos priča- kujejo okrog 700 gostov. Zaradi velike- ga obiska imajo težave s prenočišči, saj imajo le 25 postelj ter so zaradi tega gosti primorani, da se zatečejo v zasiebna stanovanja domačinov. Okraj- ni odbor stremi za tem, da bi dvignil renome tega priznanega letovišča, ven- dar pa zaenkrat ne razpolaga s potreb- nimi krediti v te svrhe. Tudi v Roga- ški Slatini nekatera gostišča ne odgo- varjajo kulturnim potrebam. Od 15 go- stinskih objektov jih je 6 brez tekoče vode. Vendar tu ni stanje tako kritično, saj so dobili po osvoboditvi že precej- šnje kredite ter je še sedaj 10-milijon- ski kredit vedno neizkoriščen. Zato je zastopnik okraja pojasnil, da tu ne gre zgolj za pomanjkanje kreditnih siredr- stev, temveč je delni vzrok neureje^ nosti tudi nenačrtno gospodarstvo. Ugotovili so, da ni bistvenih razlik v problemih gostinstva v Celju in njegovi okolici. Naloga zbornice je, da nudi gostinskim obratom pomoč v cilju na- daljnjega razvoja gostinstva. Ker je združitev Celja z okolico že izvršena v upravnem smislu, so delegati prišli do zaključka, da nima nobenega pomena več, da bi še nadalje bili dve zbornici. Mnogo so razpravljali tudi v novi uredbi o gostinskih obratih. Ker je v okraju okrog 35% zasebnih gostinskih obratov, v katerih je večkrat postrež- ba boljša in kultumejša kot v nekate- rih socialističnih obratih, so prišU do zaključka, da bodo zasebna gostišča še nadalje koristila potrebam na terenu. Morala bodo le vskladiti svoje poslova- nje s predpisi nove uredbe (topla je- dila, ne smejo zaposliti tuje delovne sóle itd.). Pri reševanju tega problema bo morala zbornica skrbno proučiti vsak zaseben obrat posebej, nakar bo okrajni odbor odločal v smislu nove uredbe, ali bo obrat še nadalje posloval kot zasebni obrat ali se naj ukine. Na kraju so sprejeli sklep, da naj zbornica obdela problematiko zasebnih gostišč, da bodo skrbeli za kulturnejšo postrežbo gostinskih obratov ter ure- dili lokale, da bodo pomagali gostin- skemu kadru z obiski gostinskih stro- kovnjakov ter da bodo nabavUi tehnič- na sredstva, ki bodo olepšala zunanji izgled gostišč. Rimske Toplice, kopališčei Zdravilišče Rogaška Slatina stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 7. maja 1954 Stev. It Pogled po svetu Vremenska atmosfera se prav nič ne zmeni za občutke, počutja in nade, s katerimi so se narodi podali pod ko- nec aprilskega meseca v ženevsko Pala- čo narodov. Sonce se skriva v mlamolu gostih in težkih megla, iz katerih rosi in se vliva mrzel dež, v gorah pa vrše snežne mečave in prožijo plazove pre- ko mokrih, modrikastih pragov in pre- padov. Kaj neki bo rosila ženevska konferenca, mednarodni dogodek št. 1 v prvomajskih dneh? Francija je poslala Bidaulta, izkuše- nega diplomata, ki ga srečujemo kot zastopnika oslabljene atlantske vele- sile ves čas po vojni, profesorja po po- klicu, po nazoru pa menda persona- lista, da v Ženevi doseže za staro ko- lonialno državo vsaj častno reSitev. Ne bo lahko, kajti vojni položaj v Indokini je tako težak, da je moral Bidault pro- siti za premirje: Dien Bien Fu je poln ranjencev in ves pod uničujočim ognjem Ho Si Minhovih baterij. V republiki se spet razplamtevajo stavke, pariški pro- letariat je vreden nekdanjih rušilcev Bastille in komunardov; protivojno raz- položenje javnega mnenja, ki se mu obeša na roke in na jezik: solidarnost z Ameriko, ki je tudi ne sms zatajiti, četudi bi jo rad. Kako daleč seže indi- skretnost takele svetovne politike, se vidi iz Bao Dajevih izjav, da bi Indo- kina raje videl priključeno k ZDA, ka- kor pa da bi ostala v zvezi s Francijo. ZDA po Dullesu kljub miroljubnim izjavam ne zastopajo ravno najbolj konciliantnega stališča. Eisenhower je v trgovinski zbornici v New Yorku iz- rekel zelo krilato besedo, da je Indo- kina zamašek v steklenici, čigar izguba bo zadela več 100 milijonov Ijtidi v sosednjih področjih Azije. To je treba razumeti tako, da Amerika tega za- maška ne sme izgubiti oziroma, da bo vse storila za to, da ga obdrži. To je mnenje republikanskih senatorjev, ki ga je javnosti brez sramu izdal Ale- ksander Willy, ko je Nehrujev poziv velesilam, naj sklenejo pakt proti inter- venciji v Indokini, imenoval komuni- stično agresijo. Če bi se velesile za to sporazumele, bi uzakonile in odobrile kremeljski napad, kjerkoli bi se Krem- Iju to s pomočjo satelitov zahotelo. Ta- ko Willy. Popolnoma drugače pa de- mokratski senator Edwin Johnson, ki pravi, da je križarska vojna, ki jo pe- ljejo ZDA v Indokini najneumnejša vojna v ameriški zgodovini, ki utegne trajati 10 let in utegne postati vzrok tretje svetovne vojne. Ce Eisenhower pravi, da se ZDA ne bodo vmešale, razen če Kongres ne bo drugače skle- nil, pomeni, da se bosta v Kongresu preizkusili dve Ameriki, republikanska in demokratska. Če bo v Kongresu pre- vladoval duh Mc Carthyja, potem utegne tudi v generalštabu zmagati ab- surdna misel na sitzkrieg«, čeprav se na obzorju že kažejo pogoji za atomski sporazum med obem.a bloko- ma. Kako pa bodo našli modus vivendi v Indokini? To je tu vprašanje, v Ženevi. Pre- mirje? Nova Koreja? Neodvisnost in zraven zajamčene francoske koristi? Premirje se utegne izcimAti, nova Ko- reja pa bi bila res samo začasni modus v'vendi, ki- bi ga bilo lahko zdržati in sprejeti. V Ženevi se je s^icer pokazalo, da obe Koreji sami ob sebi ne bosta nikoli stopili pod isto streho. Tudi še ni gotovo, če bosta Ču En Laj in Mo- lotov generalu Nem Ilu toliko segla pod pazduho, da bi bil sprejet njegov pred- log o splošnih volitvah v celi Koreji. Bao Daj pa je tako zagrizen in ne- strpen, da se s Ho Si Minhovimi za- stopniki sploh srečati ne mara. Usta- novitev tomponske države med Kitajsko in Indokina bi bila tudi komvjromisna rešitev r>saj za nekaj časa. To so stvari, ki se z njimi ukvarjajo Angleži, v tem primeru posredovalci med obema blo- koma. Vloga je tako težka, da je Eden zaradi nj?. prispel v Ženevo z 12 urno zamudo in da si je zaradi nje celo Churchill pokvaril obvezni angleški weekend. Pravijo, da so v Angliji skoro vsi zoper direktno, vmešavanje v Indo- kini, a še posebej seveda laburisti. ZDA jih silijo k pacifiškemu paktu, čigar naloga naj bi bila podpreti Francijo v Indokini, in sicer takoj, Angleži r>a so po Edenu povedali, da se to tako ne mudi, vsaj Angležem ne. Važni so tudi sklepi azijske konfe- rence v Colomba тиг Ceylonu, kjer se bosta sesia tudi Nehru in Mohamed Ali. Nehru vodi s svojimi sli lastno poli- tiko, ne glede na ameriško pomoč, ki jo nudi svetovni bogataš brez senti- mentalnosti za določene protiusluge. Nehrii je pred kratkim izjavil, da In- dija ne bo trpela prevažanja tujih čet preko svojega ozemlja. ^Dobrotnik« je seveda zažugal, da ne bo več pomoči. Nehru pa je reagiral s poslanico Ja- poncem, češ Azija Azijcem, Azijci zdru- žite se, delajte za prepoved atomskega orožja in ne dopustite, da bi Azija po- stala playground dvoboja med sovjet- skim in ameriškim blokom. Indije ni v Ženevi, tudi Burme in Indonezije ne. Z narodnim gibanjem azijskih narodov pa je treba računati, četudi ni dolgo tega, kar so ZDA do- bile spet novo atomsko oporišče v Sau- dovi Arabiji in seveda tudi nafto. In Evropa ob teh velikih azijskih vprašanjih? EOS se nc premakne v tečajih. Manjka ji tistega, kar je lepo povedal predsednik naše države maršal Tito, manjka ji varilnega sredstva za notranje poenotenje, za amalgamiranje Evrope, ki se je že ponesrečilo nekoč Briandu in Cudenhove Calergiju, kar je menda opustil po drugi vojni že tudi stari lisjak Churchill. Piccionijevo po- ročilo o seji Atlantskega pakta v Pa- rizu kaže, da v tem pogledu ni nobe- nega napredka in Italija s svojo tr- žaško karto ni eden zadnjih krivcev za mučno atmosfero v Evropi. Ce denemo zraven še Delmerjevo afero v Nemčiji, kjer rine brez sramu na dan neofaši- zem, potem ni nič Čudnega, če nam pride na misel pesein našega Srečka Kosovela o stari kraljici Evropi, ki bi že lahko prišla k pameti ali pa naj jo že denejo na pere. T. O. Kako potekajo priprave za fluorografiranje prebivalstva na območju okraja Celje Cim je okrajna skupščina sprejela odlok o obveznem rentgenskem pregle- du vsega okoliškega prebivalstva, je svet za*zdravstvo ünenoval člane olcraj- nega operaitivnega àtaba, ki so takoj pričeli s pripravami. V zvezi s tem so bili postavljeni občinski âtabi. Njihovo prvo delo je bilo sestaviti točne spiske prebivalcev m to, od 15. leta starosti naprej, kateri bodo brezplačnno rent- gensko slikani in v slučaju potrebe brezplačno zdravljeni. Občinski šUbi, kakor tudi občinski ljudski odbori toplo pozdravljajo ta ukrep ker vidijo v njem vel&o skrb ljudske oblastii za zdravje našega ljud- stva. Nekateri sovražniki naše ljudske oblasti so sicer hoteli tudii ta, tako ko- risten ukrep priliazati v čisto drugi lu- či. Takoj ob prvih pripravah so vrgli med ljudi parolo, češ pri komur bodo odkrili bolezen, ga bodo poslali v lager, barake za njih so že pripravljene. Sa- mo kje? To ni vedel nihče povedati, ker bi jih zastonj iskali, kot pravi pre- govor, »pri belem dnevu z lučjo«. NaJi ljudje pa niso več tako lahkoverni, da bi nasedali tako neumnim parolam in so se tudi tej govorici prav od srca na- smejali. Občinski stiabi že sporočajo, da se ljudje silno zanimajo in stalno spra- šujejo, kdaj se bodo rentgenski pre- gledi pričeli, da ne bi zamudДi ali pa,- da ne bi bili pomotoma izpuščeni. Občinski štabi in občm&ki ljudski oti- bori so sprejeli nalogo, da teden dni preden se akcija pi-ične pismeno obve- stijo siehei-nega prebivalca ter mu do- ločijo točen dan in uro pregleda, tako da ne bo nepotrebnega čakanja in iz- gubljanja dragocenega časa. Ker bo iiuorografii-anje na območju okiaja v maju in juniju in bo verjetno takrat že precej vroče, se bo slikanje vršno v zgodnjih dopoldanskih in po- znejših popoldanskih urah. Neprijetno bi bilo za družino, če bi morali vsi naenkrat z doma, zato so nekateri občinski štabi v dogovoru z ljudmi sklenili, da bodo dopoldne prišli k pregledu vs^i moški, ženske pa po- poldne. Ekipa bo vse želje prebivalcev ир>о- števala. Zato naj ljudje na sestankih, ki bodo sklicani v teh dneh po vaseh, iznesejo svoje želje. Na vaških sestan- kih bodo odborniki občinskega ljud- skega odbora in člani občinskega štaba ljudem objasnjevali važnost in potek te akcije, tako da bodo vsi točno po- učeni o tem. Sestanki se že VT.šijo in se bodo vršili še v prihodnjih dneh, kakor se bo pač ekipa bližala tej ali oni ob- čini oziroma vasi. Na območju okraja bodo delale tri ekipe. Vsaka bo imela svoj rentgenski aparat. Kjer se bo ekipa zadrževala več dni, tam se bo rentgenski aparat mon- tiral v primerno dvorano ali šolo. V vaseh, kjer bo pa le kakšnih 500 oseb slikanih, bo pa aparat delal v avtobusu, ki je v ta namen primerno urejen. (Glej razpored na 6. strani) P. A. Ljudska tehnika je ustanovila agronomske sekcije Ljudska tehnifca, ki ima namen vzga- jati ljudi k tehničnemu napredku, je mislila na napredelc, ki ga naj v teh- ničnem smislu doseže tudi naše Impe- ti j stvo. Letos so se pri društvih Ljudske teh- nike ustanovile agrokomisije z zelo ši- rokim programom dela. Namen te orga- nizacije je, da dviga kmetijsko pro- Kvodnjo in širi tehnično in politično obzorje kmečkega prebivalstva. Agrokomisije bodo vzbujale 2:anima- nje kmetov za mehanizacijo, predvsem pa jih bodo usposabljale za ravnanje s poljedelskimi stroji, tako da bodo kmetovalci z njimi dosegli največji uspeh s čim manjšo uporabo delovne sile. Posebno skrb bodo komisije posve- čale kmečki mladini. Kmetijske zadru- ge danes že posedujejo lepe količine poljedelskih strojev, veliko več pa jih bodo imeli še v bodočnosti Agrokomi- sije bodo usposabljale upravljalce teh strojev, da bodo znali manjše okvare na teh strojih tudi popraviti. Spozna- vale bodo ljudi z električno napeljavo, tako da ne bo treba za vsako malenkost klicati strokovnjal^a. S sanitetnimi pre- davanji bodo usposobili posameznike, da bodo znali nuditi prvo pomoč ži- vini, predvsem pa ljudem. Stojo na- logo nameravajo izvršiti s predvajanjem raznih strokovnih f Limo v, s predavanji in inštruktažami. Da bi povečali kmečko proizvodnjo, bodo po vaseh delali brezplačne ke- mične anadize zemljišč. Laboratorij, ki že obstoja pri Glavnem odboru Ljud- ske tehnike, bo analiziral vrsto zemlje in hlcrati priporočal tudi kulture, ki bi jih naj predvsem gojili. S pomočjo teh analiz bo mogoče veliko bolj priporo- čati razna umetna gnojila, ki so po- samezni vrsti zemlje potrebna. v juniju bodo v Žalcu priredili ma- nifestacijo tehnike na vasi, kjer bodo prikazali delovanje vseh strojev v na- šem kmetijstvu. Poleg strojev bodo isto- vrstna dela opravljali tudi z rokami, tako da bo razlika in prednost mehani- zacije prišla do prepričljivega izraza. Kmete, predvsem pa kmečko mladino vabimo, da se vključijo v to organiza- cijo in tako pomagajo dvigniti kmetijsko proizvodnjo in s tem tudi naš življenj- ski standard. Kar se pa kmetijskih stro- kovnjakov tiče, je jasno, da .=:o vete- rinarji, agi-onomi, strojniki in ljudje sličnih poklicev dolžni sodelovati v tej organizaciji. Kljub doseženim uspehom čakajo letos Trgovinsko zbornico odgovorne naloge v torek, dne 4. maja je bil v Celju II. letni občni zbor Trgovinske zbornice za okraj Celje. Poleg delegatov so zbo- ru prL40stvovali kot gosti Vinko Sum- rada, predsednik okraj, odbora SZDL odîraja Celje, zastopnilci celjske trgovin- ske zbornice, predstavnik okrajnega odbora Celje in drugi. Poročilo o delu zbornice je podal Mišo Bobovnik, pred- sednik zbornice, nakar se je razvila razp,rava. Po izvolitvi novega uprav- nega odbora, nadzornega odbora, čast- nega sodišča in delegatov za republi- ško trgovinsko zbornico, so zopet za- upali mesto predsednika Mišu Bobov- niku, tajniško mesto pa so poverili do- sedanjemu tajniku Ivan« Rančigaju, ki je tudi doslej na splošno zadovoljstvo članov zbornice z uspehom vi"šil povev- jsno mu dolžnost. Trgovinska zbornica je lani izbolj- šala svoje delo in je z uspehom raz- bremenjevala in dopolnjevala upravne organe na tem področju. Kljub temu, da je zagovarjala upravičene zahteve svojega članstva, vendar ni bila zago- vornik ozkih, lokalističnih interesov po- sameznikov. Vedno je imela pred očmi le interese in potrebe skupnosti. Naj- več se je ukvarjala z vprašanji blagov- nega prometa, manj pa z proizvodnjo v industriji. v primerjavi s predlanskim letom se je lani storilnost dela v indu- striji povečala za 3%, čeprav je v ne- katerih panogah lesne industrije, črne metalurgije ter tekstilne industrije v glavnem zaradi zastarelih iti dotrajalih strojnih naprav padla za nekaj odstot- kov. Od vsega blagovnega prometa jc bik) ustvarjajo v celjski okolici 39,3% pro- meta, v Celju pa 60.7%. Razlika med mestom In vasjo v korist mesta je na- stala zaradi tega, ker okolica nima gro- sističnih podjetij. Blagovni promet je lani v primerjavi s prejšnjimi leti pa- del, kar je povzročuo v glavnem, zni- žanje obra.tnih kreditov za 27%. Kritično stanje je büo z nabavo jam- skega lesa za rudnik Zabukovca in La- ško. Zaradi previsokih cen lesa, ki ga navijajo razni nakupovalci iz drugih republik ter zaradi tega, ker je les ko- njunkturni artikel, ga raje žagajo ali pripravljajo kot stavbni les, za rudnike ga pa ni. Ce se ne bo kmalu stanje po- pravilo, je izjavil zastopnik iz rudnika Zabukovce, grozi nevarnost, da bo rud- nik obstal. Les iz nedostopnili gozdov pa je nemogoče koristiti, ker ni dovoz- nih poti in transportnih sredstev za njegovo izvlačenje iz gozda. Zato bi morali posvečati večjo sloTb dovoznim potem kot doslej. Govorili so tudi o problemih odlkupa sadja in živine, o dviganju cen zlasti pri živini ter kako bi se ta pojav siku- šal vsaj deloma zajeziti. Nekateri so bili mnenja, da bi naj odkup vršile le kmetijske zadruge ter tako prepreče- vale ponujanja višjih cen raznih podje- tij, vendar v dobi sproščene trgovine to ne bo moči doseči. Tudi o sposob- nosti nakupovalcev so razpra\'ljali, zla- sti pa o sortiranju, vskladiščenju, paki- ranju in odpremi sadja. Zato so pred- lagali naj bi büo letos več strokovnih tečajev, kjer bi trgovsiki kadri izpopKjl- niM svoje znanje tudi s poznavanjem ■raznih kemičnih sredstev in njihovo uporabo v boju proti raznim škodljiv- cem. Tudi kreditna politika lani ni bua najboljša, saj je podjetje OZZ Vino za- i-adi pomanjkanja kredita odkupilo le 8 vagonov sliv, namesto da bi jih od- kupilo 40 vagonov, ker ima tudi za to kapaciteto naprave za kuhanje slivov- ke. Naša slivovka je pa dober in iskan artikel v inozemstvu, za katerega bi lahko dobili lepe devize. Kljub temu, da so lani napravili pri \^goji bodočega trgov4skega kadra ko- rak naprej, še vedno premalo skrbe za vzgojo vajencev. Vajenci iz okolice ni- majo svoje šole ter so v tem pogledu navezani na šolo in internat v Novem mestu. Vajencem v trgovinah ne posve- čajo tisto pozornost kot bi rnoi-ali. Tudi tu bi moral vajenec nenehno spreje- mati strokovne nasvete pri praktičnem delu v kulturni postrežbi, štednji itd. Kako je važna vzgoja bodočega trgov- skega kadra, nam pove postavka v okrajnem predračunu, ki predvideva za vzgojo in šolanje ti-govskih vajeai- cev 1,700.000 din. Odpraviti bo treba lAidi razne napake, ki se vedno bolj pojavljajo v naših trgovinah (titulira- nje z »gospodom« ter ureditev izložb, katei-e so vzorno urejene ob raznih vei'sküi praznikih, ob naših narodnih praznikih pa ne). Trgovino z lesom bo treba čim prej omejiti ter jo prepustiti samo nekaterim podjetjem, ki se bo- do s tem ba-vTla, kmetijske zadruge pa bodo morale ti'govino z lesom opustiti ter se bolj posvetiti kmetijskim proble- mom. Čeprav imajo nekatera trgovska pod- jetja pomisleke glede decentralizacije ti-govsidh podjetij ter se pri tem izmi- kajo, bo decentralizacija, če bo pamet- no, krajevnim prilikam in potrebam iz- vršena, prinesla koristi našemu pouxïs- niku. Tudi v gostinstvu so imeli dvo>- me, vendar je praksa pokazala, n. рт. v Rogaški Slatini, da so cene po decen- traüzaciji padle od 840 din na 520 do 750 din. Pooblastili so upravni odbor, da lahko razpravlja o združitvi z mest- no zbornico in kadar bo čas za to tudi sklene, da se obe zbornici zdiTižita, ker ni nobenih razlogov več za to, da bi zbornici še naprej poslovali ločeno. Poročilo in razprava je nudila dele- gatom dovolj bogato snov, da so iz nje izluščili nekaj koristnih sklepov. Pred- lagali bodo pristojnim organom višino obratnih kreditov; opozorili bodo kme- tijske zadruge, da ločijo trgovinsko de- javnost od kmetijske, ker kmetijsko Ivredite veljajo ugodnejši pogoji; skr- beli bodo, da bodo odkupna ixxijetja dobila pravočasno sezonske kredite ter bodo pred sezono delo odkupnih pod- jetij koordinirali; svetovali in poma- gali bodo pri reorganizaciji trgovske mreže; probleme industrijske proizvod- nje bodo proučevali bolj kot doslej; strokovno bodo pomagali in sodelovali pri uvozu in izvozu; priredUá bodo več tečajev za spoznavanje blaga itd. ter po možnosti ustanovili šolo in internat ла. vajence v Celju. Uprava za teste LRS, tehnična sekcija Celje cestarska meeU na naslednjih cestah iu rest- uih odsekih: Cestno nadzorstvo Radeče, okraj TrboTlje Rep. cesta 11/536 od km 8,500 do km U.OOO (Meííija—Loke) Rep. cesta 11/356 od km 11,000 do km 13,500 (Loke—Zagorje) Rep. cesia U/328 od kin 37,300 do km 60,000 (Trbovlje—Hrastnik) Cestno nadzorstvo Šoštanj, okraj .''ioštaMJ Rep. cesta 11/339 od km 11,500 do кш i4.000 (Šentjanž—Velenje) Rep. cesta 11/340 od km 16,300 do kni )9,в0в (Mozirje—Prihov a) Rep. cesta 1['34I od kra 3,000 do km 8,000 (Gorenje—Penk) Rep. cesta 11,341 od km !4.000 do kra 21.Ш (Telenje-.¡5alek) Rep. cesta 11/342 od kiu 5l,lK)0 do Um 33,«00 (ZaTodna-Šoštanj) Cestno nadzorstvo Vransko, ^oLraj Celje Rep. cesta Ii/340 od km 3,ЗУО do km 7,000 (Breg—Parižlje) Ilei), cesta II'340 od kai 10.300 do km 12 300 (I.etuJ-Skriiba) Ren. i'«sla 11/340 od kiii 13,"00 do km U.iOO iskruba - L j ubija) RfD. cesta 11/541 od km 0,000 do km 2.000 (Letiiš—Šmartno ob Paki) Cestno nadzorstvo Celje 1, okraj Celje Rep. cesta I/IO od km 62,300 do km 67,000 (Frankolovo—Stranice) Cestno nadzorstvo Celje П, okraj Celje Rep. cesta 11/337 od km 39,500 do km 43.500 (Košnica—Cret) Rep. cesta 11/344 od km 3.000 do km 7,000 (Store—Prožinska vas) Rep. cesta 11/344 od kra 7.000 do km 9,000 (Prožinska vas—Vrbno) lep. cesta 11/344 od km 11,000 do km 14,500 (Šentjur—Grobelno Rep. cesta 11/344 od km 22,000 do km 25,000 (Šmarje—Belo) Rep. cesta 11/344 od km 28,100 do km 33,000 (Pod}>lat—Rog. Slatina) Splošni pog#ji: Da je državljan FLRJ. da ni starejši od 23 let, da je odslužil kadrovski rok T JLA, da ima najmanj 6 razredov osnovne šole, še od tega, da bj morali tako rekoč trpeti pamanjkaiije, daleč od tega, da bd ne imeli kje in dovolj proizvajati. Imamo še dovolj moSnocítá. Naša «em- Ija Je še daleč od tega, da bi bala na- predina kmetijisika dežela, Be vodn« iniaiEM> velike možnosti z-x raarvoj kme- tijstva, da boniio zmanjšali uvoa, zmasij- saiä devácne sklade za nakup živil. Raœume se, da se ne sti'lnjajn s tete, da bi đajali prednest saano vasi. kajti tutu to bi lahko imelo neikoč slabe po- sledice, kar je i>ri tem marsikaj od- yñsiw od svetovnih cen. Ce se zaaiemarf ana panoga v gos/podarstvu na račim dffuge, lanko priđe do negativnih po- sletHc. Pri nas pa moramo paziti, da ne bo obraitno: da bi zaiiemarHi vas in ^'beli samo za isiduiSÍrSalizaíáio. T« .чет hotel poivedati v nekaj be- sedah o vprašanjih naše vasi, o naši bo- doči poüliki. Ko sem goivcial o tesn, da smo opinstili stajro prakso, nisem misali, da imarao iiasploh negativen odnos do delovnih zadi4ig kot taliili. Ne, delovne zadruge, ki eo spocsobne samí)Sítojnega žavljenja, zadTuge, ki iraajo pravilno oirganic^>câjo in pravilno 3'odsivo, so ve- likega pomena tako za sadruzxidjte koit za vso našo skupnost. Še vedno smo mnenja, da bo prišlo nekoč kasneje, ko bodo kmetje sami spoznali patrebo, do dokančnega preobrata pri nas sa. dvig kmetijstva na vSjo stopnjo in da bo takrat vse naše kmetijstvo drugačno, kot je danes. Tu pa moramo postopno naipredoivati, ničesar ne smemo presko- сШ., v ničemer se ne smemo preaiaglitl. Napredovati mtoraano premišljeno. OBNOVA PODJETJE OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE CELJE V ŽALCU Opravljamo dela pai obnovi vinogradov in sadovnjakov ter rigolanje in oranje njivskih površin na zadi-užnih, državnih in zasebnih posestvih. Popravljamo kmetijske stro- je vseh vrst. Po naročilu vršimo različne prevoze in usluge gradbenim podjetjem in cestnim upravam z našimi buldožerji in ostalo mehanizacijo. Za naJTočila, ki vam jih bo- mo izvršili kakovostno, hitro in po vaši želji, se priporoča KOLEKTIV OBNOVA Žalec, telefon 21 rnzpiswje Štev. 18 »Savinjski vestnik«, dne 7. maja 1954 Stran 3 ^Matiček se ženi" V MESTNEM GLEDALIŠČU 28. APRILA 1954) z majhno zakasnitvijo so se sredi premnogih predstav Tiemeyerjeve »Mla doit pred sodiščem« spet odprla vrata naèega gledališča za novo premiera Linhartove častitljive komedije, ki je po vojni prešla železni repertoar slovenskih gledališč in liudskih odrov. Ta veseli dan ali Matiček se ieni, ki jo je priprairil režiser Andrej Hieng. Predstava je bila uprizorjena za 100- letnico celjske slovenske gledališke de- javnosti in kot slavnostna predstava ob otiioritvi celjskega gledališkega mu- zeja, ki ga je na pobudo upravnika Gradišnika zbral in uredil režiser Gom- baČ, načrte za ureditev pa naredil arh. Sveta Jovanovič. Otvoritvi muzeja se je pridružilo še odkritje spomenikov dveh zaslužnih celjskih gledališčnikov, Drobnica, ki je celjskemu gledališču stal pri zibelki, in Salmiča, ki mu je bil hrbtenica v dobi razcveta do konca prve svetovne vojne. Dve Ceso.rjevi bi- sti v bleščečem foyerju, okrašenem z deli Toneta Kralja, sta še bolj dvignili že tako dostojni kulturni nivo gleda- liškega hrama, muzej sam pa nazorno prikazuje kos celjske kulturne zgodo- vine, poprišče, na katerem se je v do- brih 70 letih celjski meščan v neugod- nih razmerah uveljavljal v boju proti nemškemu kulturnemu pritisku, s tem pa sebi tudi zidal trdnejšo politično in gospodarsko prihodnost. Ureditev mu- zeja je lepo delo trajne vrednosti. Otvo- ritev in odkritje, oboje se je izvršilo s primerno slovesnim občutjem, ki mu je dal intonacijo z nagovorom upravnik Gradišnik, zaključil pa predsednik Sveta za prosveto in kulturo prof. Aškerc, udeležili pa so se je CeljoMi, ki so v svojem življenju delali za celj- sko gledališče, predstavniki oblasti, go- spodarskih in kulturnih ustanov, mno- žičnih organizacij ter predstavniki ?.lo- iienskih gledališč. NajimenitnejM tea- terski človek med gosti je bil sivolasi Hinko Nučič, ki smo ga pred leti gle- dali v našem gledališču v sijajni kre- aciji v Krleževi drami »V agoniji«. Celjski gledališki ansambel je torej 24. apHla t. 1. na slavnostni predstavi imel pred seboj zelo kočljivo publiko in to se je seveda predstavi poznalo. V sredo, 28. aprila je bilo zbrisano in retuširano marsikaj, kar je v soboto še kazilo splošni vtis. Problem, ki ga je z Matičkom posta- vila naša dramaturgija in literarna zgodovina, je v večji ali manjši pona- šitvi in prenareditvi, v večji ali manjši izvirnosti Linhartovega dela napram BeoAiviarchai-su. Francoske predrevolu- cijske razmere so bile res popolnoma drugačne kot pri rtas, razredna nasprot- ja med fevdalci in buržuji močneje in jasneje izražena. Pravijo, da jc Napo- leon, ko je govoril o kraljevem dovo- Ijenjxi, da se Figaro sme igrati, rekel: »To je že bila revolucija«. Naš Matiček seveda ne m,ore biti tako revoluciona- ren, saj so avstrijske razmere še 50 let nato rodile samo pohleven spaček bur- žoazne revolucije. Prebujanje in zma- govanje meščanstva v vseh družbenт oblikah je bilo pri vseh udržavnih« na- rodih v Evropi zelo različno, različno je bilo tudi pri zamudniških Ijudstve- cih, kakršni smo bili tedaj tudi Slo- venci. Prav to, da se otresemo zamud- ništva, da se prebudimo ali prerodimo, iihenujmo to že kakorkoli, prav to je pri nas manifestacija buržoaznega po- gleda na svet, ki je v svojih posledicah rodila v začetku 19. stoletja tudi prve slovenske petičnike s slovensko zavest- jo. Matiček kljub okviru, v katerega ga je premaknil Linhart, vendarle pred- stavlja neko socialno kategorijo, ki sta ji dala z brihtnimi služabniki mogočno komedijsko funkcijo že Molière in Gol- doni pa še kdo. Narodno-budUeljski moment na sodišču je pač glavni šlager naših preroditeljev od Pohlina do Vod- nika, vsi pa so nanašali prst, iz katere je klila naia kulturna rast v 19. sto- letju. Slovenski pogovorni jezik tega časa je prav zaradi te narodno-budi- teljske vloge vreden, da ga v teatru oživljamo. Prav zaradi tega se ob vsaki količ- kaj skrbno postavljeni predstavi Ma- tička vname debata o igralski koncep- ciji barona, o tem, ali naj bo »svetski« ali manj svetski. Meni se to vprašanje niti ne zdi tako važno, naj je že Lin- hart zasnoval barona po naravi iz kranjskega plemstva ali ne. Desetino in tlako so terjali vsi, celo tisti s pro- svetljenimA ^lazori, razredni razločkf., pregrade in prepadi pa so v raznih ina- čicah obstajali tudi jori nas. Tudi go- spodarska in družabna degeneracija plemstva je imela pri nas svojstven proces, kakor je tudi naš meščan te ali one variante zavzemal pozicije na vse v Avstriji dovoljene načine. Tudi ob Škofovem liku baro-iia Naletela so se prožile sodbe. Mnogim je bil pregrob, premalo zadržan v izbruhih, premalo uglajen v kretnjah in premalo prera- čunan v mimiki. Nekaj tega drži: bil je preveč človeško širok in dobrodušen, imel je preveč tistega čara, ki ga pri- voščimo in pričakujemo pri Matičku. Cim manj bi ga imel, tem bolj bi pri- šla do izraza beaumarchaisevska ideja o plemiču pridaniču in brihtni glavici v plebejski koži. Zoper to idejo tudi voltairejanec Linhart ni imel nič. Jer- šin je Matička zelo simpatično, kakor treba, oblikoval in pokazal pri tem ti- sto igralsko silo, ki se je dobro spo- minjamo iz Pometa v Držičevi komediji »Dundo Maroje«. Bil je bolj enovit, na- vznoter in navzven dobro uglašen. Pri baronovki, ki jo je dala Horvatova, sem ujel nekaj napačnih kadenc v frazi, sicer pa je bila to dostojna graščinska gospa z vsemi smešnimi sestavinami, ki jih ima. Tončka je igrala Jerajeva v prijetnemu in primernem slogu. Nežiko je dala Goršičcva, ki se mi je zdela za odtenek premalo hudomušna in igri- va, morda tudi premalo iznajdljiva v igralskih rekvizitih, ki jih terja taka subretna vloga. Ostali igralci so dali vsak svoj pomembni delež h komični sili našega Matička: Albreht, ki je dal Zmešnjavo v zelo zmernem slogu, če- prav bi mu ne škodila malce bolj po- udarjena karikatura, Brezigar s svojim pisarjem, ki sicer kot kreacija ni po- kazal nekih novih rekvizitov, bil pa je zelo posrečeno vložen v komični kolo- rit, Strnad kot Gašper, ki je v pretežno gorenjsko melodijo ostalih malce neso- glasno i^skočil z neko melodAjo, ki spo- minja na koroško ter Sirnikova s po- srečeno Jerco, Mimik z Žužkom in Novak z Lakajem. Mnogo debat se je pletlo tudi okoli inscenacije, ki jo je zamislil arh. Sveta Jovanovič. Res je nekam težka, neraz- gibana, morda celo stilno neenotna. Za moj okus bi bila mnogo impresivnejša, če bi ostala pri simbolnem konceptu kakor v prvi sliki, bila pa bi tudi prak- tičnejša, pavze bi se utegnile skrčiti na minimum, saj so bile res predolge. Posebej je treba opozoriti na Gleda- liški list, ki prinaša ogromno materiala iz zgodovine celjskega gledališkega živ- ljenja. Klišeji so sicer bolj slabi, a to je žal rakova rana današnje črne umet- nosti oziroma posledica cen, ki jih dik- tira papirju čas in potreba. Končno: prav je, da se je ansambel poskusil s to snovjo, saj pravijo, da je Beaumarchais začetek moderne kome- dije, od katerega sta se učila tudi Scri- be in Sardou. Teater je postal javna tribuna in te funkcije najbrž ne bo smel izgubiti, če bo hotel obstati. T. O. Naš gledališki muzej Svojim vzornikom — Slovenskemu gledališkemu muzeju v Ljubljani ter podobnim, v Zagrebu in v Beogradu, se je z otvoritvijo dne 24. aprila t. L pridružil gledališki muzej Mestnega gledališča v Celju. Arhivalije, pomensko in površinsko veliki in mali spomini iz stoletnega celj- skega gledališkega življenja, ki do- kazujejo in osvetljujejo njegovo po- membnost, so našli po več kot eno leto dolgem zbirateljskem trudu v enem izmed prostorov celjske gledališke hiše svoj vami in negovani depot. Soba ve- likosti okrog 10 X 7 m sicer ni bua pro- jektirana za svrho, katero ji je namenii- lo gledališko vodstvo oziroma spočetnik muzeja režiser Branko Gombač; niti po obsegu niti situacijsko ni' za to našo najmlajšo gledališko institucijo najbolj primerna. Leži namreč v severnem delu poslopja v soseščini igralskih garderob in torej obč-instvu od rok. Tudi obilica že sedaj zbranega in eksponiranega ma- teriala teži zaradi boljše preglednosti, ali kakor v muzejih pravijo — zaradi večje zračnosti, v razsežnejši prostor oziroma prostore, ki bodo postali pri sedanjem razvoju in porastu gledali- škega dela že kaj kmalu neobhodno potrebni, upoštevaje še polxebo, ki jo naglašajo tudi vistanovitelji, da sodijo v naš muzej tudi dokazila o delovanju ostalih, sedaj še ne zastopanih in ob- ravnavanih gledaliških skupin; saj je treba v našem gledališču gledati re- zultanto vseh silnic, ki so kakorkoli, pa čeprav z manjšim uspehom, dopri- našale k celjskemu gledališkemu živ- ljenju. Zametek tega najmlajšega gledali- škega muzeja je iskati v aranžersko- dekorativno xirejenih albumih fotogra- fij in časopisnih poročil o gledališču in gledališčnikih povojnega Celja, ki se danes nahajajo med razstavljenim gra- divom. Ustvarila jih je živa želja in še trdnejša volja ohraniti zanamcem najverodostojnejša dokazila sožitja in bitja celjske gledališke kulture. Mnogo, če ne največ, vzpodbude in povoda pa je povzročuo še gledališko-zgodovin- sko odkrivanje in otemanje pozabi upravnika Mr. Fedorja Gradišnika z njegovo »Zgodovino celjskega gledali- škega življenja«, ki jo objavlja celjski gledališki list že od leta 1947. Prvi, posrečeni psoskus za sedanjo ureditev muzeja pa je treba iskati v sodelovanju Mestnega gledališča na Gospodarskih razstavah mesta Celja n. pr. leta 1952, kjer je kot ogledalo kulture in napredka na zelo dekorati- ven način razstavilo foto-posnetke po- sameznih uprizoritev ter osnutke za scene in kostxmie, vse iz svoje povojne dobe. Tudi sedanji muzej vzbuja po svojem sistemu ureditve, v katerem se pre- pletata dekorativni in historiografski element, bolj vtis stalne gled. razstave, vendar, spričo bogatega tiskanega in slikovnega gradiva, natančno ponazo- ritev stopet let dolge poti slovenske Talij e v Celju. Kot zbirka razstavlje- nih predmetov kakor so lovor j evi venci, darila, diplome, časopisne kritike, sli- karski in kiparski portreti, pa učinkuje kot velika soba velikega umetnika — pa vendar kot važna stopnica k razu- mevanju kompliciranosti, to je z ve- likimi materialnimi in osebnimi žrtvami zvezane kulturnoumetniške ustanove. Kako je tedaj naš muzej urejen? Za- hodno steno — desno od vhoda zakriva nekdanja zavesa Mestnega gledališča. Ta služi hkrati kot učinkovito ozadje kiparskih portretov pisatelja Frana Rosa in upravnika Gradišnika (izdelal kipar Lipičnik) in portret režiserja in igralca Dramatičnega društva, leta 1951 umrlega Aleksandra Pfeiferja (izdelal akad. kipar Cesar). Ob severni steni in nato ob vzhodni in južni steni je za- čenši levo od vhoda v iK>sebnih vitri- nah razstavljeno vse od gledaliških le- pakov in programov do fotografij in rokopisov in podobnih predmetov, ki spominjajo na celjsko gledališko tvor- nost in njene nosilce od leta 1849 do dane-s. Stene krasijo lovorjevi venci, diplome in fotox)ortreti, sredino sobe pa na posebnem obsežnem in masivnem podstavku postavljene, okusno izdelane in odgovarjajoče osvetljene makete naj- važnejših povojnih scenerij. V resnici: slikovita in nazorna priča je o prehojeni poti in izvojevanih zma- gah, in tudi potrebna ker — »zgodo- vina je tudi v gledališču dobra učite- ljica« (Kreft). G. Grobelnik MLADINSKI PEVSKI ZBOR I. GIMNAZIJE Dne 19. maja t. 1. bo imel v Narod- nem domu svoj redni koncert mešani mladinski zbor I. gimnazije, ki si je v devetihi letih svojega obstoja utrdil glas najboljšega tovrstnega zbora v Slove- niji. V teh letih je naštudiral 160 pesmi, kar bi zmogel le redkokateri od odra- slih amaterskih zborov. Glasbeni stro- kovnjaki, ki so ga poslušali na različ- nih tekmovanjih (K. Palior in drugi) in koncertih, so pohvalili interpreta- ci jsko-tehnično stran, pravilnost šole in skrbno izbran program. Zbor je v treh zaporednih republiških tekmovanjih trikrat prepričljivo zmagal (1948, 1950, 1951) s čimer je nedvomno izkazana njegova kvaliteta in zmogljivost. Kon- certe je prirejal v Ljubljani, Opatiji, v Kopru, v Pul ju. na Rabu, v Trbov- ljah, v Hrastniku, v Laškem, v Bre- žicah, Dobrni, Rogaški Slatini, Postojni, v Šentjurju, pel v Radio Ljubljana, Re- ka in Koper ter sodeloval na premno- gih akademijah, manifestacijah in ko- memoracijah. Zbor bi bil moral že pred petimi leti kot republiški prvak reprezentirati slo- vensko mladinsko zborovsko petje v Beogradu. Podčrtati je treba napor, s katerim dirigent E. Kunej že skoraj desetletja zmaguje posebne teža^-e mla- dinskega zbora in dosega neprestane uspehe. Gimnazija nima niti pevske dvorane, zbor je nekaj časa gostoval v telovadnici, si<-er pa se vaje vrše v Ka- juhovem domu in v Glasbeni šoli. Šte- vilo vaj ee letno giblie q(1 80 do 90, število pevcev pa ves čas od 90 do 113. Okrog 30% pevcev odhaja vsako leto, prav toliko pride novih, povprečno so- deluje dijak v zboru 3—4 leta. Četrtino zbora sestavljajo dijaki, ki se vozijo, prav toliko je obenem tudi učencev Glasbene šole. Mladinski zbor I. gimnazije si je s svojim delom priboril vidno mesto v zgodovini slovenske pevske kulture. — Devet let nepretrganega dela pomeni tudi močno afirmacijo celjske kulturne dejavnosti Mesto Celje in okolica je upravičeno lahko ponosno na svojega pevskega prvaka. Do lO. maja je čas ko se lahko vpišete v članstvo Prešernove družbe in si s tem zagotovite v novembru letos prejem 5 bogatih knjig. Vsak član bo prejel za nizko članarino 240 din (in 20 din za poštnino) bogato opremljeni KOLEDAR, Franceta Bevka pevest »TUJA KRI«, prevodno delo, mladinsko povest Iva Zormana »SVOBODNI GOZDOVI« in geografski priročnik Vladi- mirja Kokoleta »DEZELE SVETA«. Clane vpisujejo p>overjeniki Prešernove družbe, vse knjigarne in uprava Prešernove družbe, Ljubljana, Ulica Toneta Tomšiča 9. ČLANA- RINO LAHKO PLACATE TUDI V OBROKIH. Zato ne odlašajte z vpisom, da ne ostanete v jeseni brez knjig Prešernove družbe, ker bomo kasnejše vpise le težko upoštevali Prešernova družba „ŠTAJERSKA V BORBI" ZLET SVOBOD V CELJU LETA 1935 ¡e pognal reakcionarnim vladnim krogom sirah v kosit Monarhistična diktatura je kmalu po rojstvu stare Jugoslavije prepovedala napredno delavsko gibanje. Komuni- stična partija je že leta 1921 stopila v ilegalo in imela nenehne borbe z izko- riščevalskimi režimi vseh političnih barvnih odtenkov. Odkrito legalno delo delavskih organizacij je bilo s tem one- mogčeno, toda Partija je znala najti oblike dela in torišča delavskega gi- banja, kjer je lahko širila najbolj na- predno delavsko ideologijo, marksistič- no miselnost. Dostikrat je iz elemen- tarne potrebe organiziralo delavstvo sa- mostojnne kulturne in športne skupi- n , kjer je imela komunistična partija vselej znaten vpliv- Delavski razred je pod peto kapita- lističnih zatiralcev izkoriščal vsako možnost, da se je zbiral v raznih dru- štvih, kjer je krepü svojo razredno za- vest. Najmočnejša delavska društva so bile Svobode, ki so bile organizirane po vseh industrijskih središčih Slovenije. Tudi v Celju je büo takrat delavsko društvo Svoboda zelo aktivno. Celjska Svoboda je nastala iz moškega pev- skega zbora, ki se je ustanovil že leta 1928. Leto pozneje je društvom Svo- boda Aleksandrova diktatura prinesla v lik udarec, vendar so društva nepre- stano napredovala, se krepila in rasla. Društvo v Celju je imelo 12 sekcij. Po- dobna društva sta bila v Ljubečni in Storah, prav tako v Preboldu in v dru- gih krajih celjske okolice. Med naj- vidnejšimi voditelji Svobode v Celju sta bua Slavko Slander in Ivo Ključar, Ki sta bUa istočasno tudi najvidnejša partijska funkcionarja v ilegali. Najmočnejša manifestacija delavske kulture in hkrati delavske borbe proti izkoriščevalcem je poleg velike stavke v Westnovi tovarni bil velik vseslo- venski zlet Svobod v Celju- Ta dan v juliju 1935 bo ostal vselej nepozaben v zgodovini delavskega gibanja. Na ta zlet so se priglasUe Svobode iz vse Slo- venije od Jesenic, Gustan ja pa do Ko- čevja in Brežic- Okoli 14 tisoč najbolj zavednih slovenskih delavcev se je pri- peljalo v Celje. Oblast je zlet dovolila, ker ni niti zdaleč pričakovala taiko velikanske udeležbe. Toda ko so v Celje na postajo pripeljali vlaki od lokomo- tive pa do zadnjega voza ozaljšani z zelenjem, zastavami ter transparenti, je bil njihov strah vse večji Toda v odkrito borbo se celjska žandarmerija ni upala spustiti, čeprav je bila okrep- ljena s posadkama okoiliških krajev- Delavci so s svojim pohodom po celj- skih ulicah naravnost zagospodarili- Nepretrgane kolone pešcev in bicildi- stov so se zgrinjale na Glazijo, kjer je bU zletni prostor. Ob tej prilüci so imeli poleg mnoštva revolucionarnega delavstva oblastniki priliko videti tu- di izvrstno organizacijo in disciplinira- nost desettisočglave množice. Delavci so sami skrbeli za red, vse je šlo po predvidenem načrtu. Taka organizacij- ska sposobnost oblastnikom gotovo ni^ bila povšeči, kajti staro pravilo pravi da množica ni nevarna, če nima disci- pline in organizacijskega vodstva. Celj- ski policijski načelnik se je moral do- bro zavedati, kako nepremagljiva lahko postane delavska množica, če bi med- njo sinila odločilna iskra. Nič čudnega ni, če je oblast prepovedala govor znanemu partijskemu funkcionarju in lajbolj znanemu delavskemu predstav- niku tov. Francu Leskošku. Tudi ne-^ katerim drugim levičarskim voditeljem so prepovedali govore. Govorili .so predvsem tisti voditelji društev Svo- bod, ki so bili bolj liberalno usmerjeni- Da je to res tako, dokazuje takratna .številka mesečnika »Svoboda«, ki je kritizirala »nerede« v Celju in nekako obdolževaila delavski ra2Ted, češ, da iti sam kriv za razpust društev Svo- bod. ZgodUo se je namreč nekaj, kar obla- sti niso predvidevale. Množica, ki je tovariša Franca Leskoška dobro po- znala, je zahtevala, da tudi on govori. Zahteva je bUa od sekunde do sekun- de vse bolj elementarna in ko je tov. Leskošek videl, da je dolžan ustreči tej zahtevi, se je kljub prepovedi povzpel na govorniški oder in oddržal svoj re- volucionarni govor- Njegov govor si- gurno ni bil božajoč in nedoločen kot so bili govori pred govornikov- Ta go- vor je povzročil, da se je v zletni pro- gram vmešala tudi policija. Takratni neredi niso bili namerni, povzročila jih je oblast sama. ker je delavstvu na tem zletu omejevala svobodo. Dogodki, ki so temu sledili so tudi znani. Banovinska uprava, oziroma dravski ban dr. Marko Natlačen je prepovedal obstoj društev Svobod, glavni voditelji, pravzaprav napredni voditelji, pa so prišli pred sodišče, kjer so se morali zagovarjati zaradi svojih revolucionarnih besed in zaradi ne- redov, ki jih je povzročila oblast sama. Tistikrat so prepovedali tudi vi-sto de- lavskih časopisov, ki so pisali o zletu progresivno. Edinole mesečnik »Svo- boda« je še nekajkrat izšel, ker so se izdajatelji sldicevali, da list ni bü or- gan dn-ištva, temveč samostojna pu- blikacija. Ta dogodek delavskih teženj ni za- trl- Delavstvo je še nadalje in tembolj čvrsto nadaljevalo svoj boj- Nihče v zgodovini ni znal tako spretno iskati najrazličnejše možnosti za javno udej- stvovanje, kot ravno delavski гагл^, čeprav so mu odrekali hom.ogenost in sposobnost, da si sam uravnava živ- ljenje- Svobode so še naprej delovale pod najrazličnejšimi imeni klubov in društev, delavska zavest je neprestano rasla, napredne ideje so vse bolj za- \'zemale delavske množice, kar doka- zuje poznejša zmagovita pot v borbi proti fašizmu in domačim izkoriščeval- cem v narodnoosvobodilni borbi, ki je bila hkrati velika osvobodilna borba in revolucija delavslcega razreda. Ob 35-letnici smrtí nadporočnika FRANJA MALGAJA Dne 6. m.aja je poteklo 35 let, ko je na koroškem bojišču pri Tolstem vrhu blizu Gustan j a (Ravne na Koroškem) padel kot narodni junak, branitelj slo- venske Koroške, jurist Franjo Malgaj, doma iz Šentjurja pri Celju. Med prvimi je prišel na prošnjo za- vednih Slovencev Mežiške doline po preobratu reševat koroške Slovence nemškega nasilja- Dne 6- novembra 1918 je navdušeno pozdravljen vkorakal v Mežiško dolino, nato v Pliberk in Ve- likovec. Koroški Slovenci so od takrat še bolj vzljubili poveljnika Malgaja, Nemci pa so se ga bali in ga sovražui In ni čuda, da so mu pridali vzdevek: Der wLndische Teufel. Nam mladim, ki smo imeli srečo, da smo ga ix>bliže spoznali, je bü vzor moža — junaka. Njegova goreča ljubezen do domovine je bila čista, osebnih koristi ni poznal. Zelo se je zanimal tudi тл političnno delo. Ko je videl, da so koroški Slo- venci ostali brez svojega lista, Nemci so namreč v Celovcu zatrli njih list »Mir«, je ustanovil nov list pod ime- nom »Slovenski Korotan«, ki se je hitro siru med slovenskim ljudstvom na južnem Koroškem. Mi rojaki Mežiške doline smo trdno prepričani, da je glavna in največja zasluga Malgaja ta, da je Mežiška do- lina danes v okviru naše domovine. Za to smo mu ravno mi dolžni največjo hvaležnost. Res ni prejel za svoja izredna ju- naška dela ne tedaj in ne pozneje naj- višjega odlikovanja, ki bi mu po vsej pravici pripadalo, vendar v srcih pre- bivalstva Mežiške doline je bil in osta- ne Malgaj junak — heroj. Kotnik Zorko SVET ZA PROSVETO IN KULTURO LO MO CELJE RAZPISUJE oddajo adaptacijskih del za Vajensko šolo v Celju v vrednosti 22,570.879 din. Pozivamo vsa zainteresirana podjetja, da dostavijo svoje ponudbe naj- kasneje do 17. maja 1954. — Potrebni tehnični podatki se dobe v taj- ništvu SPK, soba št. 80 v Gregorčičevi ulici. Svet za prosveto in kulturo LOMO Celje Kupimo suh hrastov !es v debelinah 3 cm in dolžinah nad 150 cm v vseh količinah splošno strojno mizarstvo Trbovlje stran 4 i »Savinjski vestnik«, dne 7. maja 1954 Stev. I« Iz Celja ... Sestanek SZDL na Jožeiovem hribu SZDL za teren Jožefov hrib je imela v četrtek, 29. aprila v »Skalni kleti« množičen sestanek. Sestanek je bil združen s piroslavo ustanovitve OF in delavskega praznika 1. maja. Na sestan- ku je predsednik okrožnega sodišča tov. Sok podal poročilo o zunanjem politič- nem položaju in o političnih prilikah v državi. Poročilo je bilo poljudno in prav zanimivo podano. Pogrešali pa smo diskusijo o poročilu. Namesto di- skusije so razpravljali o zadevah, ki na sestanek niso prav nič spadale. Za- radi tega sestanek ni dosegel tistega, čemur je bil namenjen. ¿elimo, da bi blU bodoči sestanki bolje pripravljeni tako glede poroču, kaikor tudi glede udeležbe. ALI NE BI LAHKO SLO HITREJE? Teharska cesta je z)adnje čase zopet kamen spotike. Nejevolja ljudi dobiva izraza tudi v pikrih opazk ahi v raznih časopisih. In res! Ali res ni mogoče IpoČEjsinih del inekoliko ipce,pešiti? Ta počasnost (in to na vsak korale), se vle- če kakor megla nad barjem, da ljudi že res mineva potrpežljivost. No pa to bi še šlo. Važnejše je nemara vpraša- nje, ali ni tak tempo del povezan na več strani z gospodarsko škodo? Pod- jetje se gotovo mora boriti z raznimi težavami (za katere bi brez škode la- hko zvedela tudi javnost), vendar pa jo splošno mnenje, da bi pospešitev in naglejši zaključek del bil v občem in- teresu. POMEMBNA PRIDOBITEV CRETA Cretljani tu pa tam radi malo poner- gamo. Toda, sami vsaj smatramo, da upravičeno. To pot se pa naj Piohvalimo s pomembno pridobitvijo. Po dolgih letih smo končno premagali temo: dobili smo tako težlco pričako- vani transformator in z njim vendar enkrat spodobno luč. Vsem, ki so k temu pripomogli, zlasti pa mestni ob- čini za znaten kredit, s katerim je omo- gočila postavitev tako potrebnega tran- foi-matorja, smo Cretljani hvaležni. NE BI VERJELI Pa vendar je tako. Še deveto leto po osvoboditvi se kljukasti križ bohoti na javnem mestu nad našimi glavami. Ne morem reči, da ni bil zvito ixxivaljen, nekdo ga je namreč urezal v skorjo ti- ste visoke trepetlike v Kajuhovi ulici. Tako zdaj raste v nebo in se z debe- lostjo drevesa širi, da je vedno bolj vi- den. Z nekoliko podjetnosti ga bo tre- ba odstraniti, kar se s površno obelit- vijo brez škode za drevo lahko naredi. Seveda, splezal ne bo nihče do njega, ker je najmanj v višini krova sosednje hiše. Proč z njim, da se nam škodeže- Ijen tujec, ki se bo slučajno si>rehajal ob Savinji, ne bo smejal! SMRTNO SE JE PONESREČIL 35-letni cinkamiški delavec Anton Kandušar. Padel je s cLnkarniške peči na industrijski tii\ DobU je težke po- šiiodbe na glavi, katerim je podlegel. nevljuden jo šef skladišča na železniški postaji v Celju, kamor je nedavno prišel potrditi vozovne iidcaznice za znižano vožnjo in- valid J. V. Na eni izmed izkaznic ni bilo napisane števuke osebne izkaznice, zato je prosil, da bi mu posodil pero, da bi to števuko prepisal. Sef mu je to ostro odklonil in mu dejal naj si gre številko domov napisati. Ce bi ime- li sliko omenjenega »nevljudnega šefa« bi jo objavili, tako da bi sodržavljani tudi njemu kdaj odrekli kakáno drobno uslugo. SEDMI VEČER POUČNIH FILMOV bo v torek, 11. maja ob 19.58 v predavalnici Ljudske univerze na učitelji.šču. Predvajani bo- do filmi: Premogovnik, Koksarna. Pojasnjeval bo prof. Jože Rotar. Vljudno vabljeni! OBSOTELSKO TURISTIČNO DRUŠTVO s sedežem v Celju bo imelo svoj letošnji redni občni zbor v posebni sobi hotela Ojstrica v torek, 11. maja 1954 ob 19. uri z običajnim dnevnim redom. — Vsi člani in prijatelji dru- štva so vljndno vabljeni. Gibanje prebivalcev v Oeiju v času od 26. 4. do 4. 5. 1934 je bilo rojeniit 20 dečkov in 9 deklic. Poročili so se: Sevšek Stanislav, nižji komercialist iz Ce- lja in Fiere Vida, knjigovodkinja iz Podvrlia št. i. Braslovče. Malgaj Kari, topilničar iz Ce- lja in Oberčkal Elizabeta, delavka iz Celja. Zapušek Alojzij, avtomehanik iz Celja in Siis- singer Marija, knjigov. iz Petrovč. Coki Fra- njo, šofer iz Celja in Beve Marija, šiv. po- močnica iz Celja. Umrli so: Benčan Ida, upokojenka iz C'elja. stara 78 let. Kohne Jožef, otrok, star 2 loti iz Stanov- skega, Poljčane. Filipič Helena, upokojenka iz Celja, stara 84 let. Podbregar Anton, prev/it- kar iz Ojstriške vasi. Tabor, slur 52 let. Na- prudnik Kari, upokojenec iz Celja, star 67 let. Kandušar Frančišek, delavec iz Celja, star 'O let. Golob Darinka, otrok iz Sture vasi, Vele- nje, star 1 leto. Piki Jože, upokojenec iz Za- bukovce, star 60 let. Prah -Mojz, pletar iz Topol, Braslovče, star 70 let. Strniša Antonija, upokojenka iz Luškega, stara 51 let. MLADINA CELJA! Vabimo te na kulturno dopoldne v nedeljo, 10. maja ob 10,30 v dvorani Narodnega doma. MK LMS IZ SODNE DVORANE 28-letni Gorenšek Franc iz Celja je 8. 10. 1953 zvečer v Celju na Maribor- ski cesti vozil z vprežnim vozilom brez luči, kar je imelo za posledoico, da se je v vozilo zaletel osebni avto, last trgov- skega podjetja Piran v Piranu. Na avto- mobilu je nastala škoda okrog 10.000 dinarjev. Gorenšek je bil zaradi ogro- žanja javnega prometa obsojen na 2 meseca zapora. -o- Palir Avgust iz Kozjega je novembra 1953 v državnem gozdu pri Kozjem po- sekal jelovo drevo, vredno 4800 dinar- jev. Kazen 5000 dinarjev in povračilo škode Gozdni upravi Planina v znesku 4800 dinarjev. -0- P. K., električar brez zaposlitve je bil inkasant Tehnične izpostave »Elek- tro« Celje v Šempetru. Kot tak si je v času od 24. do 31. 12. 1953 prilastil 55.680 dinarjev inkasiranoga denarja. Zagovarjal se je pred sodiščem in bil pogojno obsojen na 4 mesece zapora. Povzročena škoda je bila podjetju »Elektro« Celje poravnana. -o- 27-letni Hlastec Ivan iz Draže vasi pri Slov. Konjicah ni hotel plačevati preživnine za svojega izven zakona ro- jenega sina Branimira. Kazen 1 mesec zapora pogojno za dobo dveh let. -o- 32-letni Barbaric Anton iz Lip>e pri Storah, je v letih 1952 in 1953 kupil zaradi preprodaje na Primorskem 15 koles in jih z dobičkom dalje prodajal, čeprav ni imel potrebnega dovoljenja. Zaradi nedovoljenega trgovanja je bil obsojen na 14 dni zapora. -o- 28-letni šofer Kastelic CirU iz Ljub- ljane, je 5. 2. 1954 vozil na poledeneli cesti pri Vranskem s preveliko hitrost- jo. Avtomobil, last Avtoprevozništva »Štern« na Vrhniki, je zaneslo v levo cestno ograjo. Na avtomobilu je na- stala škoda neugo tovljene vrednosti, škoda na mostu pa je bila ocenjena na 10.000 dinarjev. Kazen 3 mesece za- pora, pogojno. — Na 3 mesece zapora pogojno, je bil obsojen Stepinšek Anton iz Celja, ker je vozil pogrebni avtomo- bil iz Šempetra proti Celju, dasiravno ni za vozila te kategorije motornih vo- zil imel izpita. Zaradi prehitre vožnje je na blatni cesti pri Drešinji vasi vo- zilo zaneslo v obcestni jarek in je pri tem na avtomobuu nastala škoda ne- ugotovljene vrednosti. — 28-letni šofer Strimpf Fnanc iz Rogaške Slatine, je 13. 12. 1943, vozeč iz Stanetove ulice v Celju na križišču vozil osebni avtomo- bil s tako hitrostjo, da je zavozil v to- vornjak gradbenega podjetja »Beton« v Celju. Pri trčenju je na osebnem av- tomobilu, last Steklarne v P.ogaški Sla- tini, nastala škoda 69.000 din, na to- vornjaku pa 1.358 din. Obsojen je bil na 5 mesecev zapora, p>ogojno in povr- nitev škode Steklarni v znesku 69.000 din in Betonu 1358 din. * S. J. iz Ljubečne je hotel letos v apri- lu brez dovoljenja pri Mariboru oditi v Avstrijo. To pa je preprečila areta- cija. Kazen 2 meseca zapora. — Tudi K. S. iz Celja je imel namen v bližini Mislinje oditi brez dovoljenja v Av- strijo. Kazen 3 mesece zapora. * 25-letni p>omožni mizar Kozmus Ale- ksander, je v invalidskem podjetju »Mizarstvo« na Polzeli vzel krožno ža- go in jekleno os, v skupni vrednosti 12.000 dinarjev. Iz delovne mize isto- tam je vzel brusilno ploščo v vrednosti lOOO din z namenom, si vse prilastiti. Obsojen je bil na pogojno Icazen 5 me- secev in 5 dni zapora. * 25-letni šofer iz Celja Kačičnik Ma- rijan je 1. 2. 1954 ponoči pred hotelom »Evropa« pretepel Krošelj Mihaela in ga pri tem lahko telesno poškodoval. Pogojna kazen 2 meseca zapora. * S. V. si je iz miznice točilne mize v gostilni Vedenik v Preboldu dvakrat prisvojil manjšo vsoto denarja. Kazen 20 dni zapora. DROBNE SODNE K. A. iz Male gore je 11. 2. 1954 vzela Operčkal Alojzu iz denarnice 3000 di- narjev gotovine. Kazen 14 dni zapora, pogojno. — 24-letni Koružnjak Adolf iz Tekačeva pri Rog. Slatini je 26. 11. 1953 v Rog. Slatini prevzel opravljanje tovornega avtornobila »Opel«, čeprav ni imel izpita za vozača za to vrsto vozil. V Vrbnem pri Storah je hotel prehiteti voz s konjsko vprego, na ka- terem je sedel Bučar Leopyold. Pri tem je zadel v konja in mu zlomil nogo, na- to pa z vozilom zapeljal na njivo. Za- radi ogrožanja javnega prometa je bU obsojen na 1 mesec zapora, pogojno. — 28-letni Gole Alojz iz Maribora je 27. 12. 1953 na cesti v Slov. Konjicah vozil v vinjenem stanju s pretirano hitrostjo. Zadel je v zapornice. Povzro- čena škoda železniški upravi in na avto- mobilu, last SAP Maribor, je bila oce- njena na okrog 20.000 dinarjev. Kazen 20 dni zapora, pogojno. — Turščak Šte- fan iz Štor se je vozil v vlaku na progi Čakovec—Pragerslco. Sprevodniku ni hotel pokazati voznega listka, ga zmer- jal in sunil z roko, tako da mu je na nosu prizadejal odrgnino. Kazen 25 dni zapora pogojno. — B. A. in K. S. iz Breznega pri Vitanju sta 31. 1. 1954 na poti iz Vitanja proti Breznemu z žep- nim nožem lažje telesno poškodovala Ločnikar Rudolfa. Obsojena sta bua vsak na 1 mesec zapora, pogojno za dobo dveh let. Uspela prireditev v Šentjurju Toliko Sentjurčanov in okoličanov ni kmalu privabila kaka prireditev kakor zadnji nastop moškega zbora KUD bra- tov Ipavcev. Zbor je priredil koncert in spevoigro -Vasovalci«. S prireditvijo je nastopil zbor kar dvakrat in to v so- boto zvečer in v nedeljo popoldne. Ta- ko koncertni spored kakor spevoigra ob spremljavi godalnega orkestra je imela mnogo poslušalcev, ki so bili deležni res lepega umetniškega užitka in tudi nasmejali so se prav od srca. Na splošno željo bo moral zbor prireditev pono- viti. Tokratni nastop moškega pevskega zbora, ki ga vodi šolski upravitelj tov. Rečnik, le potrjuje mnenje, da se bo zbor razvil v enega izmed prvih po- deželskih zborov. K zboru je tekom minule zime pristopilo lepo števuo mladih pevcev, ki razpolagajo z do- brim glasovnim materialom, vendar bo- do morali prav pridno posečati vaje. Pristop mladine v vrste pevcev pa je vsekakor zelo razveseljiv pojav, saj prav pevski zbori pyogresajo pevskega naraščaja. Iz kozjanskega kota Zaradi dežja je v Kozjem na pred- večer prvega maja izostala vsakoletna bakljada, pač pa so postavili sredi trga orj'aški mlaj, prav tako tudi v Lesič- nem. Kre.sovi so bili medli, ker jih je dež namakal. * Prostor med občinskim poslopjem in šolo na Puštanju je bil zanemarjen. Po- drtijo pod lipo je kupil rojak iz Bovca, upokojeni tovai-niški delavec Berginc Franc, ki je tu obnovil čeden dom, ga okusno ogradil in okrasil s cvetlicami. Ta kot trga ima sedaj prav prikupno lice in bo napravil tudi na izletnike do- ber vtis. Pod staro lipo pa bi bilo tre- ba obnoviti še veliko okroglo klop, od katere je ostal le še cementni pcdložek. Kmetijsko zadrugo v Lesičnem so pred tedni obiskali vlomilci in odnesli nekaj manufaktumega blaga. V noči od 2. na 5. maj pa je gorela sadna su- šilnica. Goreti je začela pisarna, kjer so bue uničene vse knjige, spisi, računi, sploh vsa opi-ema. V zrak štrlijo sedaj le goli, črni tramovi sušilnice. Prebival- stvo je prepričano, da bodo naši var- nostni in prieasikovalni org-ani kmalu prišli na sled storilcem. * Ob gorskem potočku Bistre v smeri Vetemika so imeli kozjanski ribiči do leta 1936 preprosto ribogojnico, kjer so gojili tudi rake. Tista leta so si oski-- beli 40.000 postrvjega zarodka, da je bila struga Bistrice in njenega pritoka Bistre zlasti na ozemlju občine Kozje polna lepih postrvi. Manjkalo jih tudi ni v gornjem toku Bistrice od Zagorja mimo Lesičnega do Suhodola. Z vdorom okupatorja je bilo konec smotrnega ri- barjenja, lovili so vsevprek, s koši, mrežami, okupatorjeva posadka pa do- stilcrat celo z bombamji. Iztrebili so vodno bogastvo Bistrice, da je po osvo- boditvi ostala le tu in tam še kakšna postrv. Sedaj bodo ribolovni okoliši razmer jeni po okra,iiih, zato upajo tu- kajšnji pripadniki športnega ribolova, da bodo za obnovo ribogojnice našli na pristojnem mestu razumevanje in pod- poro. Vrniti moramo naši Bistrici nje- ne prebivalce, ki si jih bodo hodili ogledovat tudi turisti. Zato je na Koz- j-anskem tudji ribištvo gospodarskega pomena. iz pilštanja Občine .so prejele okrožnico, v ka- teri je nakazano, koliko naj bi znašala mesečna denarna pomoč za podpirance i7. socialnega skrbstva. Okrožnico so večidel povsod dobro razumeli in imeli v mislih tudi proračunske možnosti. V prvi red so postavili stare, za delo ne- sposobne in izključno sebi prepuščene ljudi, ki so brez vsakih sredstev in bi- vajo pod tujo streho. Tem sledijo v okviru dodeljenih sredstev onemogle osebe, ki imajo sicer kakšen kos zem- lje in svoje, čeprav bomo stanovanje, se pa zaradi bolezni ali starosti ne mo- rejo dokopati do sredstev za dostojno preživljanje. V pisarni občine Lesično so določili vsem dosedanjim podpiran- cem enake zneske in jih tudi izplačali, ne da bi prej zaslišali svoj svet za so- cialno skrbstvo. Le-ta se pa sedaj bra- ni, da bi že na izvršeni porazdelitvi kaj spremenil. ...in zaledja Vedno živohnejša dejavnosi DPD »Svoboda« Laško je bila usta- novljena leta 1952. Društvo ima na- slednje sekcije: ženski, mešani in mla- dinski pevski zbor, dramatske, šahov- sko. Ljudsko univerzo in knjižnico. V preteklem letu društvo ni imelo pravega razmaha, temu pa so bili krivi objektivni razlogL Letos f>o občnem zboru pa se je dejavnost društva dvig- nila. Med najuspešnejša dela spada vse- kakor opereta »Gorenjski slavček«, ki jo je društvo izvedlo v obliki celove- černega koncerta. V letošnjem letu pa je društvo naštudiralo in izvedlo ope- reto Radovana Gobca »Hmeljska prin- cesa«. V Laškem je biLa podana štiri- krat, v Rečici pa enkrat. Splošna želja občinstva je, da jo društvo še ponovL Društvo je gostovalo s »Hmeljsko prin- ceso« tudi v Ljudskem gledališču v Celju. Nastopilo pa bo še v Storah in v Šentjurju pri Celju. Šahovska sekcija dela. Težave so predvsem v tem ker sekcija ne razpo- laga s primernimi prostori. Ljudska univerza nudi s svojimi red- nimi predavanji občinstvu politična, kulturna in znanstvena predavanja. Piedavanja se ne vi-šijo po naprej do- ločenem časovnem planu, vendar sta povprečno na mesec po dve. Obisk ni vselej zadovoljiv. Knjižnica, ki je trenutno ena najmoč- nejših v okraju Celje, ima sedaj 6981 knjig, je beležua v preteklem letu 4219 čitateljev, od teh pa 50% mladine. V knjižnici je mnogo knjig potrebnih prevezave, poleg tega pa bo treba ku- piti še nove knjige, toda knjižnica do sedaj še ni prejela nobene podpore. Ženski, moški, mešani in mladinski pevski zbor so v preteldem letu izvedli vrsto uspelih nastopov; na okrožnem zletu DPD »Svoboda« v Celju, na mla- dinskem festivalu v Preboldu in pri raznih proslavah in pri celovečernih koncertih v Laškem. Nepozaben ostane v spominu vsem udeležencem majniški izlet v Novo Go- rico, ki ga je priredilo DPD »Svoboda« Rečica, na katerem pa so uspešno so- delovali člani pevske in folklorne sek- cije DPD »Svoboda« Laško. V čast II. kongresa DPD »Svoboda«, ki bo prihodnji mesec v Celju, je dru- štvo sprejelo sklet, da izvede 16. maja 1954 kulturni dan, ki bo povezan z raz- vitjem društvenega prapora, na pred- večer kultuinega dne pa bo izvedena v domu TD »Partizan« nacionalna dra- ma iz težkih let zasužnjene Primorske »Na straži«. Poleg vsega navedenega bi pripom- nil, da se je društvo organizacijsko že učvrstilo. V di4ištvo je vključenih vse premalo delavcev, čeprav imajo le ti vse pogoje тл uspešno delovannje v enem izmed odsekov DPD »Svoboda«. _ K. T. ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI Te dni je zgorela hiša posestniku Iva- nu Boršniku. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika. Škoda je cenjena na 350.000 din. Boršniku je pred nekaj leti zgorelo tudi gospodarsiko poslopje. požar na planini Kmetu Francu Španu v Doropolju je pred dnevi zgorelo gospodarsko po- slopje. Povzročena škoda znaša okrog milijon dinarjev. Gibanje prebivalosv v ceijski okoiiei v času od 26. 4. do 4. 5. 1954 je bilo rojenih 18 dečkov in 17 deklic. Poročili so se: Maček Anton-Ivan, poljedelec iz Lejsičiic in Božiček Terezija, poljcdelka iz Zeč, obč. Kozje. Vidmajer Albert, logar iz Debra pri Laškem in Križnik Antonija, poštna uslužbenka iz Ce- lja. Zagruševcem Avguštin, kmet iz Razdelja, Strmec "in Skočir Frančiška, poljedclka iz Strmca. Ferlez Franc, šofer iz Vojnika in Maj- cen Marija, poljedelka iz Straž. Brcovnik Ivan, livar železa iz Trnovelj in Vrane Marija, po- ljedelka iz Selc. Lipičnik Frame, nočni čuvaj iz Vojnika in Borovnik Jožefa, poljedelka iz Trnovelj. Kruleč Franc, zidarski pomočnik in Hraniš in Ašenhcrger Antonija, poljedelka iz ^i. Jungerta. Kosmač Ciril, delavec iz Lo- krovca in Koželj Štefanija, delavka iz Gorice pri Smartnem. Drame Jožef iz Zibiške vasi in Sega Alojzija iz Pustike, oba poljedelca. Cre- šnovar Jožef, rudar iz Trnovega in Slak Ana, kmečka hči iz Sv. Pankraca. Cokan Ivan, tov. delavec iz Kasaz in Jakopič Jerica, tov. delav- ka iz Kasaz. Rožanc Albin, šofer iz C.oričice in Gizcl Viktorija, gospodinja iz Šentjurja. Klanj- šek Martin, poljedelec iz A'^rbnega in Spile Marta, gosp. pomočnica iz Šentjurja. Pušnik Frančišek, miz. pomočnik iz Grobelnega in Oset Marija, trg. pomočnica iz Grobelnega. Gomzcj Franc, miličnik iz Šentjurja in Maž- gon Ljudmila, uslužbenka iz Šibenika. Antlej Janez, topilec iz Gorice pri Dobju in Planko Ivana, poljedelka iz Gorice pri Dobju. Ander- lič Alojz, poljedelec iz Plata in Grobin Ma- rija, poljedelka iz Sv. Mihaela. Romih Ivan, delavec iz Slivnice in Vrbovšek Stanislava, po- ljedelka iz Turnega 8. Gajšek Stanislav, ' klju- čavničar iz Nove vasi in Vrečko Marija-Magda, poljedelka iz Zegerja. Šinkovec Anton, polje- delec iz Socke in Stepihar Karolina, poljedel- ka iz Dobrne. Bančnik Viktor, kmečki sin iz Pake in Kotnik Ana, poljedelka iz Hudinje. Vitanje. Vengust Pavel, skl. delavec iz Bu- kovžlaka in Založnik Frančiška, kmečka hòi iz Sp. Doliča. Večko Dominik, kmet iz Pake in Ramšak Stanislava, kmečka hči z Pake, Vi- tanje. Podgoršek Henrik, poslovodja KZ Loka pri Žusmu in Stancer Cecilija, natakarica iz Loke. 2olger Jožef, poljedelec iz Bohovega pri Šmarju in Bovha Jožefa, poljedelka iz Loke. Bola Adolf, jamski delavec iz Trnovelj in Skornik Olga, poljedelka iz Hrastja, Zusem. Bizjak Jožef, poljedelec iz Belega potoka pri Lembergu in Fidler Rozalija, poljedelka iz Lemberga pri Šmarju. Umrli so: Polak Marija, zasebnica iz Kozjega, stara 76 let. Trnovšek Ivan, otrok iz Hrenove. Korošec .^nton, kmet iz Zagaja, star 67 let. Lah Franc, kmet iz Bohovega, star 74 let. Obreza Anton iz Št. Jungerta, star 70 let. Brecl Ivan, otrok iz Šmartnega v Rožni dolini. PodhraSki Avgust, otrok iz Rogatca, stara 6 mesecev. Požar Ma- rija, upokojenka iz Nove vasi, stara 82 let. Piki Franc, star 75 let iz Gomilskega. Verk Marija, posestnica iz Tržišča, stara 85 let. Brantuša Anton, posestnik iz Tržišča, star 71 let. Skor- jaiicc Roza iz Plata 12, stara 76 let. Zapuiek Franc, rudarski upokojenec iz Osredka, star 72 let. Super Marija, kmetica iz Pirešice, stara 74 let. Tacer Rok, prcvžitkar iz Sp. Tinskega, .star 80 let. Gajšek Ana, dijakinja iz Grobelne- ga, stara 19 let. Hajnšck Stefan, kmet iz Bele- ga potoke pri Lembergu, star 72 let. Zbor »Svobode« Laifco. SENTJURIJ pei CELJU V Pcdgradu je zgorela hiša, last Mihaela Hrušovarja. Škode je okrog 200.000 din. — V Primožu pri Šentjurju pa je zgorelo ostrešje hiše kmetu Jo- žetu Štantetu. Zgorel je tudi ves živež, ki je bil shranjen na pod.strešju. Ško- da je cenjena na okrog 200.000 din. TUDI PROSVETNEGA DELA NE ZANEMARJAJO Sindiikat delavcev Državnega Icme- tijskega posestva v Šentjurju ne zane- marja poleg obilice kmetijskega tudi prosvetnega dela. Taiko nas je pred kratkim presenetil z odrs'kim nasto- pom, in to z zahtevno Nušičevo »Sum- ljivo osebo«. Skoda, da se na malem provizoričnem odru igralci, med kate- rimi je nekaj kar dobrih, niso mogli razmahniti. Igra je bila kai- dobra in priča o zanimanju kmetijskih delavcev za kultumoprosvetno izživljanje ter je le želeti, da bi ga še stopnjevali in raz- širili tudi na druge panoge prosvetne dejavnosti. PROSTO VOI-JNA EKIPA ZOBO- ZDRAVNIKOV NA PLANINI Preteklo nedeljo je bilo na Planini živahno. Ves dan so gruče šolskih otrok oblegale sektorsko am.bulanto na Planini. Sedem zobozdravnikov iz Celja in okolice je tega dne ordiniralo. V ce- loti je bilo opravljenih za preko 40.000 dinarjev storitev, med drugim tudi 200 plomb. Vse delo pa je bilo za šolarje brezplačno. Ponovno se je pokazala po- treba po stalnem zobozdravniku na Planini. Sektorska ambulanta sicer raz- polaga s potrebnimi prostori in inštru- menti, le zobozdravnika ni, ki si ga domačini tako želijo. Kako dolgo bo- mo še čakali nanj? S. D. VITANJE V Lubnici je ogenj uničil gospodar- sko poslopje Ivana Horvata. Skoda zna- ša okrog 400.000 din. Vzrok požara še ni ugotovljen. IZ VELENJA Kdo bo plačair V Savinjskem vcstniku« št. 16 od 25. aprila je bil priobčen članek »Iz Velenja — Kdo bo plačal?«. Na omenjeni članek pripominjamo, da je Slikoplesk v Velenju poleg beljenja in sli- kanja krajevne gostilne »Pri Zofki« prepleskal tudi vse prostore in da je bilo delo tudi kva- litetno izvršeno, kar ni bilo omenjeno v zgo- rnj omenjenem člaiiku. Delo pa bi bilo lahko izvršeno prej kol v 14 dneh, saj so to izjav- ljali očividri, ki so bili v tem času v gostilni navzoči. Pri tem pa ne pade krivda na pod- jetje »Slikoplcsk<, jiač pa na povzročitelje po- časnega «lela. Toliku v popravek in pojasuilo prizadetim. iz mozirja Novo odprto gostišče »Pri pošti« je zelo okusno urejeno. Ker je postrežba solidna, zato je obisk gostov in doma- činov vedno večji. Upravi pa moramo priznati, da se potrudi v vsakem po- gledu. Upamo, da bo ostalo talto tudi v bodoče. Akcija za gradnjo novega gimnazij- skega poslopja se nadaljuje. Na zad- njem roditeljskem sestanku je bil iz- voljen šolski svet, ki bo poleg ostalega imel tudi važno nalogo, da bo v po- moč občinskemu ljudskemu odboru pri pripravah za to važno delo. Ker pa ni misliti, da bi se z gi^adnjo v bližnji bodočnosti moglo pričeti, uč- nih prostorov pa manjka, zato misli občinski ljudski odbor na zasilno adap- tacijo gospodarskega poslopja, ki stoji tik šole, za šolske namene. Z malimi stroški bi se to dalo urediti že do je- seni, seveda če bo pri merodajnih tudi dovolj dobre volje na razpolago. Stev. 18 »Savinjski vestnik% dne 7. maja 1954 Stran S Ali veste, kje je Zagreb? Tam je do- ma JacLka. Ali veste, kje je Zagi'eba6ka gora? Mala Jacika pozna vsa pota ob njej, do nje in po njej tudi skoraj. Vsako leto hodita z mamico po njenih gozdovih nabirat rož, jagod > in gob. Rada ima tudi potok, ki deli Slij eme od Medvednice, ker je poln rakov. Ne- kateri so majhni, nekateri veliki, z ve- likimi škarjami, najbolj imenitne so pa rakovice, ki vsa svoja jajčka prena- šajo s seboj pod repkom. Gozd je ve- činoma bukov in hrastov, smrek je na tej strani, kjer goro pozna Jacika, malo. In ker je hotela vedeti, od kod dedku Mrazu vsako leto toliko smrek, je rekel očka Jaciki: »Veš kaj, si pa pogledamo enkrat tak hrib, ki kar diši po samih smrekah, to- liko jih je.« »Kje pa je to, očka?« »V Sloveniji, punčka. Na Pohorje jo mahnem.o!« »Oh!« se je samo sprožilo iz Jacikine dušice. Dva dni preden so šli na pot, je Ja- cika zbolela. Zdravnik je rekel, da ima grlo zelo vneto in še misliti ni, da bi mogla potovati Ali Jacika se ne da ugnati. Njeno petletno telesce je Jcakor živ svedrček, vedno bi se vrtelo, pa nima prosto- ra v tesnem stanovanju in zdaj, ko se ji obetajo travniki in gozdovi, naj osta- ne v postelji? Prav začudeno je po- gledala doktorja in vprašala: »Stric doktor, ali nimaš injekcije, veš tiste, no — bencinske?« Zdravnik se je glasno zasmejaL Stric doktor, veš, sem bila tako prid- na, nisem nič jezila mame in vedno sem jedla paradižnik, papriko, spinačo, res, veš, ker imajo toliko bacüov.« »Vitaminov, vitaminov, srček, ne ba- 4:ilov, pristavi mama. »Aha, malo so se ti učene besede zmešale. Tudi injekcijo imam, penici- linsko misliš, kajne?« reče zdravnik. Kar na hitro sta opravila, le potem je spet Jacika mislila, da ne bo šlo, ker jo je grlo še bolelo. Ampak je le šlo. Vlak bi bil sicer moral iti zgodaj zjutraj, pa je odpeljal z zamudo dveh ur, avto v Mariboru pa je buževes poln petrsüjcka, korenjčka, svežih štruc, tenkovratnih steklenic in ljudi Ker pa gre pohlevnih ovč veliko V en hlev, je Jacika celo lahko sedela v maminem naročju. Vozač je zaloputnil vrata, prižgal mo- tor, nakar je zagrmelo, se zabliskalo in — vsvil se je dež. Pravi slovenski dež. Zato »Kranjci«, tako namreč pra- vijo Slovencem na Hrvaškem, vedno dežnike nosijo s seboj. Saj nobeden še opaziti ni utegnil, kdaj se je talko po- oblačilo. Avto je drsel v naliv. Ob ce- sti so ostajale hiše in ovinek za ovin- kom je minevaL Okrog pa so ležali travniki in njive, med njimi spet go- zdovi in tu in tam v temnem zelenju koče. To je bilo Pohorje. Drugi dan je bü ves kakor umit. Se so se zjutraj blestele kapljice na storž- kih kakor biseri, ko je sonce pokukalo čez vrh strehe. Ko je Jacika gledala v to temo smrekovega gozda, ki je samo od daleč izgledal tako mračen, je vpra- šala: »Mamica, ali misliš, da je lahko tam nekje tudi Bambi?« »Oh, tako čisto nemogoče ni« »Ali pa Sneguljčica? Kaj pa volka ni, mama?« »Ne, volka zdaj ni več. Saj veš, kako ga je lovec ...« »No, seveda. Veš, mama, volka ne ma- ram. Ali druge, da, vse druge bi hotela videti! Veš, mamica, tisto veverico, ki se je pogovarjala s pesnikom in pti- čice, ki brenkajo na srebrne stnme, pa tisto žolno, veš, ki je tipkala pesniku pesem o šumenju gozdov, o potujočih oblakih, o sončnem prahu, ki je mah pozlatu...« »Da,« se je zamislüa mama, »da, in o luninih srebrnih laseh, o blagem top- lem nasmehu, o dobrem srcu ...« »Mama«, se je naenkrat ziesnila Ja- cika, »morja pa tukaj ni« Koliko poti! Najraje je Jacika imela tisto, ki je peljala na travnik, poln jagod. Oh, kako so dišale! In tudi ti- stih rož je bilo tam, tistih modrih zvončkov, med katerimi kakor pravi Jacika, žive vile in palčki Na tem travniku je bilo nekega dne vriskanja! Polno otrok je büo, ki so zobali jago- de. Kar naenkrat pa so vsi zbežali za Jaciko, Ona pa, znala je presneto dobro teči, je tekla spredaj in kričala: »Moja je, ne dam je, jaz sem jo ujela, ne dam je!« Pritekla je vsa zasopla do mame, v roki pa držala kačo, ki je bingljala v zraku kakor rjav svüen trak. »Jacika, pusti kačo, pičua te bo!« Kako so začudeno pogledala ta njena očesca! Spustüa jo je v travo nazaj, verjeti pa le ni mogla, da bi jo lahko res pičila. Pod kočo je velik travnik, ki ga na- maka studenček. Zato so tu posebno bujne rože. Ko sonce zapeče, je na travniku kar omami j iv vonj tisočerih cvetov in Jacika skače po travi kakor kobilice, ki jih kar mrgoli, trga ro- žice in prepeva. »Jacika, kje pa so rožice, ki si jih danes natrgala?« jo zvečer vpraša ma- ma. »Zakaj bi pa to rada vedela, mama?« »Oh, kar tako, zdelo se mi je, da si jih polagala v škatlico. Kaj pa name- ravaš z njimi?« »Na, mama, pa poglej, to je tista škatlica!« Mama je odprla škatlo, ali »o joj« je zakričala in izpustila škatlo iz rok. Iz nje so pa na veliko veselje Jaciki začele skakati kobüice ... (Konec prihodnjič) ^ ZANIMIVOSTI =~ Doslej nepoznana dolina pod najvišjo goro sveta Dečki, ki v dana.5njih dneh sanjarijo •o tem, da bi bul, ko odrastejo veliki raziskovalci neznanih krajev, imajo pravzaprav kaj klavrne izglede. Zemlja je v glavnem že poznana, le nekateri predeU so še, kamor ni prodrla noga belega i aziskovalca. Ena izmed takih dolin se nahaja ob državi Nepal na Hi- malaji. Nedavno se je vrnü z znastve- ne ekspedicije na Mont Ewerest škot- ski planinec W. H. Murray. On je po- toval skozi dolino reke Seti na severno- zapadni strani nepalske države. Njegov sopotnüc je bil geograf J. B. Tyson. To sta bila prva Evropejca, ki sta stopüa v to dolino. Spremljalo ju je dvajset nosačev. Muiray o svojih vtisih piše takale: Reka Seti teče 48 km skozi globoke in mračne soteske in se potem razširi po gozdnih dolinah. Prva vas v tej džungli se imenuje Dhuli in leži na vi- šini 2740 m. Vaščani so prvič videli bel- ce, zato ni čudno, da so se ženske pre- plašeno umaknüe v hiše in izpustüe iz rok vse, kar so držale v trenutku, ko so nas zagledale. Možje so bili bolj pri- jazni in manj strahopetni. Tamošnji ljudje so razmeroma zelo majhni, oble- Ceni pa so v obleke iz domače tkane Volne. So zelo zdravi in krepki, pa tudi njihovo umsko stanje je po svoje büo bistro. Oni ne uporabljajo denarja, tem- več je tam trgovina na osnovi izme- njave blaga. Ekspedicija se je z veliko težavo spuščala proti jugu ob reki Seti Ho- dila je po hribih obraslih z orehovim drevjem, potem p.-eko riževih polj do Cejnpura. Nosači so dolgo časa govo- rili o tem ki-aju z velikim spoštovanjem, češ, da je to metropola zapadnega Ne- pala. Govorili so, da bodo tam beli gospodje našli vse kar želijo. Oba bel- ca sta z veliko nestrpnostjo pričakovala prihod v ta kraj, da bi se lahko do- kopala do nekoliko okusne j ših jedil Toda na žalost je bil Cejnpur le sred- nje velika vas. Vse kar so lahko bel- cema nudili, je bilo nekaj belega slad- korja in še ta je bil precej drag. Otrok je büo precej in vsi so govorüi angle- .ško. Ravno leto dni pred našim priho- dom je tamošnji Radža ustanx>vil pi4'o šolo. Poleg tega je ustanovil še pi-vo iX)što, prvi dispanzer in gozdovniško organizacijo. Proti zapadu je bila pot še težja. Tam tečejo velike reke, a nikjer ni preko njih pravega mostu. Ljudje hodijo čez te reke po mostovih, ki so napravljeni iz vrvi, razpetih od ene na drugo obalo. Naravno je, da so ti mostovi zelo ne- varni. Spuščajo se v loku z velike vi- šine nad hromeče brzice in potem zopet navzgor. Kdor bi zdrknil s takega mo- stu ga nihče ne bi spravu iz prepada po katerem teče divja reka. Toda ni Nepalca, ki bi korajžno ne korakal po vrvi in se držal pri tem za drugo, malo višje ležečo vrv, ki mu služi za ogr-ajo. So zelo hrabri ljudje in prijazni Eks- pedicija je bila večkrat v skrbeh, če bo sploh prišla do indijske meje. Toda ljudje so jih znali tolažiti, češ, še ni- koli se nihče ni izgubii Hodili so po stezah in poteh, ki jih ni nikjer v zemljevidu. Mejo so dosegli pri reki Kali Tam so kmalu prišli do prvih prometnih zvez civilizacije in se vmüi v kulturna središea. Ekspedicija je imela lep uspeh, saj je Tyson nabral nad tisoč raznovrstnih alpskih rastlin in vse mogoče vrste žuželk za angleški muzej. Poleg tega pa so spoznali novo planinsko pleme, ki se jim je globoko TtisnUo v spomin kot pleme dobrih, zdravih in čvrstih ljudi. RAZTRESENI PILOT JE PADEL IZ LETALA Francoski list »Orore« poroča, da je znameniti ameriški püot Etger Broock padel iz letala. Ko je pred poletom se- del v svojo püotsko kabino, se je po- zabil privezati V trenutku pa, ko je nad letališčem napravu loping in visel na glavo, je zdrknü iz aviona. Letalo je letelo naprej, ko da se ni nič zgo- düo, Broock pa je bil v tem trenutku manj razstiesen in še pravočasno od- prl padalo^ ^___ ^ V soboto ob 18 in 20 v Celju REVIJA PLESNE GLASBE RADIA LJUBLJANA Dirigent: BOJAN ADAMlC VELIKI ZABAVNI ORKESTER v dvorani starega gledališča (Stanetova ulica) CELJSKE BODICE NESMRTNI MATIČEK Siavüi spet smo Ta veseli dan i» spet Matiček Nežiko je snubU in zakonsko ji srečo je obljubil, stoletni ženin, zvest in neugnan. Shladil ljubezni jima ni še čas, barona se srce podi za krili, še v časti nam je Kranjcev jezik mili, še ogenj Linhartov prebiva v nas. Zatorej nismo skrili jih v muzej, na oder smo jih raje dali žive, vse te ljudi, strasti njih ljubeznive, ki svet ogrevajo nam slej ko prej. Srca — juha In naša so srca vesela zdaj — juha! Tako ozvočil svet nam majski je poet. Za naša je srca res krepek ta juhál Se bolj pa za uho, ki pije to juho! NJEJ Kako si draga mi in kar predraga, ko gledam sončni ogenj tvojih lic, a kaj mi vsa zaljubljenost pomaga, ko snubi te zaman moj strastni klic! Sokov prežlahtnih polno ti teló je, zajeto v trgovinskih mrež cenik, potrošnik sem in mi zato hudo je, ko skozi steklo poli me tvoj mih. Navzgor pomikajo se cene tvoje, za njimi pa ne najdem poti. Zato zaman srce ubogo moje za tabo mre — o pomaranča U! MOTORIZIRANA PROSTETA Pix)sveti vremena se bodo zjasmla ... Liej, prerokovanja so zdaj se spolndla: Peš celjska okrog se ne bo več podüa, moško s samofrčem se bode vozüa! Janez je srečal Martina, ki je korakal po prašni cesti z dežnikom v rokah: »Martin, kaj se bojiš dežja, da si dežnik vzel s seboj dan^, ko ni oblač- ka na nebu?« »E, kaj bi se jaz dežja bal, saj ven- dar vidiš, da imam dežnik s seboj.« Gost natakarju: »Tale servijeta pa je strašno umazana!« Natakar: »Čudno! Pred vami jo je rabilo že dvanajst go- stov, pa se niti eden ni pritožu« Rodbinsko omizje se pogovarja o po- dobnosti sorodnikov. Mala Verica paz-, Ijivo posluša in pravi: »Jaz sem po- dobna očku, bratec je podoben mamici. Rada pa bi imela še sestrico, ki bi bua podobna našemu podnajemniku.« Mladinski pevski zbor I. gim- nazije priredi v sredo, 19, maja svoj redni LETNI KONCERT pod vodstvom ravnatelja Glas- bene šole prof, Kunej a Egona. Vstopnice so že v predprodaji v Glasbeni šq>U. Tribuna o LE p $ E VALNE QA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA V CELJU Delovanje Olepševalnega društva v Celju je preraslo svoj okvir ZA PREDSEDNIKA JE BIL PONOVNO IZVOLJEN TOV. JENKO RADO. — OLEPŠEVALNO DRUSTVO SE JE PREIMENOVALO V OLEPŠE- VALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE. — POROCiLA. KAKRŠNA REDKOKDAJ SLIŠIMO NA OBCNIH ZBORIH. — GOSPODARSKI ODBOR JE ZNAL GOSPODARITI Letošnji občni zbor Olepševalnega društva v Celju, ki je bü pretekli če- trtek v stekleni dvorani hotela »Evro- pe«, lahko uvrščamo med najplodnejše občne zbore pri nas. Delovanje Olepše- valnega društva med letom je bilo ta- ko uspešno in vidno, da govorniki s svojimi referati niso prišli nikoli v za- drego, bržčas vseh uspehov niti omeniti niso utegnili Ni nam treba posebej pi- sati o uspehih tega društva, o obnovi Starega gradu, o ureditvi Kocenovega trga, o obnovitvi srednjeveškega 2Ûdu v Vodnikovi ulici, o ureditvi parka, o za- ložniški dejavnosti, o skrbi za lepe iz- ložbe, za lep izgled mesta itd. To Ce- ljani in okoličani sami na lastne oči prav dobro vidimo. Res je, da nagel napredek mesta ni plod dela le Olep- ševalnega društva, kot morda marsikdo misli, niti ni vedno lepši izgled mesta zgolj stvar Mestnega odbora, kot si morda drugi tolmačijo. Drži pa vse- kakor, da je Olepševalno društvo velik pomočnik Mestnega odbora in da je ljudski odbor zopet mecen društva v moralnem in materialnem smislu. Olep- ševalno društvo je v Celju desna roka komunalne in turistične dejavnosti Fran Roš Celjskemu Olepševal- nemu društvu Ljubezen samó te je mogla roditi, ljubezen do mesta, ki drag nam je kraj, ljubezen do Celja, ki belo, reselo opevajo pesmi ga že od nekdaj. Viharji stoletij so čezenj grmeli in tujčeva pest ga tiščala je k tlom, a Celje spet belo, veselo je vstalo in zdaj nam svobodni in dobri je dom. Zdaj diha široko v radostno življenje, z lepotami novimi sebe krasi, bogata in svetla mu pot je v bodočnost, do sreče ponosnih delovnih ljudi. Shlenimo se vsi, ki nam Celje je v srcu, da belo, veselo živi nam naprej, ljubezen naj naša žari mu kot sonce, naj cvete, naj raste, naj greje se v njej! Da je stari upr. odbor dobro delal, potrjuje ponovna izvolitev večine starih odbornikov in izvolitev lanskoletnega predsednika tov, Jenka Rada za ponov- nega predsednika Olepševalnega in tu- rističnega društva. Vsekakor je treba omeniti, da je go- spodarski odsek Olepševalnega društva lani zelo dobro gospodaru, saj blagajna izkazuje precejšnjo vsoto denarja, kljub delom, ki jih je društvo že izvršilo in plačalo. Razprava je bua zelo živahna. Obrav- navali so števuna vprašanja, ki bodo podlaga za načrt bodočega dela, preime- novali so društvo v Olepševalno in tu- ristično društvo, ker je v svojem delo- vanju preseglo okvir društva, ki ne skrbi samo za olepšavo mesta, temveč tudi skrbi za čim večji turistični uspeh Ce- lja ter okolice, Sklemli so, da bodo sto- pili v čim tesnejšo povezavo s tovrstni- mi društvi v okolici Olepševalno in turistično društvo tesno sodeluje s Planinskim društvom in kar je zelo razveseljivo, tudi z Dru- štvom prijateljev mladine, ker smatra, da je za turizem potrebna tudi vzgoja ljudi, da se mora turistično mesto odli- kovati poleg lepot kraja tudi po kul- txirnosti prebivalstva, predvsem pa naSe mladine. TURISTICNO-GOSPODARSKI ADRESAR CELJA se dobi v vseh celjskih knjigarnah. Ce- na izvodu 100 din. Večja naročua do- stavite Olepševalnemu in turističnemu društvu Celje, Izkopanine v Šempetru Nekaj vrst o pisarjih in risarjih ter o pasjih in kozjih stezicah po nasadih in parkih Kdor ima smisel za lepoto in opazuje, kako iz leta v leto postaja Celje vse bolj lepo, snažno in urejeno, tega boli vsaka stvar, ki ne spada v lepoto in urejenost kulturnega mesta. Takle pre- cej nekulturni izraz je gotovo jpdsanje in risanje рк) zidovih hiš, kar vidimo po vsem mestu v različnih barvah in obli- kah in često v takih izrazih, ki bi jih ne prisodili pisarjem in lùsarjem, ki so vselej pokovci od 6. do 12. leta starosti Mnogo je stavb, ki so bue šele lansko leto prebeljene, pa so že vse križem in kražem prečrtane in popisane. Kako naj to grdo navado odpravimo? Najprej so dolžni starši, da poučijo svoje otroke, da je tako ravnanje grdo. Tudi v šoli bi morali otrokom razložiti, kako neka žival pušča svojo dlako povsod, kjer se povalja- Krivce bi morali kaznovati doma in v šoli, tako da bi se sramovali čečkanja po zidovih. Nič manj ne boli človeka, če pogleda naše nasade in parke. Priznati je treba, da vlaga MLO in Olepševalno društvo nmogo truda ш denarja za nasade in park. V zadnjih letih je bilo ogromno narejenega. Komaj so bui sedaj spo- mladi nasadi na novo urejeni in za~ sajeni, že vidimo na povsem svežih gredah in gredicah velike in majhne stopinje, ki izvirajo od majhnih pa tudi večjih otrok. Kjer so bile napravljene nizke žične ograjice ali ograj ice iz lat. je vse potrgano in zlomljeno. Človek tA iz kože skočil, ko vse to vidi. Na Ljub- ljanski cesti na primer so pri kinu Dom in ob vrtu pri Semečevi hiši vse po- trgali in hodijo po trati, čeprav je ploč- nik zraven. Tako pobalinstvo bi moralo biti strogo kaznovano. Celjani pa bodo imeli lepo mesto le tedaj, če bodo to tudi samd hoteli in pri olepšanju fsi sodelovali. PARK V GABERJU UNICUJEJO OTROCI Industrijska kovinarska šola je lani preuredüa zenujišče pred svojo zgrad- bo v park, ki je nudü lepo sliko tam- kajšnjemu okolju. Pravimo je nudü, ker je sedaj zaradi malomarnosti bližnjih piebivalcev ne nudi več. Starši pušča- jo svoje otroke, da po nasadih skačejo, ruvajo cvetice, igrajo po travi žogo in podobno. Park bo kmalu podoben igriš- ču ne pa nasadu. Vsi opomini nič ne zaleže j o. Potrebno bo v bodoče staršem otrok, ki jih puščajo brez nadzorstva, da uničujejo javne nasade, najti pri- meren način opozorüa, ker lepa beseda do sedaj še ni zalegla. Razumemo, da potrebujejo otroci prostor za razvedrüo, vendar naj starši peljejo svoje otroke na otroško igrišče, ki je v Gaber ju le- po urejeno, javni nasadi pa naj služijo lepšemu izgledu našega mesta. GLAVNA ZADRUŽNA ZVEZA LRS sprejme v službo za revizijski center v Celju finančne revizorje Pogoji za sprejem: Večletna praksa v revizijski službi ali v knjigovodstvu. — Interesenti dobijo pojasnila na Revizijskem centru v Celju, Cankarjeva 4, pritličje — levo. stran 6 »Savinjeki vestnik«, dne 7. maja 1^ Stev. le Telesna vzgoja V gorah so praznovaH smučarji Okrešelj, 1. maja Ша Skrajno neugodno vreme pred praznikom je povzročalo OSS v Celjn skrbi pri izvedbi med- •arodnega tekmovanja, ki ga vsako leto z« 1. maj prireja za smučarje. Zaradi nevarnosti plazov je odpadel tradicionalni veleslalom z vrha Savinjskega sedla, namesto istega pa se je prireditelj odločil za specialni slalom pod stenami Turske gore. Svojevrstna zamisel dvoj- ■e slalom proge je nudila vsem poseben uži- tek. Hkrati sta namreč tekmovala po dva smu- čarja, prvi na stezi Ojstrica, drugi na sosed- nji z nazivom Rinka. Na ta način se je tudi tekmovanje navzlic številni udeležbi zelo hitro odvijalo. Raz zasneženih sten so se spričo toplega son- ca ves čas tekmovanja prožili plazovi, ki sicer niso bili nevarni, so pa nudili navzočim red- kokdaj vidne užitke. Udeležba tekmoralccT je bila zadovoljiva. Nastopilo je 76 moSkih in 7 članic, dočim je za ekipno prvenstvo MSS in OSS Slovenije nastopilo osem moštev. Tehnični rezultati so naslednji: 1. Klapbacher, Badgastein, 1,35.?. 2. Stand- teiner Hans, Badgastein, 1,56.7. 3. Dornik Lud- vik, Tržič, 1, Î8.9. 4. Steininger Kurt, Badga- stein, 1,39.2. 5. Herzog Rüdiger, Celovec, 1,41,4. 6. Cetina Janko, Celje, 1,41.5. 7. Hochleitner Rudi, Badgastein, 1,41.8. 8. Uršič Dominik, Ce- lje, 1,42. 9. Knneli Jože, Tržič. 10. Nunčič Marjan, Celje. 11. Frisnigg Hans, BaSgastein. 12. Krutschnigg Walter, Badgastein. Med ženami je zmagala na isti progi Hrust Fini iz Celovca — 2,07.6, druga je bila njena rojakinja Schienegger Hermina 2,27, tretja pa Zabukovec Albina iz Celja. V ekipnem prvenstvu je zmagalo moštvo OSS Celje v postavi Cetina, Uršič, Nunčič s skup- nim časom 4,2? pred MSS Tržič 4,30. nadaljnja mesta pa so si razdelili Kranj, Maribor, Ce- lje II, Trbovlje in i^oštanj. Popoldne je pokrovitelj tekmovanja narodni heroj in predsednik RSZSS tov. Janko Rudolf pri Planinskem domu v Logarski dolini pode- lil zmagovalni ekipi Celja dragocen pokal kot darilo Rep. sveta zveze sind. Slovenije. Vsi udeleženci so prejeli spominske znake, naj- uspešnejši tekmovalci pa so si izbrali prak- tična darila. — OSS v Celju čestitamo k uspeli prireditvi z željo, da bi še v naslednjih letih kazal toliko zanimanja za prireditve te vrste kot jih je doslej. L. F. Nogomet: PIKL ODHAJA MED »PROFESIONALK«? Mladi nogometaš Kladivarja Piki, ki je pred dnevi prišel poškodovan iz turneje po Zapadni Nemčiji kot državni mladinski reprezentant, se je v preteklem tednu že peljal s celjskim »za- stopnikom« Odreda z luksuznim avtomobilom v Ljubljano na razgovore za prehod v SD Od- red! Po nepotrjenih informacijah, ki jih je Piki sam raznašal po Celju, mu naš slovenski predstavnik Odred, ki zapušča sedaj prvo zvezno ligo in se seli v II. ligo, ponuja za pre- stop najmanj 100.000 din, stanovanje, brezplač- no hrano, 4 garniture perila, obleko in me- sečno po 3000 din za njegovo mater, ki živi v Celjn. Povsem jasno je, da mu vodstvo Od- reda preskrbi tudi »zaposlitev« in še potrebne mesečne magrade za »dobre noge« ... O celot- nem problemu, ki je lelo »vzgojen« za náio športno mladino, se bomo razpisali v prihodnji številki našega lista, ko bomo dobili na rai- lago od uprave ND Kladivar zapisnik o raz- govoru s tov. Piklom z njegovimi avtentičnimi izjavami! Izredno zanimiro pa je, da hoče po- sredovalec za ta »kšeft« že sedaj od matere tega nogometaša za nagrado 5000 (Un! Celjani smo lahko ponosni, da so naSi šport- ni strokovnjaki vzgojili že drugega nogometaša za našega slovenskega predstavnika v zveznih ligah .. . RUDAR Velenje : KOVINAR Stoore 6:0 (4:0) NOGOMETNI SPORED ND KLADIVARJA V soboto, 8. maja bosta dve prijateljski nogo- metni tekmi. In sicer igra mladina, ki je pre- teklo nedeljo igrala v Zagrebu na turnirju Di- nama in izgubila z 2:0, z mladinskiin moštvom 2ND »Ljubljana«. Ta tekma bo ob 17,50 uri. Ob 16. uri pa se srečata moštvo JLA-Garnizon Celje in ligaška enajstorica Kladivarja. Mo- štvo JLA bo okrepljeno z novimi močmi, ki so pred kratkim prišle na odsluženje kadrovske- ga roka v Celje. Ligaški enajstorici pa bo služilo to srečanje kot priprava za nadaljnje tekme hrvaško-slovenske lige, katere igra vse na domačem terenu. V nedeljo, 9. maja ob 10. uri dopoldne pa igra B-moštvo Kladivarja prvenstveno tekmo za prvenstvo celjske nogometne podzveze z mo- štvom Dobrne iz Trbovelj. Domača enajstorica trenutno vodi na tabeli tega tekmovanja in je od te tekme odvisno, če bo zadržala to odlično mesto. Zato bo tudi to srečanje zanimivo in privlačno. V sredo, 12. maja pa bo predvidoma gostovala v Celju reprezentanca Zasavja v prijateljski tekmi s Kladivarjem odnosno moštvo Rudarja iz Trbovelj. Ljubitelje nogometa opozarjamo na ta sre- čanja in jih vabimo k ogledu. VISOK PORAZ CELJA IN KOVINARJA Bitke v slovenski ligi trajajo še kar naprej z vso ostrino. Oba naša ožja zastopnika sta bila v nedeljo gosta na tujih igriščih, od ko- der sta se vrnila s celim košem golov. Celjani so v Murski Soboti kljub izvrstni igri v prvem polčasu, kjer so držali rezultat neodločen 0:0, zaradi medsebojnih nesporazumov in egoistične igre prejeli v II. polčasu kar 8 golov. Nič bolj- še se ni godilo štorovskemu Kovinarju v Ve- lenju, kjer jim je domači Rudar natresel kar pol tucata golov. Oba poreiza sta Celje in Ko- vinarja še močneje utrdila na repu tabele, ve- lenjski Rudar pa se s svojimi zadnjimi zma- gami pomika v zlato sredino lestvice v vzhodni skupini slovenske lige. Atletika:__ OB PRVEM LETOŠNJEM NASTOPU ATLETOV NA CELJSKEM STADIONU V nedeljo, dne 9. maja ob 10. uri se bo vršil na atletskem stadionu Borisa Kidriča otvorit- veni atletski miting, s katerim bodo celjski atleti in atletinje v družbi z ostalimi sloven- .skimi športniki pokazali vsem ljubiteljem atle- tike svojo pripravljenost za tekmovalno sezono 1954. leta. Moški bodo nastopili v naslednjih discipli- nah: 100 m, 400 m, 1000 m, 200 m ovire, štafeta 4X100 m, višina, daljina, krogla, disk, kopje in ženske pa v tekih na 60 m, 100 m, 600 m, v štafeti 4X60 m, v skoku v daljino in metih krogle, diska in kopja. Posebnost letošnjega tekmovanja je v tem, da je prireditelj povabil na miting večje šte- vilo partizanskih društev (Gomilsko, Šentjur, Kočevje, Domžale, Črnomelj, Kamnik, Trbov- lje) in vse celjske šole, ki stoje pred srednje- šolskim republiškim atletskim prvenstvom. Za partizanska društva in podeželske atletske cen- tre bo nedeljska prireditev nekako pregledno tekmovanje za predstojeće nastope v slovenski ligi, celjski atleti pa bodo imeli priložnost pri- merjati svoje sile za I. kolo zvezne mladinske atletske lige, ki bo naslednjo nedeljo v Za- grebu in pa za gostovanje na Dunaju, na ka- terega bodo odšli koncem tega meseca. Ze prvo letošnje tekmovanje bo brez dvoma dalo vrsto kvalitetnih rezultatov, morda bo zrušen že kakšen rekord, saj je forma naših atletov izvrstna. Sicer pa počakujmo do ne- delje . . . Titova štafeta 1954 Titova štafeta je ena naših najbolj pomemb- nih prireditev. Organizacija te prireditve je poverjena »Partizanu«, društvom za telesno vzgojo, vendar pa zaradi pomembnosti prire- ditve sodelujejo v njej pripadniki vseh druž- benih organizacij. Tudi letos bo v tej štafeti v območju našega okraja sodelovalo na tisoče mladine, ki bo iz kraja v kraj prenašala iskrene čestitke svojemu ljubljenemu vodite- lju maršalu Titu za njegov rojstni dan. Poleg telovadcev in športnikov bo v letošnji štafeti sodelovala tudi vsa naša šolska mladina, ki po množičnosti presega vse naše organizacije. Brez dvoma bo prireditev zbližala vse naše družbene organizacije na terenu in bodo v le- tošnji štafeti poleg mladine že omenjenih or- ganizacij sodelovali tudi obvezniki predvojaške vzgoje, gasilci itd. Javnost seznanjamo s časovnico Titove šta- fete, da bi na sam dan te prireditve prebival- stvo lahko prisostvovalo svečanemu sprejemu ali pa že kakor koli na drug način dalo iz- raza svoje ljubezni do tovariša Tita. Glavna republiška proga poteka iz Železnih dveri in bodo tekači Titove štafete prešli v celjski okraj dne 18. maja, kjer bo štafeta prišla ob 17.12 uri v Konjice. Dne 19. maja bodo v zgodnjih jutranjih urah krenili na pot mladi tekači Titove štafete po vsem celjskem okraju skozi vse vasi, naselja, industrijske kraje, trge iu mesta. Omenjamo le flavne lokalne proge s točno časovnico, na atere pa bodo v posameznih krajih še izvedli vrsto priključkov s krajevnimi štafetami. Brez dvoma letos ne bo kraja, kjer bi ne potekala ta štafeta iz izhodiščnih točk, ki so znani iz llar&dno-osvobodilnega boja, iz krajev, kjer so bili streljani talci, kjer so bila prizorišča naših partizanskih borb in zmag. Omrežje Titove štafete izgleda takole: 1. Dobrna 7.02, Strmec 7.28, Višnja vas 7.54 in glavna cesta 7.38, priključek Vitanje 6.52, Strmec 7.24. 2. Dramlje 7.02, Dole 7.14, Blagovna 7.24, Go- ričica 7.52, Ljubečna 7.45, Trnovlje 7.53, glavna cesta Majdičeva kapela 8.00. 3. Šmartno v Rožni dolini 7.45, Lopata 8.04, Ostrožno 8.12, Celje 8.21. 4. Polje 5.18, Buče 5.26, Kozje 5.42, Pilštanj 6.03. Lesično 6.11, Prevorje 6.51, Zeger 6.45, Košnica 6.57, Cret 7.09, Slivnica 7.15, Crnolica 7.25, Nova vas 7.55, Šentjur 7.37. 5. Rogatec 5.42, Rogaška Slatina 6.00, Podplat 6.16, Šmarje 6.36, Št. Vid 6.52, Grobelno 7.16, Šentjur 7.32, Štore 8.01, Celje 8.21. 6. Podčetrtek 5.43, Pristava 6.07, Šmarje 6.31. r. Kozje 5.42, Pilštanj 6.05, Lesično 6.11, Pre- vorje 6.31, Zeger 6.43, Košnica 6.57, Cret 7,09, Slivnica 7.17, Crnolica 7.25, Nova vas 7.33, Šentjur 7.37. 8. Šmartno v Rožni dolin 7.45, Sent lungert 7.56, Lopata 8.04, Ostrožno 8.12, Celje 8.21. 9. Slivnica 7.17, Crnolica 7.25, Nova vas 7.33, Šentjur 7.37, Store 8.01, Teharje 8.09, Celje 8.21. 10. Ponikva 6.20, Št. Vid pri Grobelnem 6.52. 11. Dobje 6.48, Jezerce 6.56, Vodice 7.06, Cr- nolica 7.20, Šentjur 7.32. 12. Vransko 6.37, Prekopa 6.49. Kaola 6.57, Gomilsko 7.05, St. Rupert 7.17, Groblje T.25, Šempeter 7.33, Zalee 7.45, Petrovce 7.53, Celje 8.21. 13. Letuš 6.24, Male Hraslovče 6.34, Braslovče 6.39, Polzela 6.55, Dobr'teša vas 7.16. 14. Gomilsko vas 6.55, glavna cesta 7.00. 15. Ojstrica 6.30, Loke 6.38, Tabor 6.46, Ка- pla 6.52. 16. Mzlica 6.40, Prebold 7.11, Dolenja vas 7.15, Latkova Vas 7.20. 17. Zabukovca 7.20, Griže 7.28, Zalee 7.40. 18. Sešče 7.13, Griže 7.24. 19. Vrbje 7.36, Žalec 7.40. 20. Gotovlje 7.36, Žalec 7.40. 21. Liboje 7.25, Kasaze 7.38, Petrovce 7.48. 22. Velika Pirešica 7.24, .Arja vas 7.38, Pe- trovce 7.48. 25. Svetina 7.45, Celjska kočr 8.00, Celje 8.21. 24. St. Rupert 9.44, Mala Breza 9.50, Tevče 9.05, Lahomno 9.11, Marija Gradec 9.21, La- ško 9.27. 25. Sv. Lenart 8.56, Laško 9.27. 26. Št. Vid pri Planini 7.50, Planina 8.04. Breznica 8.08, Loke 8.12, Dežno 8.20, Marof 8.56, Jurklošter 8.48, Mišji dol 8.56, Brodnica 9.12, pri Močniku 9.24, Zagračnica 9.32, Gračni- ca 9.40, Rimske Toplice 9.47. Iz vseh omenjenih prog, ki so lokalnega zna- čaja, bodo priključki na glavno republiško prego, ki krene iz Konjic, dne 19. maja ob 6.46 uri, prispe v Vojnik ob 7.46 in v Celje ob 8.26 uri. V samem Celju bo svečani sprejem štafete na Titovem trgu pred kinom Union, kjer bo štafeta imela 20-minutni postanek. Ob 8.46 bo krenila štafeta dalje proti Laškemu, kamor bo prispela ob 9.32, v Rim. Toplice ob 9.52 in v Zidani most ob 10.29, kjer bodo štn- letno palico prevzeli telovadci iz trboveljskega okraja. Takšen je potek gibanja letošnje Titove šta- fete v celjskem okraju. V samem mestu Celju pa bo šolska mladina ponesla pozdrave mar- šalu Titu iz vseh sedežev šol, terenskih odbo- rov SZDL in markantnih točk Celja, delavska mladina pa iz vseh celjskih industrijskih pod- jetij. Ker nas od te vseljudske inanifestacije loči le malo časa, bodo v naslednjih dneh v vseh naših krajih izvršili še vse potrebne priprave za dostojno počastitev rojstnega dne predsed- nika republike. Časovni razpored fluorografske akcije po okraju Celje EKIPE BODO DELALE PO NASLEDNJEM RAZPOREDU: "^f^- Občina Baza Čas št. 1. Petrovce šola 10. V., 7.30—10.30, 15.30—18.30 11. V., 7.30—10.30 Liboje — dom 11. V., 15.30—18.30 12. V., 7.30—10.30, 15.30—18.30 2. Griže Z^adružni dom 13. V,, 7.30—10.30, 15.30—18.30 Zabukovca 14. V., 6—8, 15.30—18.30 16. V., 7.30—10.30, 15.30—18.30 3. Prebold dvorana 17. V., 7.30—10.30, 15.30—18.30 18. V., 7.30—10.30, 15.30—18.30 Sent Lovrenc — avto 19. V., 7.30—10.30, 15.30—18.30 Marija Reka — avto 20. V., 7.30—10.30 4. Žalec dvorana 10- V-, 7-30—10-30, 15-30-18.30 11. V., 7.30—10.30, 15.30—18.30 Gotovlje 12. V., 7.30—10.30, 15-30—18-30 Pirešica 13- V-, 7-30—10.30, 15.30—18.30 Ponikva 14. V., 7.30—10-30, 15-30—18.30 5. Šempeter dvorana 16. V., 7.30—10.30, 15.30—18.30 17- V-, 7-30—10.30 Podlog — avto 17- V-, 15.30—18.30 6. Polzela dvorana ' 18. V., 7.30—10.30, 15.30—18.30 19. V., 7-30-10-30, 15-30-18.30 Andraž 20. V-, 7-30—10.30, 15.30—18.30 7. Gomilsko Gomilsko 10. V., 7.30—10.30, 15-30—18-30 11- V., 7.30—10.30 8. Tabor dvorana 11. V., 15 30—18-30 12. V-, 7-30—10.30, 15.30—18.30 ^Tvransiko Prekopa 13. V., 7.30—10.30, 15-30—18-30 Ločica 14- V., 7.30—10.30, 15.30—18.30 Vransko — dom 16- V-, 7.30—10-30, 15-30—18.30 17. V., 7.30—10.30 10. Braslovče dom 18. V., 7.30—10.30, 15-30—18.30 Zovnek — avto 19- V-, 7.30—10-30 Parižlje 19- V., 15.30—18.30 Letuš 20. V., 7-30—10.30 11. Šentjur dvorana 21. V., 7.30—10-30, 15.30—18-30 23- V., 7.30—10.30, 15-30—18.30 Blagovna — avto 21- V., 7.30—10-30, 15.30—18-30 Jakob — avto Kalobje 23. V., 7.30—10.30, 15-30—18.30 Grobelno — avto 24. V., 7-30—10-30, 15.30—18-30 12. Dramlje Dramlje — avto 21. V., 7-30—10.30, 15-30—18.30 23. V., 7.30—10-30 13. Slivnica Slivnica — avto 24. V-, 7-30—10.30, 15.30—18.30 25. V-, 7-30—10.30, 15.30—18.30 Stefan — avto 26. V-, 7-30—10.30, 15.30—18.30 Vezovje — avto 27. V-, 7-30—10.30, 15.30—18.30 14. Zusem Zusem — avto 24- V., 7-30—10.30, 15.30—18-30 Zamberk — avto 25- V., 7-30—10.30, 15.30—18-30 15. Ponikva Ponikva — šola 25- V., 7-30—10.30, 15.30—18-30 • Ostrožno — avto 26- V., 7-30—10.30, 15.30—18-30 16. Šmarje Sent Vi<' — avto 27- V., 7-30—10.30, 15.30—18-30 28- V., 7-30—10.30, 15.30—18-30 Šmarje — dvorana 28- V., 7-30—10.30, 15.30—18-30 30- V., 7 30—10.30, 15.30—18-30 31- V., 7-30—10.30, 15.30-18-30 Mestinje — avto 26- V., 7-30—10.30, 15.30—18-30 27. V., 7.30—10.30 Sladka gora — avto 28- V., 7-30—10.30, 15.30—18-30 17. Pristava Pristava — avto 30. V., 7.30—10.30, 15.30—18.30 31. V., 7.30—10.30, 15.30—18.30 Zibika — avto 1. VL, 7-30—10-30, 16.30—19-30 Kristan vrh — avto 2. VI., 7-30—10 30, 16.30—19-30 Razpored nadaljnjih 20 občin bomo objavili prihodnjič, ker se v le-teh vrši fluiojxngrafíiainje šele v juniju. Upravljanje prosvetnih in kulturnih ustanov v celjskem okraju in mestni občini Združitev obeh okrajev Celje mesta i okolice, ki se je izvršua dne 14. IV., dejansko pa bo dovršena z odobritvijo obeh družbenih planov, bo na področju prosvetne in kulturne -dejavnosti pov- zročila nekatere spremembe. O tem me- nim samo razpravljati, ne pa postavljati kake predloge. Vsa ta vprašanja bo naj- ugodneje rešu. novoizvoljeni Svet za prosveto in kulturo. Predvsem je treba ugotoviti, katere in kakšne ustanove so bue v obeh lo- čenih okrajih pred združitvijo in kak- šen pomen imajo sedaj. Po statističnih podatkih je bilo v biv- šem okraju Celje-okolica 87 osnovnih šol (brez Celju priključenih občin), 13 nižjih gimnazij, 1 enoletna splošna kme- tijska, 1 enoletna gospodinjska, 10 dvo- letnih kmetijsko-gospodarskih in 6 va- jeniških šol. Dalje 5 dJaaških in 2 mla- dinska domova ter 7 otroških vrtcev. V okraju Celje mesto s priključenimi občinami Store, Skofja vas in Šmartno v R. d. je bilo 8 osnovnih šol, 1 nižja gimnazija, 2 popolni gimnaziji (1 s razr.) 1 učiteljišče, 1 ekonomska srednja šola, 1 šola za trgovsike učence, 2 vajenski in 2 industrijsko kovinarski šoli, 1 vrt- narska šola, 1 večerna gimnazija, 1 de- lavski tehnikum in 1 glasbena šola. Dalje 2 dijaška in 1 mladinski dom in 1 otroški vrtec. Kultumo-prosvetne ustanove: Mestno gledališče, muzej, štu- dijska in ljudska knjižnica. Po namenu, kateremu so naštete usta- nove služile v obeh olcrajih glede na učence in koristnike so bue vse usta- nove v okraju Celje-okolica v glavnem namenjene ljudem iz domačega okraja. Izvzeti sta 2 kmetijski šoli. V bivšem okraju Celje-mesto je slika drugačna. Izključno mestnim, t. j. v mestnem območju bivajočim učencem so služile 3 osnovne šole (brez priklju- čenih občin), 1 vajenska, 1 šola za tr- govske učence, delavski tehnikum, ve- černa gimnazija, mladinski dom in otro- ški vrtec. Mestno gledališče, muzej, študijska knjižnica služijo pretežno mestnemu prebivalstvu, vendar je nji- hov delokrog predviden za ves okraj Celje, ko bodo odpadle nekatere ovire. Centralna mestna ljudska knjižnica ši- ri svoj delokrog tudi v mestno zaledje Ostale prej naštete ustanove že dalji časa delujejo v širšem merilu in torej niso namenjene samo mestnemu pre- bivalstvu. Iz finančno gospodarskega stališča gledane so vse te ustanove popolnoma ali vsaj deloma subvencionirane, ozi- roma proračunske. Ne gre sedaj za to, kdo bo te ne izključno mestnoobčijiske ustanove, ker se nahajajo na mestnem teritoriju, vzdrževal: okraj ali mestna občina, pač pa je ležeče na tem, pod katero upravo in s kakšnim prosvetno upravnim aparatom bodo bolje uspe- vale. Gospxxiarstveniki in prosvetni strokovnjaki bodo lahko presodili, ali je bolje širši družbi služeče ustanove voditi iz enega upravnega središča ali iz dveh, kakor je to bño doslej. Sto- jimo torej pred centralizacijo ali de- centralizacijo prosvetnih in kulturnih ustanov. Mestna občina celjska stoji pred zelo- težkimi gospodarskimi nalogami, med katerimi sta največji: gradnja stanovanj in treh šolskih poslopij. Nadaljnji raz-, voj srednjih in strokovnih šol bo treba gledati iz širše, za-nekatere celo repub- liške perspektive. Četudi se bo okrajni svet za prosveto in Iculturo morda od- ločil, da ohrani mestna občina sedanji prosvetni delokrog, bo v določenih pri- merih moral vendarle ukrepati v okraj- nem ali v določenem republiškem me- rilu. Tu bo n. pr. prišla v poštev per- &оп?Јла politika, šolska reforma, usta- navljanje in odpiranje šol itd. Napako, ki bi se sedaj pripetila, bo pozneje težje- pMDpravljati. Pri gradnji nove šole na Hudinji predvidevamo popolno osem- letko, toda tako, da jo bo mogoče spre- meniti v dve samostojni šolski ustanovi: osnovno šolo in nižjo gimnazijo v skup- nem btoku, kakor bo to narekovala na- povedana šolska reforma. Pojavlja se tudi vprašanje, ali bosta potrebna dva enaka vodiilna prosvetna aparata, ali bo zadostoval samo eden. Njuni učni uspehi že narekujejo usta- novirtev osemletke, ki bi vsaj začasno delovala poleg njih. Pred nami se od- pira nešteto vprašanj, ki jih bo treba, obravnavati tudi pred širšo javnostjo. Treba je, da jih vsaj delno rešimo, da s tem ustalimo šolstvo in delo v njem. -nik lesna industrija Celje — Obrat 1 na Mariborski cesti ima na zalogi večje količine žagovine. Privatne osebe, kakor tudi uradi in podjetja, ki žagovino rabijo, naj si jo priskrbijo sedaj v poletnih mescili, ker jo v zimskih mescih ne bomo mogli dati. Žagovino lahko vsakdo nabavi vsak dan od 8. do 12. ure po ceni 0,50 za kilogram. OBJAVE IN OGLASI PRODAM DOBRO ohranjen pogrezljiv »Singer« šivalni stroj in žensko kolo. Naslov v upravi lista. PRODAM CESNJEVO novo spalnico in kuhinj- sko opremo. V račun vzamem radio, kolo, elektromotor. Naslov v upravi lista. PROD.\M manjše posestvo z vinogradom v Pe- čovniku. Naslov v upravi lista. PRODAM enostanovanjsko hišo z vrtom, cena 450.000 din. Celje, Ložnica 5. PRODAM dobro ohranjen ročni voziček, no- silnost do 400 kg. Jamšek, Pçlule 21, Celje. PRODAM zimnico, trodelno, prvovrstna žima in žepno zlato uro »Omega«. Naslov v upravi lista. PRODAM popolnoma nov šivalni stroj, pogrez- ljiv v krasni omari in skoraj nov 6-cevni radioaparat »Ingelen«. Naslov v upravi lista. PRODAM POSESTVO v izmeri 96 arov s po- slopjem, brez inventarja, blizu toplic Do- brna. Ogled: Zavrh št. 40, Dobrna pri Celju. ZAMENJAM LEPO sončno komfortno trisobno stanovanje s kopalnico na Mariborski cesti za dva enosobna stanovanja. Naslov v upravi lisia. ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje na Dečkovi cesti za tri- ali štirisobno (kopal- nica). Vprašati Razlagova ulica 15 (LIP). TRGOVSKA POMOČNICA želi zamenjati služ- beno mesto po lastni želji v Celju. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Poštena«. FINANČNA KNJIGOVODKINJA z ekonomsko srednjo šolo in triletno prakso prevzame ta- koj knjigovodsko mesto v Celju. Poziv za osebno predstavitev na upravo lista pod R. M. RAČUNOVODJA s petletno prakso in dvajset- letno prakso v univerzalni trgovski stroki nastopi takoj službo v Celju ali na progi Celje—Rogatec. Prevzame mesto iz trgovske obrtne stroke kot rač. bilancisi, zastopnik, komercialist ali poslovodja. — Informacije v upravi lista. URADNIK SREDNJIH LET išče opremljeno so bo. Naslov v upravi lista. PREKLICUJEM sindikalno knjižico na ime Bor- šnjak Božo, Celje. Naznanjam cen j. občinstvu, da sem s 1. ma- jem 1954 odprl elektro-delavnico v Celju na Mariborski cesti št. 36 (nasproti vojašnice). Iz- vršujem vsa v to stroko spadajoča dela stro- kovno in po solidnih cenah. Se priporoča Velenšek Mihael, Celje ZAHVALA Zahvaljujem se tov. dr. Fišer Jožetu za po- žrtvovalnost ob bolezni moje hčerke Majdice. Vinko Mejač, Lisce. DOPISNI TEČAJ ESPERANTA Mednarodni jezik esperanto se lahko hitrfr- naučite v našem dopisnem tečaju. Ako nam pošljete znamko za poštnino, vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije. Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 7-1 VEČER SKLADB prof. K. Marchtrenkerja na enem in dveh kla- virjih in dveh klavirskih harmonikah bo dne 8. maja ob 20. uri in 9. majo ob 17. uri ▼ Norodnem domu v Celju. — Predprodaja vstop- nic v knjigarni »Naša knjiga«, Celje. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BÄ Dne 9. 5. 1954:: tov. dr. Bitenc Maks, Celje. Cankarjeva ulica 11. — Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KINO UNION CELJE Od 8. 12. 5. 1954: »Daleč je sonce«, jugoslo- vanski film Od 13. do 17. 5. 1954: »Karavan«, angleški fil» Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne- deljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 10. do 13. 5. 1954: »Za dva solda upanja«*- italijanski film Od 14. do 19. 5. 1954: »Odveden«, angleški fil* Predstave dnevno ob 18.15 in in 20. 15, ol* nedeljah ob 16.15, 18.15 in 20.15. Predprodaja vstopnic v obeh kinematografi" ob delavnikih od 10. do 11. ure in od 16.30 d«' Ije, ob nedeljah od 13. ure dalje. ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki se ob smrti našega nepozabnega sinčka MARKCA sočustvovali z nami, mu poklonili vence in cvetje ter ga spre- mili na zadnji poti. Posebna hvala družini Trobš za vse usluge in tolažbo ter hišnemu ko- lektivu in obema deklicama za poslovilne be- sede. Žalujoča družina Batistuta.