— 28 - Cujte, poglejte popolnamo novo selo na Krajnskim ! Nikol ga še nismo vidili, tudi De imenovati slišali tega kraja ali sela naKrajnskim; zastonj smo ga iskali v Frajerjevim, Ložanovim ,FJorjancičevim in tudi v drugih starih in novih zemljo vidih Krajnskiga voj vodstva. — Tudi ga ni dobiti ne v Frajerjevim nemškosloven-skim imeniku mest, tergov, vasi, gradov, in krajev Da celim Krajnskim; tudi ne v nar novejšim od viso-ciga ministerstva sostavljenim nemškoslovenskim imeniku novih kantonov in sodniš v Krajnski kronovini. — Poglejte tedaj, de je to selo res popolnama novo, ino de je še le ta predpust izpod snega izraslo. — Vem, de bi gotovo že radi njegovo slavno ime slišali. — Imenuje se: Unterpossnitz po nemško; nihče pa ne ve kako pa po slovensko, ker ga ni v nobenim nam znanim nemškoslovenskim imeniku. Poslušajte golo prigodbo (factum), kakoršna je. Preteklo nedeljo prinese mož, malo dni pred v nekim cesarskim sodnišu za njegovo hčer narejeno že-nitvansko pismo k meni rekoč: ,?Preberite mi to pismo, kako je narejeno?" Jez začnem brati? on pa debelo gleda ter pravi: „Tako jez ne zastopim, berite po krajnsko." Jez:>7Vi tedaj hočete, de bi jez vam to pismo iz nemškiga v slovensko prestavil, pa ne samo bral?" Berem, in od besede do besede prestavljam, pa kmalo se mi ustavi moje delo, ker berem, de je nevesta doma iz Unterpossnitz, pa nevem, kako bi to po krajnsko prestavil. De bi svoje nevednosti možu ne razodel, in v daljnim prestavljanju pri njemu zaupanja ne zgubil, hitro sežem po Frajerjev imenik, pa zastonj išem po njem „Unterpossnitz"; na zadnje moram vender le moža prašati, kje de je nevesta doma. ;?Iz Spodnjih Pirnič Smeleškiga kantona" — mi mož naglo odgovori — „saj mora biti to v pismu." — Pismo pa ni bilo v Smeledniku delano. — No zdaj 30 imam: selo ni novo, le nov „KanzIeinamen" je dobilo. Si mislim: naj bo; scer so Nemci pisali Unter-pirnitsh", zdaj pa tako. Kolikor več imen kdo ima, toliko imenitniši je. Berem na dalje; de ima ženin „eine Viertelhube" eno četert zemljiša, Mož: „Ni res! pol grunta ima." Jez: 5)Ce ne verjamete, de je tako pisano, nesite pa drugam prestavlat." Mož: ??Že verjamem, tode v kan-celii ni prav pisal." Kmalo pa vidim na drugi strani, de bo ženin nevesto na svojo wHalbhube" pol grunta intabuliral. — Povej mi, dragi gosp. vradnik! kaj posede ženin, četert ali polovico zemljiša? Na dalje je zapisano, de se zaveže ženin z 700 goldinarji nevestine dote nar silnisi posodnike Ldie drin-gendsten Glaubiger) plačati. Mož: Mi nismo govorili od nar silniših dolžnikov, ampak mi smo govorili, de se ženin zaveže s 700 goldinarji nevestine dote tiste posodnike odpraviti, kteri so na pervi stopnji inta-bulirani, in de po tem nevesta na njih mesto stopi, zato ker je to posestvo zlo zadolženo, in bi drugač za njeno doto zadosti varnosti ne bilo. Nar silnisi posod-niki so sploh le tisti, ki so na zadnji stopnji, ker se nar bolj zgube bojijo. — Mož z glavo maje in sdihuje-. „Za božjo voljo, tak je vse zmedeno od konca do kraja; kaj mi je storiti?" «— Jez vam druziga svetovati ne morem, kakor de za naprej nič nikar ne podkrižajte, ako se vam ne bo pred na tanj ko do pičice prebralo in razložilo, kaj de je zapisano. Mož; „Je! kaj to pomaga, ko po nemško pišejo; saj nam potlej po krajnsko povedo kar hočejo; mi pa jim moramo verjeti, če ne pa nam kmalo žugajo nas v luknjo utakniti. Pa kako je to, saj že dve leti sem govorijo, de so Cesar zapovedali, de nam bodo tudi po kanclijah po krajnsko pisali, zakaj se to že ne zgodi?" — v Cez vse te reči, oče! pa tam poprašajte, kjer ste to pismo delali; ondi bodo vedili vam nar bolj prav odgovoriti; kolikor sim vam jez vedil in mogel storiti, eim vam storil, ker sim vam pismo prebral ino tudi - 29 - potolmačil. — Ravno stopi drug; mož v izbo, pervi v-zame pismo, se poslovi, in gre z njim. Kam? ne vem. Ne morem se zderžati, ti resnični povesti 3 pra-šanja pristaviti: Pervo: Ako bi bil vradnik v tistim jeziku pisal, v kterim so ljudje v kancelii govorili, ali bi bilo mogoče tako zmešnjavo narediti? Mislimo; do ne. Drugo: Ako bi bilo pismo po slovensko tako zmedeno pisano in od besede do besede ljudem prebrano, ali bi ga bili podkrižali? Misel naša je zopet, da bi ne bili tega tako dolgo storili, dokler bi ne bilo popravljeno bilo. Tretje: Kaj pomaga ljudstvu z velikimi stroški sklenjeno prestavlanje vsih postav, ktere ga dostikrat nič ne zadevajo, v slovenski jezik, dokler se mu take važne pisma, kakor ženitvanske, čezdajanske in enake, ktere ga tesno zadevajo, v ptujim, njemu neznanim jeziku šiloma vrivajo? — Nič. Nekteri zarujoveni starokopitni vradniki na Slovenskim še zmiram o priložnosti kvasijo, de tudi prosti kmet noče slovenskih pisem, ampak nemške in laške. —Glavo zastavimo,le poprašajte naKrajnskim, Stajarskim ali na Primorskim deset tavžent prostih Slo-vencov po versti: ali hočejo za naprej slovenske pisma , ali pa kakor do zdaj nemške in laške iz kancelij prejemati, de jih ne bote 10 med njimi dobili, kteri bi slovenšine s veseljem ne volili. *) — Od Save 5. Svečana 1850. M. P, — L. J. *) Morebiti bi bil mož ženitvansko pismo v slovenskim jeziku pisano dobil, ko bi ga bil terjal. Vunder mislimo, de je dolžnost vstavnih vradnikov, ki imajo na Slovenskim z ljudmi opraviti, ki le svoj materni jezik znajo, de ne čakajo taciga terjanja, ampak de ravnajo po vstavi, po kteri so Cesar vsim deržavljanam ravnopravnost zagotovili. Kar deržavna vstava zapove, zapove tudi deželna slovenskih krono vin, v kteri §. 3. razložno pravi: Vsakimu narodu gre nedotakljiva pravica za varovanje (VVahrung) svoje domorodnosti in svoji-ga jezika. Te postave morajo sedanji vradniki bolje vediti, kakor prosto ljudstvo; oni pa morajo tudi vediti, de ravno ta paragraf narodu pravice varje, de se mu nikjer ne kratijo, ne v šoli ne v kancelijah. Doma in med seboj smo že pod absolutizmam smeli domači jezik govoriti; vstava je pa ljudstvu druge pravice podelila. Koliko pravd (Prozesse) bi ne bilo treba, ko bi se bile vselej take važne pisma v domačim jeziku narejale! Vsak človek ima zdej pravico, take pisma od novih vradov v svojim jeziku terjati; od vradnikov pa, ki so si po vstavi svesti svojih dolžnost, mende ne bo treba tega terjati, ampak taki bojo sami storili, kar jim postava veleva. Tudi naš vstavoljubi deželni poglav&r bo gotovo nad tem cul. Vred.