Štev. 38. (Tek. račun 8 pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 14. septembra 1928. - Leto VI.
Leto VI.
lEhftj» ▼* ib petek dopoldne. Izdaja konaorcij Malega lista. Naslov : Mcli list, Triesto, ©a-sella centro 87. — Urad : via Valdirivo 19-111.
Orfgorornl urednik: dr. L. BEBCE.
POSAMEZNA &TEY. 80 STOTINK.
NA HO C NIN A Ea oelo leto 10 L., pol leta fi L„ 6etrt leta 8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta lSi L., Setrt leta D L.
MIALI
KNJIZ^
TEDNIK ZA KOVICE
LJU
4.A SOV IN OBJAV
Za 1 cm« viftine t 1 utolpcu 4 L.
Pri B krat ni objavi aO°/0 popusta, pri 10 kratni objavi 80"/,,, pri 26 kratni objavi (pol leta) it/Vo, pri 52 kratni objavi (celo leto) 60% popusta.
MALI OGLASI: 80 stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; niaNtno 40 stotink beseda; zs V1LIK1IM f HKAMI 50 st, beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 14. septembra: Povišanje sv. križa; Ciprijan. — Sobota, 15.: Nikomed; Porfirij; Melitina. — Nedelja, 16.:	Ža-
lostna M. B.; Ludmila. — Ponedeljek, 17.: Rane sv. Frančiška; Lambert; Hildegarda. — Torek, 18.:' Jožef KupertinsJd. — Sreda, 19.: kvatre; Januarij; Konstancija. — četrtek, 20.: Evstahij; Kandida. — Petek, 21.: kvaire; ap. Matej; Jona. — •Sobota 22.: kvatre; Tomaž; Mavricij.
MALE NOVICE.
Albansko kraljestvo.
Skupščina v Tirani je izglasovala do sobote 1. t. m. vse potuebne zakone, da , se republika spremeni v monarhijo. Ahmed Zogu je postal «Kralj škipetarov» (taiko se uradno naziva). Kronanje bo pa menda v novembru. Ahmed se zdaj ženi. Pisali so, da bo vzel neko bogato Američanko, pa so najbrž lagali. Drugi menijo, da Zogu išče nevesto iz kake kraljevske hdlše.
Kot prva velesila je nove kraljestvo priznala uradno Italija, katera je z Albanijo v tesnih prijateljskih razmerah. Jugoslavija se je pridružila mnenju Anglije in Francije, da se sprememba v Albaniji vzame naznanje kot stvar, ki se tiče škipeitarov samih.
Županske spremembe.
Guverner mesta Rima, knez Potenziani, je odstopil. Imenovan je za to službo knez Franjo Buoncompagni-Ludovisi. Firenški p od e št at, senator Garbasso, je odstopil. Odstopili so dalje milanski, turi mski in aleksandre&ki podeštat.
Veliki manevri.
V Monferatu na Pjemonteškem so bile koncem avgusta velike vojaške vaje, ka-terim sta prisostvovala tudi kralj Viktor Emanuel in Mussolini. Manevrov( se ;e udeležila tudi fašistovska milicija.
Soolalnl teden v Milana.
V ponedeljek 3. t. m. je bil odprt na katoliški univerzi v Milanu socialni kurz. Glavni predmet razprav je bil »Verska edinostw, predmet, o katerem se mnogo razpravlja zlasti pri protestantih. Socialni teden v Milanu je obiskalo okoli 1000 udeležencev z vseh krajev Italije.
Jezike treba znati.
- Vlada je razpisala natečaj za častnike, ki se žele podati na tuje, da se izpopolnijo v znanju tujih jezikov. Nekateri gredo na Angleško, drugi na Nemško, spet drugi v Jugoslavijo.
Preveč dijaštva na tujem.
«Piecolo» piše, da je iz Italije 137 dijakov na zagrebškem Vseučilišču; poleg teh jih je gotovo veliko število tudi v Ljubljana in v Belgradu. Piccolo meni, da naj bi vlada prepovedala obiskovati jugoslovanske univerze, ker se dijaki tam nasrkajo slovanskih idej.
Besednjak in Wllfan.
Zveza narodnih manjšin, v kateri je zastopamih 37 milijonov ljudi, je imela nedavno tega letno zborovanje v švicarski Ženevi. Navzoča sta bila tudi naša no-slanca Besednjak in Wilfan. Oba igrata v ti zvezi odllično vlogo. Wilfan je že več let predsednik zveze, Besednjak pa je bil letos Izbran za načelnika časnikarskega urada s sedežem na Dunaju.
Uredniki Edinosti.
Tržaiški časnikarski sindikat je izključil in zbrisal vse urednike Edinosti: Filipa Perica, Viktorja Kjudra, Rudolfa Vidriha in Seb. Žagarja. Sedaj nobeden teh ne more zaprositi priznanja gosposke, da bi smel postati odgovorni urednik.
Nesreča pri avtomobilski dirki.
Dvajset mrtvih, trideset ranjenih.
Monza blizu Milana ima posebno avtomobilsko dirkališče, na katerem so se vršile tudi v nedeljo 9. t. m. velike tekme na hitrost. Rila je šesta evropska tekma in udeležili so se je avtomobilisti iz raznih držav. Nastopilo je 56 voznikov. j Neko italijansko vozilo znamke Talbot je vodil šofer Materassi. Skraja tekme je bil četrti, potem je začel zaostajati. Spet se je pognal huje in dotekel svojega prednika, takrat pa se je zgodila nesreča. Ni še pojasnjeno, kaj je bil neposredni vzrok nesreče: ali je odpovedalo krmilo ali kaj drugega. S tisto strahovito naglico, s katero so avtomobili dirjali1— do 200 km na uro ■— je Materassi jev avto zletel vstran, j pretrgal plotove, skočil čez jarek in se | začel prekucovati med množico gledalcev, dokler ni razbit in končan obležal v jarku. Šoferja je vrglo z voza kvišku kakih 8 m visoko; obležal je mrtev. Med gledajočo množico pa je smrt žela na široko. Devetnajst oseb je obležalo mrtvih,
ranjenih pa je bilo blizu trideset. Ponesrečenim so hitro tekli pomagat in se posvetovali, ali ne bi kazalo tekmo prekiniti. Prevladalo je mnenje, naj se tekma nadaljuje. Dobra volja seveda je bila prog in nikomur ni bilo dosti mar, kdo bo zmagal kot prvi. Nobenega navdušenja ni bilo več, množica se je razhajala potrta. Med tem so se ob posteljah mrtvecev in ranjencev odigravali prizori žalosti in krčevitega joka. Kdor je imel svojega človeka'tam, vsak je hitel gledat in spraševat, če ni tudi ta ranjen ali ubit. Vest o nesreči se je bliskoma raznesla vsenaokrog ter napravila povsod velik vtis. Tudi v Trstu so bile ponedeljkove izdaje listov naglo razprodane.
Radi kronike dostavimo, da je pri tekmi dobil prvo darilo francoski šofer Chiron z avtomobilom tvrdke Bugatti. Drugi je bil Italijan Varzi z vozom vAlfa Romeo*. V- takih okoliščinah je bilo čustvo zadoščenja pač zelo zagrenjeno.
Angleške bojne ladje.
Po Jadransken morju ikroži večje število angleških bojnih ladij. Obiskujejo italijanska in jugoslovanska pristanišča. N: znano, če pridejo tudi v Trst.
Tolstoj.
Dne 10. septembra je minulo 100 let, odkar se je rodil sllavni ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj. V kulturnem svetu se je povsod spominjala te stoletnica, na Ruskem pa so posebno velike slavnosti. V Tolstem je slovanstvo pokazalo vsemu modernemu svetu svojo duhovno globočino in moč.
Ljapčev odstopil.
Zaradi težav, ki so nastale vsled make-donstvujuščih in tozadevnih korakov angleške in francoske diplomacije, je sedanja bolgarska vlada odstopila. Sestava nove vlade se je precej zavlekla.
Amundsen Izgubljen.
Neka ribiška ladja, ki v Severnem le-j denem morju lovi tjulnje, našla je oni ; dan na morju plavajoče ostanke letala. Pobrala je to reč in spoznali so, da so to ostanki francoskega letala «Latham», s katerim se je Amundsen peljal na sever. Soditi je, da sta pilot Guilbaud m Amundsen našla smrt v valovih.
Občinski tajniki.
. Po novih naredbah bodo 'občinski tajniki postali državni uradniki.
Živijo Kellogov pakt!
Grška državna uprava je naročila za 100 milijonov drahem vojnega materiala.
Volitve za šalo.
Na parniku Majestic se je nedavno vozilo iz Evrope nazaj v Ameriko 700 potnikov prvega razreda, Amerikancev, ki so si tukaj olajšali denarnico. Da preženejo dolgčas, narede predsedniške volitve. Republikanec Hoower je dobil 294 glasov, demofcrat Smith pa 374. To kaže, da je Smith zelo močan, ako ima celo med bogatini I. razreda toliko pristašev.
Amerika posoja.
Državna hipotekarna banka v Belgradu je dobila v Njujorku 20 milijonov dolarjev posojila otl banke Seligman et GO'.
Tržaško sroe.
Tržačanom je treba to pohvalo dati, c’a so dobrega srca. Za mlado Anico Habe-tovo, ki je padla pod tramvaj ter prišla oh noge, so naibrali 12 tisoč lir.
Dežela in mesto.
Zadnjič smo prinesli številke o gibanju prebivalstva v Trstu. Proti juliju se kaže velik primanjkljaj v avgustu. Če se k mestu prišteje dežela (kar je spada k tržaški provinaijii), dobimo bolj upapolne številke. Dočim je v mestu prebivalstvo tekom avgusta nazadovalo za 5 oseb, se :j> r.'i dežel.1 pomnožilo za 50. Zdravje in moč je torej na kmetih doma. — V teh številkah so seveda všteti le slučaji rojstva in smrti, preseljevanje živih oseb se tu ne obračunava. Mesto se vedno pomlaja z dotokom s kmetije.
Nova radiopostaja.
Novozgrajena ljubljanska radio oddajna postaja v Domžalah je v soboto 1. 9. začela z rednimi produkcijami. Amaterji s svojimi sprejemnimi aparati so jo tod okrog kaj lepo An čisto slišali. Produkcijo je otvoril pisatelj Fr. S. Finžgar, ko je s svojim mogočnim gorenjskim poudarkom govoril o »Slovenski besedi«. Po radiju si lahko poslušal vrvež ljubljanskega velesejma, v nedeljo pa iz stolnice pridigo glasovitega pridigarja Mihaela Opeke ter cerkveno muziko pod vodstvom Stanka Premrla. V posebni dvorani se vrste predavatelji in učitelji jezikov, iz gledališča pa slišiš dramo in opero. Ob določeni uri se razglašajo ive-že novice s celega sveta.
Veliko čebel, če so hude...
Na Tirolskem se je kmet selil v novo hišo. Naložil je na voz tudi čebele. Na -cesti je en panj padel z. voza, čebele so se vsule ven in srdito obletavale razbito svoje doniovje” Gel dan se ni upal nobeden iti po cesti. Ustavile so celo avtomobil. šofer je dobil 28 pikov v obraz. Je zdravo za revmatizme... Slednjič je prišel izkušen prijazen čebelar ter spravil ljubeznive čebelice zopet v red.
Dekllčioe, noričloe.
V Neaplju sta se dva barabeža vozila z avtoniob. 'oni. Na cesti zagledata dve mladi zijali in ju povabita v avto, da se popeljejo v ta in ta kraj na izlet. Namesto v doiično okoliško vas je avto obrnil na samotne kraje. Zdaj sta prismojeni zijali šele razumeli, kako se ta viža poje. Spogledali sta se in skočili z avtomobila v (oku ter vpili na pomoč. ^K sreči ni bil daleč proč orožnik, ustavil avto, in aretirat barabe in šoferja. Obe zijali sta, potolčeni od padca, šli v bolnišnico na izlet.
TOVARNIŠKE CENE !
4*
POTREBŠČINE
kovače, mehanike In |
= mizarje---------------
samo pri
PELLER KAHAN & C.
d. z o. z.
Trst, Via S. Nioold 12
Lastna skladiioa v prosti luki.
TOVARNA REMSCHEID, NEMČIJA
Vreme.
Po Malem Šmarnu je pritisnila vročina kakoršna je bila o sv. Jakobu. V sredo se je začelo k dežju napravljati, pa se mu še ne ljubi. Takega leta res ne pomnimo.
Ptič v gajbi.
V Benetke je prišla letos bogata Angležinja ter pricitrala seboj celo rež to biserov in draguljev, katerih vrednost se ceni na 3 do 4 milijone lir. Neki elegantni Kliment, češki državljan, Iki po svetu okrog cigani p,o hotelih in zabaviščih, je vzel dragulje na piko in jih ponoči ukradel. Angležinja se od straha ni upala vpiti, doikler ni tat skočil skozi cl^no; bala se je, da bi jo morda ubil. Toda zvitemu ciganu so ure sreče potekle. Predno je «odpotoval» nazaj v Egipt, odkoder je bil priklatil, so ga dobili v roke. Sodili se ga «per direttissima« in mu dali 8 let penzijona. Angležinja je dobila svoje dragulje nazaj.
Stinnes v luknji.
I^¥go Stinnes je po vojni obogatel tako, da je bil najbogatejši Nemec. Ni še dolgo tega, kar je umrl. Premoženje so sinovi razkopali. Zdaj je prišlo na dan, da je mladi Hugo Stinnes delal velike sleparije na’ škodo države. Kupil je na Angleškem 30 milijonov mark ničvrednih nemških vojnih posojil ter jih s pc*-močjo nezvestih uradnikov priglasil kot staro last še iz vojnih dni. Starim lastnikom pa vlada plača petkrat toliko. Toda zvijača je prišla na dan, HugO' in njegovi sokrivci pa v temo. Stinnesovih milijard je konec. Pregovor pravi: jKakor pridobljeno, tako zgubljeno.
Ptička nasprot’ leti, ustrelil jo bom.
Tam pri Vičenci je šel 20 leten delavec, 'kii je ravno zapustil bolnišnico, v gozd, se vsedel na neki rob v senco in bral knjigo. Na drugem ,kraju žleba je hodil lovec. Opazil je, da ne,kaj miglje v grmovju tam čez, pa je korajžno počil in — čudna lovska sreča — zadel. Ko je začul človeško vpitje, se je v zemljo udrl. Drugi so našli ranjenca ter ga spravili spet v bolnišnico. Prvič je bil notri vsled nezgode na delu, zdaj se zdravi vsled nezgode na počitku.
Sveti Jernej pred leti.
Na Jernejev dan, 24. avgusta 1808. so v (ieželnem zboru v Ljubljani poslanci prvič slovensko govorili. Letos je ministrski predsednik države SHS Slovenec. Na Jernejev dan, 24.	8.	1913.,
je bila ustanovljena od nekdanje Avstrije prva državna slovenska gimnazija, dobrih 5 let pozneje se je ustanovila brez Avstrije slovenska univerza.
Občni zbor Zveze narodov.
Zveza (ali Društvo) narodov je imela zopet svoje letno zborovanje v Ženevi na Švicarskem. Že pred občnim zborom je imelo vodstvo svoje posvete. Znano je, da se na takih posvetih navadno več odločuje, kakor na občnih zborih. Seveda si odbor detla Sive lase, ker se ry; sme zameriti močnim državam, pa. tudi ne sme preveč očitno krivice patentirati. Taka bridkost je bila za odbornike vprašanje srednje-ameriške republike postanke, kako si Društvo narodov razlaga Monroe-doktrino, t. j. če smejo Združene države jahati vso ameriško celino ali ne. Nedolžno vprašanje, pa sitno. Drug otrok bolečin je Vilno, mesto, ki so ga Poljalki s surovo silo vzeli Litvinom iz rok. Oba naroda se gledata kakor dva priklenjena psa in Društvo ju tolaži, ne da bi se izreklo o stvari sami. Večna tožba teče dalje med Mažari in Rumuni za odškodnino grofovskih posestev. Maža r je sicer že zgubil en proces, a ni ostal miren.
Občni zbor.
V ponedeljek 3. septembra se je zbralo lepo število zborovalcev iz vseh mogočih dežela.. Italijo je zastopal senator Scialoja, Znan ženevski diplomat. Ob njem je sedel časnikarski veljak iz Rima, Herman Ami-cuc.ci. Litvo je zastopal Voldemaras, Poljsko Zaleski, Nemčijo kancelar Muller, Avstrijo Seipel, Jugoslavijo Marinkovič, Anglijo lord Cushendun (Chamberlain je nekaj bolan), Francijo Briand itd. itd. Naj še omenimo 80Ietnega grofa Appo-nyja, nekdanjega cesarskega ministra, ki zdaj brani koristi Mažarov.
Zborovanje odpre poslujoči predsednik Prokop z dolgim govorom. Nato volijo novega predsednika. Glasovalcev je 54. Zastopnik države Danske v Berlinu, Erlaf Zahle, je izvaljen z 42 glasovi. Nato se volijo komisije. Prvi komisiji (za. ustav-no-pravno stran D. N.) načeluje Scialoja, drugi (za javno organizacijo D. N.) Motta iz Švice, tretji (za znižanje oborožbe) de Wiart iz Belgije, četrti (za finančna vprašanja) Portugalec, peti (za socialne reči) zastopnik Guatemale, šesti (za politična vprašanja) Marinkovič iz Jugoslavije. Nato se volijo še podpredsedniki občnega zbora in tako se (konča prva seja.
Anšlus.
Avstrijski kancelar Seipel je šel osebno v Ženevo, da ogleda in ovoha, kakg je kaj z Anšlusom, t. j. z nemško zahtevo, da se obe nemški republiki zedinita v eno. Seipel je imel razne zasebne razgovore, o katerih seveda ni znano kaj določnega. Obiskal je tudi italijanskega zastopnika Scialojo. Pri njem je baje po-prašal, če bo Italija dala svoje dovoljenje, da si Avstrija najme posojilo. Kaj so mu odgovorili, se pa tudi ne ve.
Nemške zahteve.
Najbolj v ospredju je vprašanje o sporazumu med Nemčijo in Francijo. Na podlagi žc več let starega podpisa v Lo-karnu je Nemčija vedno upala, da bodo
Francozi izpraznili Porenje še prej kakor poteče tista doba, ki je določena v mirovni pogodbi, iz 1.	1919.	Francoz
namreč nima tiste dežele v rokah kol svojo last, ampak le kot zastavo, da bo Nemčija izpolnila vse mirovne pogoje. Ker je pa zasedba muka za prebivalstvo in škoda za gospodarstvo, zato gre nemška politika neprestano za tem, da doseže čimprej osvoboditev Porenja. Ko so zadnjič podpisovali v Parizu Kellogovo listino, je Stresemann obiskal Brianda in mu na srce pihal. Komaj se je Briand njega otresel, ga je zgrabil v Ženevi sam novi socialistični kancelar Muller.
Nekateri mislijo, da bi Nemec rad imel Porenje brez kake protiusluge. Tako tudi piše nemško časopisje. Francoz pa zahteva denar, ki ga je Nemčija tudi še dolžna, pa se ji ne mudi s plačilom. Francoz tudi odgovarja, da zasedba dežele ob Renu ni samo stvar Francije, marveč vseh zaveznikov, ki so Nemca potolkli. Zato treba vse vprašati. Res je baje Miil-ler napisal celo spomenico namenjeno vsem tem zaveznikom, toda zdelo se mu je pravilno, da prvega pobara Francoza, ki je najbližji in najbolj prizadet.
Briand se ujezi.
Na občnem zboru v. Ženevi je 10. t. m. počila bomba: Briand je imel daljši govor o razorožbi, v katerem je proti vsemu pričakovanju zelo ostro napadel Nemce in smešil kancelarja MiiTlerja. Muller je namreč trdil, da so Nemci že dokraja razoroženi in da bi morali zdaj tudi drugi, zlasti pa Francozi pometati proč orožje. Ta namig je Brianda strašno 'razsrdil. Z nepričakovano silo je odvračal, da Nemčija ni s popolno dobro voljo izvedla mirovnih zavez in da ima še vedno 100 tisoč mož armade samih častnikov in šaržev, ki lahko takoj vso maso 'ljudstva organizirajo za boj. Še to šteje Nemcem v zlo, da imajo že zopet mogočno trgovinsko brodovje in da imajo velikanske tovarne, ki bi vsak čas lahko začele spet izdelovati vojni materijah
Mimogrede je Briand v svojem govoru tudi boljševike ostro napadel, ki se pridno oborožujejo, druge narode na medsebojno vojsko ščuvajo ter istočasno predlagajo, da naj se po vsem svetu vpelje popolna razorožba.
Boljševikov ni v Ženevi in imajo trdo kožo. Toda na Nemce je Briandov govor naredil strašno slab vtis. Bila je napoved diplomatskih sovražnosti. Vsa miroljubna politika, začeta v Lokarnu, je le še groblja, tako se izražajo nemški listi in menijo, da s takimi pogoji nimajo več kaj iskati po Ženevi.
Zakaj je Briand tako govoril? To zdaj ugibajo časnikarji' in diplomatje, ki še niso poučeni o pravem ozadju tega bombnega atentata. Ali je Anglija dovolila na podlagi novega zavezništva, naj Francoz izlije svobodno svoj neutoljivi gnev na Nemce? Ali je celo sama pomagala pripraviti bombo? Ali je hotel Briand ostra-šiti Nemce, da bi začeli ponujati denar
za Porenje? Za sedaj je to še skrivnost Pariza in Londona. Prihodnjost bo pokazala, kaj je bilo.
Manjšinsko vprašanje.
Na ženevskem občnem zboru je avstrijski kancelaf Seipel sprožil tudi vprašanje manjšin. Znano je, da so se manjšine malo poprej v isti Ženevi na usta svojega predsednika Wilfana pritožile, da Društvo narodov nič ne stori v ti reči, četudi je to vprašanje važno, ker zatiranje manjšin ustvarja sovražno razpoloženje med narodi in državami ter tako povečuje vojno nevarnost
Ta motiv je povzel kancelar Seipel, najbolj izraziti zastopnik krščanskih socialnih načel. Tako je rekel med drugim: «Manjšinsko vprašanje postalo je ravno z mirovnimi pogodbami tudi mednarodno, kakor toliko drugih reči, ki so v pogodbah omenjene. Nujno bo moralo manjšinsko pravo (t. j. pravica obdržati svoj materni jezik, narodne običaje in posebnosti ter se javno priznavati k svoji narodni skupnosti) prodreti za vselej v javno mnenje sveta ter se čimpreje zagotoviti z mednarodnimi pravnimi določili«.
Seja velesil.
O priliki ženevskega zbora so se na posebno sejo zbrali dne 11. t. m. zastopniki držav, ki so prizadete v mirovnih pogodbah z Nemčijo. Te so: Anglija, Francija, Belgija, Italija, Nemčija. Povabljen je bil tudi Japonec. Govor je bil o nemški zahtevi, da naj se Porenje predčasno izprazni. Tri .ure so to pot razpravljali in še ničesar sklenili. Nemci vztrajajo pri tem, da za to izpraznitev niso nič posebnega dolžni, ker da to stoji tako zapisano v pogodbah. Briand pa trdi,
da mu je Stresemann že ob lokarnskih dneh v Toiry-ju obljubil, da ne bo brez
nič.
Po zadnjem Briandovem govoru na občnem zboru je dvomljivo, če bodo nadaljnje seje velesil imele za to pot kak uspeh.
Stalna komisija za manjšine !
Manjšinsko vprašanje je postalo zelo aktualno na tem občnem zboru Društva narodov. Briand se ga je dotaknil v svojem hudem govoru. Priznava tudi on, da nikdo nima pravice manjšin zatirati, a zdi se mu nemogoča stvar, da bi Društvo vzelo manjšine v žaščito. Boji se, da bi kdo potem izrabljal manjšinske pritožbe za to, da bi kalil mir in slogo v Društvu.
Holandski zastopnik je predlagal, naj sc pri Društvu narodov ustanovi stalna Ikomisija za manjšinsko vprašanje. Proti temu je nastopil češki zastopnik. Zakaj? Po mirovnih pogodbah so nekatere manjše države pogodbeno vezane, da morajo lepo ravnati z drugorodnim ljudstvom v svojih mejah. jKomisija, če bi se ustanovila, bi jahala pogodbe in bi se brigala samo za manjšifie v teh državah. Tako bi manjše države prišle pod neko posebno ikuratelo kakor afriške kolonije, medtem ko bi velesile znale odbiti vsak poskus te komisije, če bi se hotela zavzeti za narode v njihovih mejah. Rekle' bi, da o tem ni govora ne črke v mednarodnih pogodbah. Države v Društvu narodov bi bile potemtakem deljene v dve neenaki vrsti: ene sumljive zatiralke, katere sme Društvo zgrabiti za roko, druge rojene poštenjalkinje, ki jih ni mogoče tožiti. V Društvu pa morajo biti vse države enako spoznane. Zato je Čeh proti ustanovitvi komisije.
Kaj nam z dežele pišejo
VRHOPLJE pri Kozini.
Ugledno uredništvo!
V 35. štev. Vašega cenj. lista od 24. pret. mes. sem čital članek iz Vrhpolja, v katerem se tamošnji pogorclci pritožujejo proti cenilcu Fondiarije. Ker nisem bil pri cenitvah navzoč, sem naprosil zastopnika pogorelcev, da mi izjavi, ako je pritožba res umestna. Njegova izjava se glasi: ((Podpisani sodni cenilec, kateri sem zastopal pogorelce iz Vrhpolja, moram na njih dopis v Malem listu z dne 24. avgusta štev. 35 priznati resnici na ljubo, da je bila cenitev pravilno izvršena in ni res, da je cenilec zavarovalnice «La Fondiaria« nizko cenil, res je, da so bili pogorelci le deloma zavarovani. Cenitev sya izvršila pravilno in sorazmerno kot je bilo. Radi tega smatram njih pritožbo za neupravičeno. Ivan Race, zidarski mojster in sodnj cenilec.«
Da opravičim ime zavarovalnice in potrdim njen ugled in zaupanje, ki ga je doslej uživala, štejem si v dolžnost javno izjaviti, da kjer sam ne cenim škode, se cenitve poverijo privatnemu inženirju, da ta skupno s strokovnim cenilcem, katerega si najine pogorelec, preceni škodo. V slučaju nesporazuna med cenilcema, imenujeta ta dva še tretjega sodnijskega izvedenca in odločitev tega slednjega je potem za cenitev merodajna. Ta pritožba pa najbrže ima izvor v tem, da so naši
kmetje’le slabo kriti ž zavarovanjem. Večina zavaruje le ]/4 prave vrednosti, da ne plačuje visoke premije, ker ob sklepanju zavarovalnih pogodb ljudje godrnjajo radi visokega plačila; a ko nastane požar, pripisujejo krivdo zavarovalnicam in cenilcem, če škoda ni povsem krita. Dovoljujem si tudi opozoriti, da za vsak predmet zavarovanje velja le v prostoru, oziroma v poslopju, ki je v polici navedeno in ne drugje, kakor mislijo nekate-reri. Dalje, ako se v zavarovanih stavbah hrani stelja, krma ali les, tudi če to ostane nezavarovano, je treba zavarovalnici naznaniti take zaloge in to bodisi že ob sklepanju pogodb ali pozneje, ko je zavarovanje že v teku. Obstoj zalog krme, stelje in lesa mora biti izrecno naveden v zavarovalni potici ali v dodatni listini, ker te zaloge povzročajo nevarnost požara tudi za druge zavarovane predmete in radi neizvršene prijave ima zavarovalnica pravico odkloniti pogorelcu vsako odškodnino.
Drago Starec, glavni zastopnik La Fondiaria.
GORENJE pri Diva6i.
Letina je izredno slaba, dela in zaslužka ni nikjer, našii možje in fantje širom dežele se trumoma izseljujejo v Ameriko. Zdi se pa, da našo mladino v Gorenjah vse to malo briga; ona se požvižga na mizerijo, hoče biti napredna in zato prav
PODLISTEK.
Ivam Cankar:
OBNEMELOST.
(Iz knjige ((Podobe iz sanjo)
Žalostne in dolge so zdaj noči, meni in tebi; od večera do polnoči grenke misli, od polnoči do jutra puste blodnje. Zadnjič se mi je t61e sanjalo:
Zagozden sem bil med ljudi, ki so se gnetli na velikem, ograjenem prostoru, podobnem ovčji staji; nisem razločil, ali je bilo nad nami nizko sivo nebo, ali je bila streha od rosnega jekla; vzduh je bil gost in strupen, kakor mlaka.
Brez števila ljudi je bilo, glava ob glavi, lice ob licu; poznal sem vse. Ne po imenih, le napol po obrazih, toda videl sem jih vse že nekoč, kjerkoli. Bili so otroci, mladeniči in starci, moški in ženske; gnetli so se in prerivali vsekrižem in vsevprek, kakor raki v jerbasu. Iz
daljnih in bližnjih pokrajin in krajev so se bili zbrali na tem tihem semnju brez šatorov, brez kramarjev, mošetarjev in kupcev; videl sem kmete izpod Grintovca in izpod Nanosa, od Zile, od Savinje in od Krke, iz Prekmurja in iz Vipavščine, s Posavja in z blagoslovljene ljubljanske ravni. Razločil sem jih po nošnji, "po laseh in čeljustih in posebno po očeh. Mrzlo in mrko je gledal rjavi človek izpod Nanosa, zamišljen je bil oni od Zile, kakor da nikjer ni domač, živo je pomežiikaval sejmar od Krke, nemarno se je smehljal Ljubljančan. Med kmeti in kmeticami, hlapci in deklami, trškimi branjevci, vozniki, čevljarji, kovači, potepuhi, berači, tatovi in drugim ljudstvom je bila posejana duhovna in posvetna gospoda: rejeni župniki, tenki kaplani, cesarski in deželni pisarji, davkarji in dacarji, čemerni učitelji in veliko število zakrknjenih biričev.
Vsa ta pisana in či%ia množica je molčala. Zares, še drsajočega, pritajenega
koraka ni bilo čuti, še diha, ne vzdiha ne iz teh tisočerih teles, ki so se prerivala, gnetla in dušila brez glasu. Tišina je bila tolika, da je sama sebe slišala; še glas trobente angelove v dolini Jozafat bi ne bil tako strašen.
Spočetka se mi je zdelo, da molči ta semanja množica le v skrbljivem, nemirnem pričakovanju in da ne občuti posebnega strahu, tudi ne utrujenosti, ne lakote in ne žeje. Oči so srepele napeto, ustnice so bile tenke ln stisnjene, izpod njih so štrlele trde čeJjusti; malokdaj se je drug ozrl na drugega in še takrat je bil pogled nagel in nezaupljiv. Treba je bilo, vsa znamenja so pričala, vsaka žila pod kožo je koprnela, da se talkoj, nemudoma, še ta hip zgodi nekaj silnega, nadvse pomembnega. Kaj pa da bi tisto bilo, ni vedel nihče med njimi. Priti je moralo, na vsak način, karkoli, čeprav neznana strahota, smrt in vesoljni konec.
Živeli so vsi edinole v tem pričakovanju, za nobeno drugo stvar in misel ne;
polastilo se jih je popolnoma, čisto popilo jih je, tako da ni bilo kraja več ne za ljubezen, ne za sovraštvo, ne za čednost in ne za greh, kakor da so bili od rojstva ustvarjeni za to edino uro, za dogodek, ki je blizu.
Oči, ki so gledale nemirno, so se širile čeznatnrno, so kazale golo belino; tenke ustnice so bledele; to je bil strah, pričakovanja temni sin. Gibanje, razmi-kanje in druženje ni ponehalo ne za tre-notek; veter je zibal žito na polju, klasje se je priklanjalo in dvigalo v dolgih valovih. Ali niti eden med vsemi se ni tanil s svojega mesta, še za ped ne. Bilo je beganje brez korakov, prerekanje irez besed, vpitje brez glasu. K tlom so bili prikovani, drug na drugega priklenjeni, in vendar so hodili zasopljeni, brez nehanja, kakor oslepeli, obtopeli sužnji, ki v večnem kolobarju kalajo vodo iz gospodovega vodnjaka. Videl sem, kako so črno zatekale oči, kako so se nabirale rdeče pene kraj usten; to je bila groza,
Deseti
brat
H
BARKI.
Samo v manufakturni trgovin!
Jll’ Economia Famigliore"
v TRSTU na trgu Ponterosso it. 5,
dobite svoje potrebščine po zmernih cenah.
Vsak dan dospevajo sveže pošiljatve: Fustanj vsake debeline, krasnih barv in risb.
Zlasti sc nudi priložnostno:
Platno Madonna od	L	2.20	naprej
Madapolam	»	2.30	»
Platno za rjuhe	»	4.90	»
Jajčna kožica (Pelle ovo) »	3.30	»
Batist za perilo	»	3.90	»
Bogata izbera maj, nogavic za moške, ženske, otrok/e. Izdelano perilo za moške in ženske.
Iz VOLČJE DRAGE.
Pred vojno je delalo pri vseh.opekarnah v ti okolici približno 600 delavcev. Od njihovega zazlužka je živelo spet veliko drugih. Po vojni so opekarne spet delale, a od lani dalje nič več. Pomislite, kakšen je položaj delavca, ki nima ne svoje zemlje, ne svoje strehe in zaman čaka zaslužka. Prisiljen je iskati ga na tujem.
CEROVO v Brdih.
Dobili smo nove orgle od neke tvrdke iz Monze, pa se niso obnesle in je moral organist zopet sesti k staremu harmoniju.
Pri nas imamo dva mežnarja, ki pa zdaj oba št raj k at a, ker nista dobila svojega plačila. 2upijani se v ti reči prepirajo, zastonj pa nobeden ni dolžan delati.
Iz BOUUNCA.
Preteklo nedeljo je imela biti šagra. Toda plesa ni bilo. Brigadir in podeštat sta bila tega mnenja, da v teh časih ni treba plesati. To nam je všeč in javno jima izrečemo priznanje, da sta zavzela edino pometno stališče ozirom na sedanje razmere.
čudna tatvina se je zgodila v Boljuncu. Neko hišo so prodali za gotov denar, baje 18 tisoč. Denar so skrili v klet. Kmalu potem pa so našli čez dan, ko so se z dela vračali, hišo vso odprto, denar iz kleti pobran, drugo pa' vse nedotaknjeno. ,Ker prodaja še ni bila splošno znana, zazdelo se je orožnikom, da jv bilo to narejeno, ne pa zares ukradeno. Tako sodijo tudi ljudje po vasi.
Tajništvo in naša pošta.
Kavrljag. Prejeli smo neki dopis, ki je brez vsega podpisa. Tako ne gre.
Romanje na Barbano
v nedeljo 16. t. m.
- Vožnja tja in nazaj 10 lir. -
Listki naprodaj v trgovini Vittorio Fortunato pri Novem Sv. Antonu in v Bojanu pri g. kapelanu.
Parnik odplove točno ob 6V2 s pomola Audace (San Carlo). Povratek v Trst ob 19.
Zadnja prilika letos! Odločite se hitro!
I1BBBK ZAHVALA
Izrekam svojo najtoplejšo zahvalo Zavarovalnici „L’ Union'* oziroma g. A. Ravniku v Gorici, vla Barzellini 2,
za takoj cenjeno in izplačano odškodnino za moje pogorelo poslopje.
Priporočam vsakemu to zavarovalnico.
1. r. Pavel Vodopivec, Petelinje št. 6.
PREKLIC
pridno pleše. Dva plesa, ki smo ju priredili tekom tega poletja v naši mali in revni vasi, pričaita več ko dovolj o naši plesni vnemi. Pa kaj za,to, samo da je par uric luštno, četudi je drugi dan maček in ni kaj v lonce dati.
OORNBERG.
Te dni je zopet pritisnila strašna vročina. Grozdje, ki si je po zadnjem dežju precej opomoglo, je zdaj bolj ovelo kakor kdaj poprej. Bolj nam škodi še veter kakor solnce. Tam spod Otelce vedno in vedno piha, tako se ne more čez noč napraviti rosa. Koliko pridelka bo letos je težko povedati. V nekaterih bregovih že listje pada s trte, v osojnih legah pa dobiš bregove z bogato obloženo trto; seveda te lahko našteješ na prste. Vse od-visi še od tega, ali pride v kratkem dež. če pride, bo letošnji pridelek dosegel nekaj nad polovico lanskega. Žlahtnina nima nobene cene. Na domačem trgu gre cena od 1.20 do 1.30, v Gorici okoli od 1.30 do 1.50. To se pravi, da je težko pridelano grozdje cenejše kakor črešnje, ki same zrastejo. Srečen pa je tisti, ki ima še kaj starega vina. Proda ga lahko po 3 lire liter.
Iz DIVAČE.
Okolica naše vasi je bila to poletje po-zorišče neprestanih požarov. Ni bilo tedna, da ne bi kje gorelo. Gorelo je na Čebulovdci, v «Grapah», v «Zavodu», da ne omenjamo nešteto drugih požarov, -ki •so se posebno kraj železnice kar sproti vžigali. Posebno hudo pa je prizadeta vsled letošnjih požarov Čebulovica. Ta hrib, ki se dviga nedaleč od vasi v smeri proti Senožečam, je bil, predno je izbruhnil požar, obraiščen z mladim borovim gozdom. Ti požari pa, ki so se na Cebu-lovci večkrat ponovili in so tu divjali vprav s peklensko besnostjo, so popolnoma uničili te borove nasade. Le Še goli ožgani štori štrle sedaj proti nebu, in kjer- je še nedavno kipelo cvetoče življenje, vlada zdaj smrt. Skoda, ki so jo prizadejali ti požari borovim nasadom na Cebulovici in drugod, je zelo velika. Neusmiljeno je pustošila v preteklih dveh mesecih po naši dolini tudi druga šiba božja — suša. Celih osem tednov in to takrat, ko bi moče najbolj potrebovali, so pogrešale naše njive in travniki blagodejnega dežja. Zato pa tudi posledice niso izostale: krompirja nismo pridelali nič, fižola tudi ne, koruza ni obrodila,-kosili smo samo enkrat, otave ni nič. Pa tudi, kar je poznih letnih pridelkov, slaba kažejo.
uKoncert v Ležečah« je dvignil tako v Ležečah kakor v Divači precej prahu. Tudi razburjenja in besedičenja je bilo precej, kar vse kaže, da je Pepo koncert pravilno ocenil in upamo, da moralni uspeh ne bo izostal. «Koncert» je vrgel Pepetu tudi nekaj materijalnega dobička. Trgovec Ivan Jančar, p racale c Mal. Lista v Divači, je ta bot aTskoma prodal vse izvode in bi jih še vec, če bi jih imel. To je bil gospodarski uspeh «,Koncerta». Ob tej priliki naj tudi omenimo, da ne bi škodovalo, če bi prišel Pepo tudi k nam kdaj v vas. Mesto petrolejke pa naj bi prinesel seboj bengalično luč, da bi temeljito posvetil v tisti kot, kjer glede morale ni vse v redu.
Letovnik.i so nas večinoma že zapustili. Vrnili so se po eden do dvamesečnem -oddihu spet v srvoje stare kraje, pustivši pri nas precej denarja, s katerim si bo ta ali onii za silo podprl svojo razpadajočo ((Gospodarsko banko». V verskem oziru pa jih ne moremo pohvaliti. Večina teh naših gostov je hodila ob nedeljah in praznikih k sv. maši v borov ■gozd, drugi so jo opravljala kar doma na ■vrtu pred hišo, kjer so stanovali, tretji •zopet kje drugje pod milim nebom in le majhna peščica je res vršila dolžnosti kristjana ob nedeljah in praznikih. Pa proč z obtoževanjem, saj sami v marsi-
ki strmi brez besed, brez misli in duše; in no vč, kam strmi.
če je v pričakovanju in v grozi kakšna misel, je ena sama: da bi ie bilo, da bi se zgodilo, pa bodi in sc zgodi karkoli! če je kakšna želja), je le en«: storiti, stopiti, prijeti, hiteti naproti — kam? — kamorkoli! Ne miru! Oči bi rade gledale, bi spoznale, same bodo planile iz jami Roka bi udarila, zgrabila, pa če zgrabi simo smrt za golo čeljusti Saj smrt je le ena in je božja, pričakovanje pa je tisoč krivičnih smrtL Odprite se, vrata, prikaži se, sodba; strašnejša nisi od strahu!
Daljši in višji so bili valovi, ki jih je gna] vihar preko mračnega polja.
Kakor za kazen in v zasmeh se Je tedaj sodba sama zapisala na ta lica, spačena od groze; in strašnejša je bila od strahu.
Zares, to brezštevilno množico je prekinil trepot in šlo je od srca do srca: bodi zaklet v pričakovanju, v strahu zaklet in večni obnemelosti! Uteči boš hotel, pa ne boš vedel kam, tudi nog ne boš ganil!
katerem oziru nismo nič boljši od teh mestnih ljudi. Tudi nam se vedno bolj vrinja misel, da so nam predniku sezidali cerkev le bolj za1 parado, kot pa v čast božjo.
Množici fantov in mož, ki zapuščajo našo deželo ter gredo iskat zaslužka v Južno Ameriko, so se pridružili tudi trije mladeniči iz naše vasi in sicer Alojzij Svetina, Ivan Malnarčič ter Fran Dolenc. Na daljno potovanje so se pripravili res lepo. En dan pred odhodom iz'rod n e vasi so vsi trije pristopili v tukajšnji župni cerkvi k sv. spovedi; pokrepčali so se tudi z angelskim kruhom. Tako poživljeni so se dne 7. t. m. odpeljali v Trst, kjer so se vkrcali na parnik «Marta», ki je naslednji dan, na praznik Male Gospojni-ce, odpluli z drugimi izseljenci vred proti Južni Ameriki. Želimo vam, fantje, obilo sreče in uspehov na novi življenski poti!
,Kakor se sliši se bodo izselili dne 25. t. m. v Južno Ameriko tudi nekateri fantje iz Lokve in Povirja. V Ameriko gre tudi znani zidar in gostilničar Miha iz Merč p.ri Sežani.
VOGRSKO.
Pri nas imamo dokaj lepo, cerkveno petje, odkar se je večje število pevcev in pevk zavzelo za nabožno petje. Hvala gre tildi g. pevovodji Gregoriču in njegovemu sinu Antonu. Pred časom smo imeli prav dobrega organista, ki je pa odšel v šolo, da se izpopolni v glasbeni umetnosti. Želimo mu dobrih uspehov na umetniški poti.
RICMANJE.
Na 2. septembra smo pokopali Ivana žuljana iz Loga, pd. Borondo, ki je bil znan daleč okrog po tržaški okolici. Bil je velilke postave, srca pa dobrega, prijazen v občevanju, darežljiv za koristne javne namene, vedno zvest svojemu narodu. Svoj čas je bil srenjski odbornik in tudi odbornik raznih društev. Umrl je v starosti 62 let. Pogreb je imel prav lep. — Malo pred njim je šel v večnost 731etni Gregor Berdon iz Ricmanj, mož stare korenine tudi on. Pokopan je bil 19. 8.
O požarih ni bilo dopisov iz Bicmanj, pa imeli smo jih tudi tod kakor po mnogih k,rajih. Dne 9. 7. je gorel borovec nad vasjo, dne 13. 7. je ob 3 zjutraj gorela liiša št. 46; vzrok ognja je ostal neznan; škode je bilo v tem slučaju 10 tisoč lir. Opolnoči 20. 8. so zagorela drva na tnalu pred hišo št. 41. Tu je bil ogenj očividno podtaknjen od skrite roke; škode je bilo 500 lir. Manjši ognji so bili večkrat po senožetih in gozdih, kar ima seveda vzrok v silni letošnji vročini, deloma pa utegne biti kriva neprevidnost ali kakšni otroci.
GORENJE fiKOFIJE.
Pri nas je bil že 1. 1893. zgrajen velik občinski vodnjak in vedno je bilo v njem velifko vode, tako da so vsi vaščani dobivali tudi ob suši po 2 do 3 škafe vode na dan. Neki zasebnik pa je zdaj pred kratkim skopal svoj zasebni vodnjak, v neposredni bližini tako, da je odvzel občinskemu vodinjaku vodno žilo. Tako je prišlo, da ima on vodo zase in za prijatelje, v občinsken vodnjaku pa vode ni več in ljudstvo mora leatti za vodo daleč okoli. Proti temu je šla pritožba na žu-
anstvo. Z županstva so tudi poslali ne-
akšrno komisijo v vas, toda vaščani niso bili o njenem prihodu obveščeni. Tako je samo nasprotna stranka imela besedo pri ogledu in komisija je izrekla, da novi vodnjak ne dela nobene škode občinskemu. Zato se javno oglašamo in zahtevamo, da se stvar nanovo preišče ter zasliši tudi naš glas.
TOMAJ.
Dne 4. t. m. smo imeli tu veličasten pogreb. V tovarni olja v Trstu je prišel ponesreči ob mlado življenje rojak Fran
Zavpil bi rad v svoji bolečini, pa ti bo grlo zadrgnjeno; in če bd zavpil, bi te nihče ne čul; prosil bi rad v svojem ponižanju, pa ne boš vedel kdga; in če bi prosil, bi te nihče ne uslišal; umrl bi rad, lačnemu in žejnemu ti bo smrt bolj za-željema od jedi in pijače; toda ne boš umrl, tenvveč umiral boš vsak trenotek in brez konca; živel boš neživ, sam sebi v sramoto in gnus, plamen brez gorkote, beseda brez glasu, telo brez duše! Tako je bilo zapisano na okamenelih licih, v nastežaj odprtih očeh.
Takrat so planile od vseh strani proti visoki ograji bežne sence — njih duše so bile; plezale so kvišku, lovile se, grabile z dolgimi rokami, padale so, nobena ni prišla do vrha; in telesa so bila ukovana k tlom, živa neživa.
Krik neznane bolesti je presunil tišino, krik iz prsi mojih lastnih; in ničesar ni bilo več.
To se mi je sanjalo zadnjič. Oj žalostne in dolge so zdaj noči, meni in tebi!
Gorup, star 26 let. Ko se mu je na delu spodrsnilo, je zagrabil, da ne pade, za električno žico, tok ga je stresel in obležal je mrtev. Veliko mladeničev ga je spremljalo na zadnji poti, osem vencev so nosili v sprevodu in pevci so mu peli zadnje pozdrave. — Pozneje je prišla oblastvena ikomisija, ki je odredila, da se mrlič odkoplje in secira.
TOČA na Krasu.
Naš Kras je letos zelo nesrečen. V četrtek 30. avgusta nas je spet obiskala taka toča, da je vzela še ostalo upanje. Upali smo na zadnji pridelek, t. j. na tistih par rapelj grozdja, repo in ajdo. Toča je ponekod vzela nad 3/4 grozdja. Ajdo je tako zmlela, da štrlijo proti nebu gola stebelca brez listov. Bepo je kar v tla zabila. jKoruzo je oklestila tako, da vise od nje več ali manj široki lasje. Bog nas tiplje in nam pošilja šibo za šibo. Prvikrat ko je padla letos toča, je Oklestila Avber, Ponikve, Gradnje in Vrhe. Druga je klatila po Dutovljah, Skopem, nekaj po Homaiju in Šepuljah, hudo pa po Štor-jah in Sežani. Tretja je temeljito obiskala središče Krasa, Tomaj, Dutovlje, Križ, Sepulje, Dobravlje, Kazlje in Go-duje. Pravijo, da je največ škode pri Tomaju Se drugi dan so jo dobili po kupih v razorih. Le redl’ki trtorejci so bili proti loči zavarovani.
Zadnjo nedeljo avgusta sem pot ubral na Barko, da vidim kakšno bo opasilo brez plesa. Slišal sem namreč, da on-dotnii podeštat ne dovoli plesa. Ko sem šel skozi Zavrhek, sem videl novo pogorišče; dve hiši sta pred kratkim zgoreli.
Vroč in žejen pridem na Barko. Hitro krenem k vodovodni pipi tam pod neko lipo in začnem odpirati. Tedaj zavpije nekdo za mano: «Ne odpiraj, da te /oda ne vzame!« Ozrem se in odrežem: «Ej, očka, saj sem na barki, bom že splaval«. Mož pride blirže in mi začne razkladati: ((Zastonj odpiraš, rto je suh vodovod. Poslušaj me. Tam nad vinogradi imamo krepak izvirek. Mi «dulanci» smo hoteli tisto vodo napeljati v vas, le nekaj več cevi bi bilo treba. «Guranci» so se vprli, češ da voda ne bi prihajala do njih. Nad vasjo je bil neki krobnik; za to vodo so se «guranci» potegnili. Ko je imela priti komisija, so tisto noč poprej izčistili krotnik in nanesli v brentači noter vode iz starega studenca. Komisija je vodo potrdila in delo se je začelo z vladno podporo. To je bilo 1. 1908. Kadar je bil dzvirok v vsaki krtini, je bil tudi v naši «fontani». Zdaj nekai let je ta vodovod suh«.
Po tem gospodarskem predavanju sem šel v cerkev. Po maši sem postal pred cerkvijo, kakor je stara šega, ter »zbiral vtise«, kakor bi rekli moderni časnikarii. Presodil sem, da dekleta ne čutijo .;use, tako so še drago napravljene; najbrž tudi žejne niso, ker doma ni soli. Smejal sem se, ko so njurite čez dekleta iz drugih vasi: »Kaj hodijo tod, ciganke brkin-ske?» Kakor da bi Barka ne bila v pristni Brkiniji.
šel sem po hišah, da bi me kdo povabil na štruklje. V par hišah niso rekli nič, ker so imeli že ogenj zakopan; dobil sem slednjič staro ženico, ki mi je ponudila mlečne kaše.
Harmonika se oglasi. Kje bo ples? Nobeden ni hotel prostora dati, da ne bi potlej imel ohodkov. ,Kaj se spomnijo bistre glave? Plesat gredo na Balkan. Pa ne tja kam v Macedonijo ali na Grško: to je ime hriba nad vasjo. No jaz sem ostal v Evropi in pil svojo mero vina pri Slavcu. Zvečer se začuje z Balkana bojno vpitje in kmalu pridrvi gruča bojevnikov na dvorišče, kjer se razvije vojska. Barški možaki so gonili mislejske fante. Vsa Barka je zavzela sovražno stališče proti Misličam. Kar je bilo z Mislič; je moralo bežati med psovanjem in udrihanjem. Nekega mislejskega fanta, ki sploh ni bil navzoč, ko se je vojska začela, je napadel cel roj barških pobalinov in so ga zdelali tako, da je krvav obležal v nezavesti. Neka ženska je še vpila: Nož vzeti, nož, in poklati vse!
Jaz sem jo tiho pobral z Barke v dolino, da me ne bi še za pričo deli. V Divači sem videl drugi dan enega fanta s povezano glavo iskati pomoči pri zdravniku in pri orožnikih.
Podpisani preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izgovoril proti MARTINU REBCU iz Povirja in jih obžalujem.
POVIR, 11 Septembra 1928.
v Andrej Mahnič h. št. 21.
Jakob Bevc
urar in zlatar
TRST
se je preselil
V
Čampo S. Giacomo št. 18.
Čevlji delani samo na roko. Tvrdka znana po vseh podeželskih sejmih..
TBIESTE-VIA AfiCATA (9
Kako je kilo s Kogejem.
Bralci sc bodo spominjali, kako je v Gorici neki Lojze Bregant ubil Viktorja Kogeja, potem pa še Teodorja Ventina ter nazadnje sam našel smrt na begu po ulicah. ^Kaj je bilo vzrok tega ubojstva? Vsi so prepričani, da Bregant gotovo ni hotel krasti, ampak, ubijati. Oblasti so uvedle obsežno priskavo, o kateri poroča «11 Piccolo« 12. t. m. Po tem poročilu povzamemo:
Viktor Kogej je bil doma iz Idrije. Ko je bil še v Idriji, j,e bil navdušen komunist. Tudi potem, 'k’o se je preselil v Gorico, se je družil s komunisti. Tako sta se tudi z Bregantom spoznala. Zbirali so se večkrat somišljeniki v Podgori, tudi v hiši Bregantove zaročnice. ,Kogej je bil baje zelo strasten komunist, Bregant pa je bil znan kot posebnež in čudak.
Zgodilo se je pa, da je Kogej zapustil ideale komunizma ter prešel k fašizmu ter se tudi zavzemal za fažizem. Istočasno pa je še hodil obiskovat stare komunistične znance, ki so ga pa zmerom bolj postrani gledali. Domneva se, da so ga sklenili spraviti s poti.
Na dan uboja je Bregant vlačil seboj želatino, ki ga je tudi ubila. Zakaj je to nosil po žepih? Prav tisti dan je bila obletnica, ko sta bila v Ameriki usmrčena Sacco in Vanzetti, anarhista. Sum je utemeljen, da so hoteli komunisti na ta dan kakšen atentat napraviti. Pa zakaj so Kogeja ubili? Morda so se bali, da bi jih izdal; morda so zahtevali od njega besedo, da bo molčal; morda so hoteli, naj se sam udeleži pri atentatu in ga je šel Bregant iskat. jKo niso namena dosegli. so Kogeja "Zatrli.
Taki nekako so sklepi preiskovalnih organov, ki seveda niso objavili vseh podrobnosti.
Aretiranih ja bilo velilko oseb . Prvi je 29 letni Avgust Lang, doma iz Avč pri Kanalu. Drugi so: Lojze Markič, 261eten mizar iz Gorice; Lojze Hvalič, 20 leten težak iz Gorice, Karel Peric, 33 leten iz Brestovice, stanujoč v Podgori,- težak; Polde Sfiligoj 29 leten, stanujoč v Podgori, mehanik. Ti so bili baje Bregantovi prijatelji.
V Trstu so bili aretirani: Tine Kogej, 30 leten Idrijčan, delavec y škedni; Ivan Kogej, 21 leten Idrijčan, delavec v škedni; JKarel Dražič, 27 leten Buzečan, stanujoč pri M. Magdaleni Zg.; Viktor Krašnar, 22 leten Idrijčan, trgovski potnik, stanujoč v Trstu.
Zaporno povelje je dano zoper Dušana Hreščaka, 19 letnega, iz Gorice, ki ga pa ni dobiti v roke. Išče se tudi neki Kenda.
Na ^alvariji so našli na podlagi izpovedbe zalogo orožja v neki kaverni. Dobili so baje kakih 20 pušk, ročne bombe, pištole, patrone itd.
ZANIMIVOSTI.
Zgled' * Japonskega.
Letošnjo jesen bodo Japonci kronali svojega cesarja. Že ob nastopu vlade se je o sedanjem japonskem vladarju pisalo mnogo lepega: kako je plemenit, skromen in izobražen, -kako ceni le resnično zaslugo in spoštuje vsako pošteno delo in čednost. Kakor kažejo odredbe za kronanje, ta hvala ni bila pretirana. Doslej so bile o priliki kronanja deležne odlikovanj in darov le visokle osebnosti, sedanji mikado pa hoče enkrat dati priznanje Širokim ljudskim masam in skromni Čednosjij na kateri sloni dobrobit države. Tako je mikado naročil, naj sč mu naznanijo slučaji lepe zakonske ljubezni, otroške ljubezni do staršev, zvestobe do gospodarjev, da jih nagradi in odlikuje. Na poseben način hoče mikado pojastiti starost; vsem nad 80 let starim Japoncem bodo izročili v umetno izdelanih lesenih skodelicah dragocen dar. V ta namen so naročili 400.000 takih skodelic. Po vseh vaseh so imenovali pripravljalne odbore za kronanje in vsak njihov član bo dobil spominsko kolajno. Naravno je, da se kronanja res veseli cela dežela, ne pa samo plemstvo in druge visoke osebnosti.
Fotografija v barvah.
Dosedanja fotografska plošča loči samo belo in črno; za barve je neobčutljiva. Amerikanec Jurij Eastman je iznašel pred kratkim tudi fotografijo v barvah. Pričakovati je, da se novi izum kmalu splošno vpelje za običajno fotografiranje.
Briandova oljka rodi oadove.
,Ko so pred leti v Lokarnu podpisali znani mirovni dogovor, je mestna občina Briandu poklonila mlado oljko s koreninami. Minister ima v Normandiji na Francoskem lepo posestvo in slovečo prašičerejo. Na tem posestvu je mlado oljko zasadil v spomin na Lokarno. Prijela se je, porastla in letos je že sad naredila. — Kdaj bo pa oljka miru napravila sad?
Neumen žlovek in pametne živali.
Obiskovalci živalskega* vrta v Rio dp Janeiro so bili pred kratkim priča izredno razburljivega dogodka. Začelo se je tako, da se je v kletki dveh mladih, še neukročenih levov pojavil mladenič brez vsakega orožja; celo biča* ni imel s seboj. Ljudje so menili, da so živali tako naučene ter so se v velikem številu zbrali pred kletko. Mladi mož je mirno sedel med oba leva, ki sta bila očividno presenečena, a nista kazala kake razdraženosti nasproti vsiljivcu. Celo s sunki se leva nista dala razdražiti, marveč sta mladeniču lizala obraz in roke. Občinstvo je začelo navdušeno ploskati, ker je še vedno menilo, da je mladi mož krotilec. Tedaj so od vseh strani prihiteli uslužbenci in razburjeni povedali, da to ni nikak krotilec, marveč čisto neznan človek, najbrž blaznik. Fant je v nevarnosti, da ga leva vsak hip raztrgala. Toda o tem navidezno ni bilo govora; kajti leva sta tudi udarce na smrček sprejemala kot ljubeznivost in se hotela igrati. Uslužbenci so pozvali čudnega gosta v levji kletki, naj takoj gre iz kletke; toda mož se je naredil, kakor da ne sliši. Prihitel je sam ravnatelj in nujno rotil mladeniča, naj se odstrani iz kletke. Zaman. Tedaj sta udrla v kletko dva strežnika z drogovi, da bi vsiljivca šiloma odvedla. V tem trenotku je mladi mož potegnil revolver in prislil strežnika, da sta se umaknila. Ljudje so se začeli prestrašeni umikati, meneč, da je to res norec, ki utegne na slepo streljati. Mladi mož pa je stopil naprej in rekel, da nima morilnih, pač pa samomorilne namene. Upal je, da ga bodo levi raztrgali. Ker pa so ti iz neznanega vzroka kakor krotke mačke, si mora pač sam pomagati. Pri teh besedah je dvignil revolver na sence in sprožil. Strel je slednjič vznemiril zveri; leva st A se vrgla na mrtvega mladeniča in ga raztrgala, jasneje se je zvedelo, da je bil samomorilec šele 18 let star in je šel v smrt zato, ker mu istarši niso dovolili postati filmski igralec.
Gospodarstvo.
Denar izseljencev. «Agcnzia di Roma» je objavila številke o denarnem prometu italijanskih izseljencev. Iz številk je razvidno, da izseljenci sedaj malo denarja pošiljajo v domovino in da že prej poslanega nazaj zahtevajo. Poglejmo:	1.
1925. so poslali hranilnih vlog v italijanske hranilnice (Casse di risparmic) 787 milijonov, 1. 1926. 605 milijonov, 1. 1927. 101 milijon. Dvignili so pa iz italijanskih hranilnic in si dali poslati na tuje L 1925. 548 milijonov, 1. 1926. 659 milijonov, 1. 1927. 622 milijonov, v prvega pol letošnjega leta pa 359 milijonov. —■ Da pojema dotok denarja v Italijo, dokazujejo tudi številke zavoda Danco di Na-poli, kateri ima posebno velik promet z denarjem izseljencev. Njegove številke so te: 1. 1925. so izseljenci poslali v Italijo 679 milijonov, 1. 1926. 646 mil., 1. 1927. le še 415 milijonov, v polovici letošnjega leta borih 165 milijonov. — Zdi se; da izseljenci raje nalagajo prihranke v kraju, kjer bivajo, seveda pa pri tem trpi italijansko državno in splošno gospodarstvo, ki se je nekoč zelo opiralo na izseljeniške «rimese».
Inserat. Ameriški milijardar Morgan je rekel: Ce bi imel pet dolarjev v žepu in bi se hotel lotiti kakega podjetja, porabil hi štiri dolarje za inserate (oglase v časnikih).
Mali oglasi v Malem listu stanejo za vsako besedo v navadnem tisku 30 stotink, v mastnem tisku 40 st, z velikimi črkami 50 st. Pri stalnem oglašanju se daje primeren popust po dogovoru.
Cestni zakon. Novi cestni zakon, ki urejuje vse cestne zadeve, bo stopil v veljavo 1. oktobra. Istočasno začne svojo službo cestna milicija.
Po čem je lira 7
Dne 13. septembra si dal ali dobil:
Za 100 dinarjev	33.50	L
»	100	franc, frankov	74.80	»
»	100	švicarskih fr.	368.—	»
»	100	nemških mark	452.50	»
»	100	avstr, šilingov	270.—	»
»	1	dolar	18.85	»
»	1	funt	92.30	»
Tipografla Fratelli Mosettig - Trieste. lilili!ll1llllllll!!IIIIIII!llllllIIII!lll!!l!lllllllllHllllilllllllllli!llllllllllllllllllllllllllil!lll!liillll!lll!ll®
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vre&io. Uvoz in Izvoz na vso kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonio 6>
PEČENKO FERDINAND - TRST, Scala Belvedere 1, priporoča svojo staroznano žganjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje in vina.
llllllll!llllilllllllll!IIIMIi1!llllll!lllll!lllll!ll!lllllllillllll!llllilll!ll!lllllllllllll!IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIilllll
Slovenske knjige I
Največja zaloga slovenskih knjigi Vse najnovejše slovenske knjige so takoj v naši zalogi. — Imamo tudi bogato izbiro italijanskih in nemških knjig. — Posebej priporočamo slovenske molitvenike, ki so izšli v 40. vezavah.
Katoliika knjigarna v Gorici,
Via Carducci 2.
Primarij
Dott. D’ OSIMO
GORICA
— Specijalist za — b-b očesne bolezni b-b
se je preselil
v ulioo Dante lO
Sprejema od 10-12 in od 3-4.
Knjigarna in papirnica
ŠTOKA
— d. z o. z. —
Trst, via Milano 37, Tel. 74-74
Trot, via Mercadante it. I.
Ima v zalogi: Rudolf Leban, učna knjiga španskega jezika sestavljena s posebnim ozirom na potrebe slovenskih izseljencev v Argentini in Južni Ameriki. 15 Cena lir. - Pismena naročila se izvršujejo samo proti predplačilu in sicer lir 15.80.
VBliha zaloga mrtvaških predmetov.
Kompletne pogrebne opreme:
I. razreda od 300 lir naprej H.	„	„ 200	„
HI.	„	„ 100	„	„
pogrebi	otrok	od 25	lir	naprej.	.
I. SAKSIDA - DORNBERG 3.
ZDRAVNIK
Dr. FRAN GRUDEN
ordinira v TRSTU
Via S. Lazzaro 23 II n.
(zraven kavarne Roma)
od 10 in pol predp. do 13.
V NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.)
poootKioaiaiooutsaoao!
Najboljše čevlje ima v Trstu v zalogi
Matija Pahor
Trst — Vi«	10	—	Trst
■ : LASTNA IZDELGVALNICA
Pahor jt na sejmu:
8. v Podgradu,
10. v Št. Petru n.K.
12. v Sežani
13. v Labinju Istra, 16. v Trnov.-Blstr.
Čevljarnica FORCESSIIi
odlikovana v Parizu in Gonovi 1984. veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
TlMSt - *** Oapriu 5 pri Sv. Jakobu — Trst
Mihec: Ti Jaka pa Imaš zmerom elegantne čevlje. Kje neki jemlješ denar?
Jakec: Jaz kupujem pri Foroessinu, pa še manj potrošim In sem bolje obut ko tl.
Mihec: Grem pa še Jaz videt za en par k Foroessinu.
Jakec: Le pojdi, boš videl kako boš zadovoljen.