RUPCRT ____________________Glasile občine Šentrupert_______________________________ • LCTO: IX. / t • 23. marec 2007 • Glaiilo izhaja štirikrat letno • Za občane občine Šentrupert brezplačno' SPOŠTOVANZ OBČANKO, SPOŠTOVANI OBČANI! Od uradnega začetka delovanja Občine Šentrupert je minilo že skoraj tri mesece. Ko se ozrem na prehojeno pot, se je v teh treh mesecih odvilo toliko različnih aktivnosti, da se mi zdi, kot daje za mano že celo leto. Na uradnih urah ob ponedeljkih je navadno živahno. Občani prihajate z različnimi problemi, pa tudi s pobudami in z idejami. Tako je tudi prav. Problematiko poskušamo sproti reševati, če nam to dopuščajo trenutne finančne zmožnosti in kadrovska zasedba. Korak za korakom vzpostavljamo potrebne temelje za uspešno delovanje občine. Kot župan sem seveda vabljen na razne prireditve, občne zbore in podobne dogodke. Če le morem, se z veseljem odzovem vabilu - vedno pa seveda ne gre in se zahvaljujem za vaše razumevanje. V občinskem svetu je veliko pozitivne energije in seje konstruktivno in plodno potekajo. Aktivnosti so pričete na vseh mogočih področjih. To leto bo predvsem namenjeno izdelavi študij, drugih podlag in projektov, ki so nujni, da lahko pristopimo k raznim investicijam. Osebno veliko časa posvečam novim političnim in poslovnim povezavam, ki utegnejo koristiti razvoju naše občine. Pri tem se ne ustavljam na mejah naše države, saj smo del evropske skupnosti in trg je za vse odprt. Z zakonom, ki ureja javno-zaseb-no partnerstvo, pa je ,lov na investitorje* odprt. Pred nami so velikonočni prazniki. Želim vam veliko prijetnih trenutkov v krogu vaših najbližjih! V Vaš župan Rupert Gole ZA PRVI KULTURNI PRAZNIK V OBČINI ŠENTRUPERT Za slovenski kulturni praznik smo izbrali dan, ki je zaznamovan z imenom največjega slovenskega pesnika. S svojim opusom je zaznamoval naš narod in ga po tej plati naredil prepoznavnega v širšem evropskem in svetovnem prostoru. Posejal je semena, ki so bogato obrodila in jih uživamo še danes - eden izmed sadov je tudi kulturni praznik. Kaj je pravzaprav kultura? Kultura je skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja. Kultura je dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja. Kultura je navadno s prilastkom lastnost človeka - glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju. Vse to in še mnogo več je kultura ... Kultura je prav tisto, kar določuje posamezen narod, posamezne skupnosti, posamezne družbe ... je tisto, kar določuje tudi nas tukaj in sedaj... Vloga, v kateri se nahajam, zahteva pogled, uprt daleč v prihodnost. Vendar, če ne veš, od kod prihajaš, se težko odločiš, kam boš šel. Prihodnosti brez preteklosti ni sedanjost pa je le razpotje mnogih priložnosti in možnosti. In ko se oziram v preteklost, ugotavljam, da so prav naši predniki v tej dolini skozi stoletja in različne rodove ustvarili izjemno kulturno dediščino, ki jo danes občudujemo in se vedno znova sprašujemo, kako močna je morala biti njih volja in kako trdni so bili njih cilji. Prav to potrebujemo sedaj, ko smo na novem začetku. Trdne cilje in močno voljo. Ko razmišljam o prihodnosti in presojam težo odločitev, se vedno znova vračam na en sam primer, ki bo morda ponazoril, kaj želim povedati. Pred stoletji so se graditelji naše cerkve odločili, da bo glavni oltar izklesan iz belega kanarskega marmorja. Cararra leži ob današnji zahodni italijanski obali na stotine kilometrov od Šentruperta. To dejstvo ni preprečilo odločitve, da je kljub takratni infrastrukturi, kljub časovni razdalji in kljub izrednemu naporu, ki ga je bilo potrebno vložiti v transport tega kamna, le-ta prispel v Šentrupert in da je iz njega nastal eden najlepših neogotskih oltarjev na Slovenskem. Temu danes rečemo kulturna dediščina. Takratni graditelji niso gradili zato, da bodo njihovi zanamci njihove dosežke nekoč razglasili za kulturne spomenike. Gradili so zato, ker so želeli najbolje, najlepše in največ, kar so jim omogočale tedanje razmere. Želeli so presežke. Naj nam ta primer odzvanja v naših mislih. Naj bo to napotilo in tudi naše vodilo, da tudi mi, ki smo zopet na nekem začetku, gradimo najbolje, najlepše in največ, kar nam okoliščine ponujajo. Poskušajmo ustvariti presežke na vseh področjih našega delovanja. Ne mislimo le na naš čas, ampak za vse rodove, ki prihajajo za nami. Le tako bomo nekoč, ko nas ne bo več, veljali za kulturne in ustvarjalne prednike. Tudi ko smo se mi rodili, nismo našli puste zemlje. Drugi so sejali in sadili za nas. Posadimo in posejmo tudi mi za tiste, ki prihajajo za nami. Pa ne karkoli. Posadimo žlahtne sadike in posejmo kulturna semena, da bodo plodovi bogati, in tisti, ki jih bodo uživali, nam bodo hvaležni in ponosni na nas! župan Rupert Gole Dogajanja v KS in občini Šentrupert POVZ£T£K OB ZAKLJUČN£M RAČUNU KS Š£NTRUP£RT Za nami je zadnji obračun dela KS Šentrupert. Radi bi vas seznanili z največjimi postavkami, ki so usmerjale dejavnost krajevne skupnosti Šentrupert v zadnjem letu dejavnosti. Vodovod: V letu 2006 smo pričeli z izgradnjo dveh vodovodov: Vodovod Ravnice Vesela Gora v dolžini približno 2300 metrov, za katerega smo v letu 2006 porabili 5.774. 259 tolarjev. Vodovod Mali Cirnik v dolžini sedem kilometrov; za nabavo materiala, projektne dokumentacije in pripravljalna dela smo porabili 19.521.162 tolarjev. Oba vodovoda bosta dokončana v letu 2007. Za vzdrževalna dela smo porabili 7.361.759 tolarjev. Cestno področje: Na cestnem področju smo v letu 2006 naredili preplastitvi na cestah Trstenik Kot in Hom Krževje. Asfaltirali smo odseka ceste na Malem Cirniku Renko in na Zaloki do Martina Goloba. Skupna vrednost opravljenih del je bila 13.760.972 tolarjev. Plačilni rok računa je bil v januarju 2007. V letu 2006 smo poravnali račun za asfaltiranje v letu 2005 v višini 8. 209.772 tolarjev. Za vzdrževalna dela - vključno s pluženjem v sezoni 2005/2006 smo porabili 10.191.173 tolarjev. Muzej na Veseli Gori v letu 2006 je bil plačan račun i/ leta 2005 v višini 3.519.108 tolarjev. Društvom in za kulturne prireditve smo prispevali 5.229.512 tolarjev. Zbrani samoprispevek v zadnjem letu 2006 smo namenili za vzdrževanje krajevnih cest in vodovoda. Nadzorni odbor je pregledal poslovanje KS Šentrupert in ni imel pripomb. KS Šentrupert ŠTIRIDESET LEJ ŽIVLJENJA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTRUPERT Za nami je štirideset let življenja KRAJEVNE SKUPNOSTI Šentrupert, pred nami - upajmo - dolgo življenje OBČINE ŠENTRUPERT. Znano je, da smo lahko uspešni samo tedaj, če znamo v življenje sedanjosti vtkati delo preteklosti. Zato je prav, da se spomnimo vseh tistih, ki so bistveno vplivali na dejavnost v naši KRAJEVNI SKUPNOSTI. Zanimivo je, da se je v teh štiridesetih letih zvrstilo samo šest predsednikov. Vsak pa je po svoje zaznamoval obdobje predsednikovanja. Pojdimo po vrsti! Spoštovani gospod Alojz JARC, bili ste prvi predsednik sveta KRAJEVNE SKUPNOSTI Šentrupert - od 1966. do 1969. leta, Vaš podpredsednik pa je bil tedanji ravnatelj šole Šentrupert Bojan Brezovar. Verjet-[ no ni bilo lahko, saj so se šele postavljali temelji življenju KS Šentrupert. Ker pa je bilo vse omejeno s pičlimi finančnimi sredstvi, je verjetno marsikaj ostalo samo v načrtovanju. Kako danes, po štiridesetih letih, gledate na začetke življenja KS Šentrupert? Spoštovani, pred štirimi desetletji je bil na pobudo občine Trebnje sklican zbor občanov z namenom, da ustanovimo Krajevno skupnost Šentrupert. Zbor je bil zelo dobro obiskan. Predstavnik občine nam je posredoval nekaj smernic za delo. Za tajnika je bil izvoljen Maks Kurent st., za podpredsednika Bojan Brezovar, jaz pa za predsednika; izvolili smo še nekaj članov izvršnega odbora. Svoje domovanje smo našli v Frelihovi hiši, kjer je izvoljeni tajnik opravljal tudi pisarniška opravila nekaterih društev. Za vso dejavnost so bila namenjena zelo skromna finančna sredstva, zato smo veliko razmišljali, kako bi kar najbolje uresničili zamisli. Vaške poti so bile slabe, zato je bil velik problem, kadar je bilo treba v vas pripeljati zdravnika, živinozdravnika, gradbe- ni material... Ob vsakem hujšem nalivu pa so bile še posebno težavne razmere. Po pogovorih v vaseh so se kaj hitro pričele delovne akcije za razširitev in posipanje vaških poti. Vaščani so bili zelo zavzeti, veliko se je naredilo s prostovoljnim delom. Velik zalogaj sta predstavljali poti Vrh Hrastno in Ravnik Okrog - Zaloka. Poteh poteh je bilo možno pripeljati naložen voz le z dvojno vprego. Iskali smo vse mogoče vire. Velik posluh je imel Gozdni obrat Trebnje, ki nam je plačal vse strojne usluge. V pomoč smo dobili tudi mladince predvo-jaške vzgoje. Nekateri vaščani so se že v tem, še bolj pa v naslednjem obdobju, zelo izkazali. Posebej moram omeniti neutrudnega Ivana Gorenca in Franca Stariča s Hrast-nega ter Ivana in Franca Stareta iz Škrljeve- Napovednik MED KS IN OBČINO ................. 2 DRUŠTVENO DOGAJANJE.............. ic UTRIP ŽUPNIJE.................... <3 SPREHODI MED..................... »6 NA MLADIH SVET STOJI............. t8 KULTURNI IN ŠOLSKI UTRIP......... 21 Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 5. junija 2007. ga ter Antona Škarja z Ravnika, ki je edini še živeči prostovoljec. Na Veseli Gori smo obnovili sejemski prostor in okolico gradu, za kar pa sta imela največ zaslug tajnik Maks Kurent in podpredsednik Bojan Brezovar. Stalni problem je bil oskrba s pitno vodo v Šentrupertu. Zaradi nenehnih okvar je imel Janko Ko- šak vedno polno dela. Razmišljali smo že o samoprispevku in pripravljali dokumentacijo za asfaltiranje ceste Slovenska vas Šentrupert; uresničilo se je šele v naslednjem mandatu. Bili smo mladi, veliko smo delali, vendar smo se ob skromnih začetkih s pičlimi finančnimi sredstvi vsakega uspeha zelo veselili. Kasneje so razvoj KS zaznamovala različna obdobja; bil je začetek, razcvet, upočasnjenost, vendar je bilo na obzorju novo upanje, velike želje OBČINA ŠENT-RUPERT. Jaz sem bil na začetku te poti. Lojze Jarc Letos bo minilo že 25 let, odkar se je komaj 49-leten poslovil PctCV let, da bi prišli do boljše ceste - saj se je promet v primerjavi z obdobjem, ZtfCnC, predsednik sveta od 1969. do 1975. leta. Kdaj pa kdaj je nje- ko je bila cesta asfaltirana, neštetokrat pomnožil, gov pomen premalo poudarjen a njegovo delo je ostalo. V njegovem obdobju je Šentrupert dobil prvi industrijski obrat; veliko pa si je Krajevna skupnost Šentrupert prizadevala, da je končno šola Peter Zgonc se je z vsem srcem lotil dejavnosti Krajevne skupnosti Šent- dobila telovadnico in oddelek, vrtca, rupert. Imel je srečo, da je kot trgovski potnik prilagajal službeni čas, Peter Zgonc se je še kako zavedal, da se moramo najprej opreti na hkrati pa je vsak. čas izkoristil za dobro kraja. Po domače bi rekli, da je lastne sile; tako smo bili med prvimi krajevnimi skupnostmi, ki smo uve-bil poročen s KRAJEVNO SKUPNOSTJO. Velikokrat je znal v aktivno- dli krajevni samoprispevek ne glede na to, da smo imeli tudi občinski sti kra ja vključevati tudi mladi rod, hkrati pa je bil pozoren do njih saj samoprispevek. Če pomislimo, da je bil krajevni samoprispevek vse do je vedel, da bodo to nekoč novi sodelavci za delo v kraju. V njegovem lani, potem bi bil naš kraj veliko bolj siromašen, mandatu je Šentrupert dobil prvi asfalt - tako Šentrupert Plavčev Naj nas preteklost, v kateri so se mnogi zavzemali za delo v kraju, mlin, v tem obdobju pa je bila tudi asfaltirana cesta Slovenska vas znova oplemeniti v spoznanju, da moramo vsi po svojih močeh gledati, Šentrupert Prelesje; verjetno nihče ni mislil, da bo treba čakati toliko da bi potrdili željo, naj bi bilo v občini bolje za Šentrupert! Spoštovani gospod JOŽ£ FRELIH, bili ste kar dva mandata predsednik sveta KRAJEVNE SKUPNOSTI Šentrupert. Bistveno ste vplivali na življenje kraja od 1978. do 1985. leta. Vse Vaše izhodišče razmišljanja je bilo prepojeno s spoznanjem, da Vam ni vseeno, kako bo Šentrupert napredoval, zato ste se z ljubeznijo lotili vsake naloge za kraj. S svojo preudarno besedo ste vsemu kraju postali svetovalec, kako naj se vodstvo KS odloča ob posameznih nalogah. Kako danes gledate na čas, ko ste bili predsednik sveta KS Šentrupert? Kje vidite rezultate svojega dela? Ali je mogoče, da je od takrat minilo skoraj 30 let?! Marsičesa se spominjam, marsikatero zgodbo, ki je bila takrat pomembna, pa sem pozabil, saj se nam danes to zdi samoumevno. Kljub temu so bila dogajanja tistega časa za vse nas, ki živimo na tem prostoru in bodo živeli, zelo pomembna. Izkazalo seje, kako je pomembno, da si prebivalci skupnosti složno zastavijo skupne cilje. V tem vidim razlago za uspehe KS Šentrupert, ki jih je nedvomno imela. To so bile modernizirane ceste, vodovodi, zazidalno območje, telefonija in še kup drugih zadev, kar je bilo in je za kraj in prebivalce tega območja zelo dobro, saj je izboljšalo življenje in dalo ljudem perspektivo. Bolj kot akcij se spominjam ljudi, ki so bili še posebej dejavni. Mnogih že ni več med nami, kar pa nas je še, smo po večini predali ‘štafetno palico’ mlajšim. Ti so jo sprejeli; tako nadaljujejo delo svojih predhodnikov. In to je najlepše. Spominjam se predsednika Petra Zgonca. S kakšno vnemo se je lotil vsake akcije! On je začel s samoprispevki, ki so omogočili uspešno delovanje KS. Izpeljal je zazidalni prostor pri gasilskem domu in postavitev Agrostroja, odpiral peskokope, asfaltiral ceste, širil vodovodno omrežje, da omenim le najpomembnejše zadeve, ki so imele in še imajo pomen za vso nekdanjo KS. Znal je pridobiti in navdušiti člane sveta in krajane. Spominjam se Poldeta Jurgliča, Jožeta Kafola, Franceta in Ivana Stareta ... Ti možje so veliko naredili za našo KS. Za Petrom Zgoncem sem prevzel predsedovanje in delo se je nadaljevalo. Asfaltiranje, telefonija, zazidalno območje v Kamn-ju. Brez zavzetih članov sveta in krajanov vsega tega ne bi mogli narediti. Tudi obči- na Trebnje nam je veliko pomagala. Na tem mestu se moram zahvaliti tedanjemu predsedniku Cirilu Pungartniku za podporo, ki nam jo je nudil. Prepričan sem, da občina Trebnje ne bi razpadla, če bi nasledniki gojili tak odnos do krajevnih skupnosti, kot ga je on. Spet se mi oglašajo imena ljudi, ki so veliko naredila: Franci Bartolj, Jože Govednik, Jože Zupan, Jože Brcar, Tone Skušek, Cene Tomažin, Peter Ravnikar, Peter Pavlin; vem, da sem trenutno še koga pozabil omeniti... Ti ljudje so bili vedno pripravljeni prevzeti včasih tudi zoprne naloge. Videlo se je, da jih krajani spoštujejo in jim zaupajo. Zato so bili uspešni. Če se povrnem k vprašanju, kje vidim rezultate svojega dela, moram ponovno poudariti, da je bilo opravljeno delo naše skupno delo. Posameznik pri taki stvari zelo malo pomeni, če nima podpore v krajanih. Za največji dosežek našega preteklega dela pa vidim tudi uspeh pri ustanovitvi svoje občine. Od tu dalje pišemo svojo zgodbo predvsem mi sami. To smo si želeli - in to imamo! Še ena zmaga - ta je pa čisto osebna: Ta zapis je moj prvi izdelek na računalniku. Lep pozdrav vsem! Jože Frelih Spoštovani gospod FRANCI BARTOLJ, življenje kraja ste bistveno zaznamovali, saj ste bili kar tri obdobja predsednik sveta KRAJEVNE SKUPNOSTI Šentrupert - od 1985. do 1998. leta. Svojo dejavnost ste bistveno zaznamovali z dvema blestečima zmagama; še kot podpredsednik ste izpeljali telefonsko napeljavo na območju Krajevne skupnosti Šentrupert - od dveh telefonov smo nenadoma prešli na dvesto telefonskih priključkov. Proti koncu Vašega mandata pa je zrasla Poslovilna vežica po načrtu arhitekta domačina Blaža Slapšaka, ki je tudi po desetih letih še vedno med najlepšimi poslovilnimi objekti na Dolenjskem. Vaša osrednja značilnost je bila, da ste znali vsakomur prisluhniti - nikogar niste izključevali, pač pa po svoje vsakomur vsaj delno ustregli, če že zaradi večno omejenih sredstev ni bilo mogoče v celoti prisluhniti prošnji. Dokaz Vaše uspešnosti je tudi zaupanje ob zadnjih volitvah, saj ste postali svetnik OBČINE ŠENTRUPERT. Kako sami ocenjujete to dolgo obdobje dela za kraj - kje vidite največje uspehe? Je bilo tudi kaj takega, česar niste mogli uresničiti, pa si boste zdaj prizadevali kot svetnik? Danes, ko ima že vsak osnovnošolski otrok v žepu tako imenovani MOB1 in se lahko s svojimi vrstniki pogovarja za nizko ceno, si zelo težko predstavljamo, kako je bilo pred 27 leti, ko je bil v Šentrupertu samo en telefonski priključek dvojček, ki sta ga imela Jože Frelih in dr. Jože Jaklič, pa še za tega ne vem, če je deloval 24 ur dnevno. Zato so bile velike želje naših krajanov, da bi tudi v naši KS zgradili telefonsko omrežje. Takratni predsednik sveta KS Jože Frelih me je nagovoril, da sem sprejel nalogo predsednika gradbenega odbora za izgradnjo telefonije. Naročili smo načrt izgradnje; izdelal ga je inž. Martin Glavač iz takratnega PTT podjetja Novo mesto. Se danes sem vesel, ker smo upoštevali njegove nasvete in sprejeli predlog, da bi zgradili omrežje za preko 700 priključkov, čeprav na začetku gradnje nismo imeli več kot nekaj deset naročnikov. V Šentrupertu je bila postavljena telefonska centrala za 160 priključkov. Takrat so krajani sami praktično opravili vsa zemeljska dela, dali in postavljali drogove, ki v večini še danes stojijo. Ko je bilo v funkciji prvih sto priključkov, so sc začele potrebe po novih priključkih neverjetno povečevati. Telefon je hotela imeti vsaka hiša in tudi zidanica kar ga danes tudi ima. Ker je bila šentruperska centrala premajhna, nove pa nismo uspeli dobiti, smo takrat zakupili določeno število priključkov v telefonski centrali na Mirni. Kasneje je bila nabavljena tudi nova telefonska centrala v Šentrupertu in s tem ustvarjena možnost, da je lahko vsak, ki je izrazil željo, dobil telefonski priključek. Danes kar ne moremo verjeti, da takrat ni bil glavni problem denar, ampak telefonski kabli, ki jih je bilo na trgu zelo malo, dobavni roki pa so bili zelo dolgi. Iz tega obdobja je veliko zgodb, kaj vse smo počeli, da smo nekako pravočasno uspeli zagotoviti potrebne telefonske kable. Zbirali smo odpadni baker ter na ta račun dobivali kable, iskali zveze po podjetjih in pri trgovcih ... Mislim, da tako spontanih in zavzetih akcij krajanov na področju celotne krajevne skupnosti Šentrupert od takrat še ni bilo. Poleg tega so krajani plačevali tudi krajevni samoprispevek; del samoprispevka je bil vseskozi načrtovan za izgradnjo telefonskega omrežja. Seveda pa so bili tudi denarni prispevki za tisti čas zelo veliki. Tudi poslovilna vežica je svoja zgodba. V krajevni skupnosti Šentrupert je bilo čedalje več spodbud, da bi zgradili poslovilno vežico. Zato smo tudi pri programu krajevnega samoprispevka postavili poslovilno vežico kot prednostno nalogo. Da smo prišli do tako lepega objekta, gre res zahvala našemu domačinu, arhitektu Blažu Slapšaku, ki je naredil izvirni projekt. Gradnja je trajala dlje časa, kot smo sprva mislili, vendar se je splačalo, saj je vežica tudi po več kot desetih letih med najlepšimi na Dolenjskem. Gradnja poslovilne vežice sicer ni zahtevala fizičnega angažiranja krajanov, vendar pa sem kot predsednik sveta KS moral vložiti veliko naporov za pridobivanje potrebnih finančnih sredstev, ker so bile tudi takrat velike potrebe po obnovi cest in za oskrbo z vodo. Kot predsednik sem se zelo zavzemal tudi za modernizacijo lokalnih in krajevnih cest v naši krajevni skupnosti. V mojih mandatih smo modernizirali določene odseke lokalnih cest, kot na primer Sotla Zabuko- vje, Šentrupert Zaloka, Šentrupert Hrastno Hom Šentrupert, Dolnje Jesenice - Cirnik, zraven pa še precej krajevnih cest. Zal mi je, ker je med mojim predsednikovanjem ostala nedokončana lokalna cesta od Vihra proti Slevcu, za kar je bilo že dogovorjeno financiranje, vendar nismo uspeli pridobiti soglasja nekega lastnika za odkup manjšega objekta, da bi lahko izvedli prepotrebno razširitev ceste, zato je vsa stvar propadla in ta del ceste še danes ni asfaltiran. V tistem času je bila problematična tudi oskrba s pitno vodo. Takrat še ni bila tako razvita tehnika za pridobivanje pitne vode iz vrtin in tudi finančno so bile te naprave zelo drage. Zato smo takrat iskali druge vire. Takrat je občina Trebnje načrtovala veliko površinsko zajetje v bližini Dol pri Litiji; to naj bi napajalo celo šentrupersko dolino in celo Trebnje. Vendar so dogovarjanja o zaščitnih pasovih potekala tako počasi, da je šel projekt v nekaj letih v pozabo. V tem času je tehnika z. globinskimi vrtinami zelo napredovala in tako zdaj oskrbo z vodo rešuje sam Šentrupert. Vedno je ostalo tudi kaj neuresničenih želja. Vsi predsedniki smo praktično skoraj vso skrb posvetili urejanju cest in oskrbi z. vodo, zato je vsem zmanjkalo energije in predvsem finančnih sredstev za ureditev samega trga v Šentrupertu. Sedaj, ko smo postali občina, bomo morali več narediti tudi za samo ureditev središča Šentruperta (pločniki, razsvetljava, kanalizacija, urejenost pročelja hiš ...). Še to: Čeprav sem bil kar tri mandate predsednik sveta KS Šentrupert, je čas minil, kot bi mignil. Franci Bartolj Spoštovani gospod POTOR FROLIH, bili ste predsednik na prelomu tisočletja -od 1998. do 2002. leta. Za Vasje bil značilen celovit pogled v prihodnost. Niste nasedali, kako bi bilo treba narediti v samem Šentrupertu pločnike, kako preplastiti trg, pač pa ste se zavedali, da so prednostne naloge urediti oskrbo z vodo, skrb za kanalizacijo in elektriko. V Vašem obdobju je zraslo zajetje pitne vode v Nebesih, v Va- Spcštovani, nedvomno sem najbolj vesel dejstva, da smo postali občina Šentrupert. Vse drugo mi je manj pomenilo. Da smo pa v tem uspeli, je bilo potrebno veliko prizadevanj, ki so nemalokrat segla čez rob razuma, okusa, osebnega ponosa in ponižanja, hkrati pa tudi neizmerne samozavesti absolutnega prepričanja in slovenske ter šentru-perske zavesti. Delovati je bilo potrebno na nivoju vaške skup- šem obdobju je nastalo glasilo ŠentRU-PERT, kulturno ste dvignili Šentrupert z vključitvijo kraja v IMAGO SLOVENIAE - Podoba Slovenije; vzpodbudno je, da sta tako časopis kot tudi vključitev kraja v kulturne dogodke postala stalnica. Zadnji trenutek Vam je uspelo tudi podaljšati krajevni samoprispevek, kije bil dolga leta osrednji vir napredka. Morda Vaša najbolj pomembna naloga pa je bila že po sklenjenem mandatu. S trmasto vztrajnostjo ste dosegli, daje tudi KS Šentrupert znova dobila možnost, da postane OBČINA. Vesel bi bil, če bi lahko predstavili svoje videnje tega obdobja - na kaj ste najbolj ponosni - kaj pa bi še želeli narediti, če dan ne bi imel samo štiriindvajset ur. mo dobro vodstvo, ki se, upam, čuti šentrupersko. To pa je edino zagotovilo in nadvse potrebno dejstvo. Prepričan sem v uspeh! Šentruperčanom se zahvaljujem za sodelovanje, uredniškemu odboru pa želim nadaljnji optimizem in čirnveč lepih uspehov ter prijetnega poročanja! Peter Frelih nosti, krajevne skupnosti, občine Trebnje, Republike Slovenije kakor tudi drugih neprofesionalnih združenj, ki vsako po svoje lobira. Pomembno je le, da smo zmagali in uspeli. Glede idej in vizije v Šentrupertu ni potrebno veliko iznajdljivosti. Nerešenih je toliko zadev, da še nekaj mandatov ne bo zmanjkalo dela. Seveda pa se postavlja vprašanje strokovnosti in pravilnih pristopov k reševa- nju problemov. Ta problem pa mora reševati vodstvo občine, ki mu je bila ta naloga zaupana. Čas pa bo pokazal svoje tako kot vedno. Na vprašanje, kaj bi si še želel narediti, pa se največ ukvarjam s tem, da bi organiziral čas tako, da bi se lahko čim bolj posvetil družini. Glede Šentruperta in njegove prihodnosti pa me trenutno ne skrbi, saj sem prepričan, da ima- Spcštcvani gospod TONO RUGOLJ, bili ste zadnji predsednik sveta KS Šentrupert. Vaš mandat od 2002. do 2006. leta ni bil najbolj rožnat; usihala so sredstva, zato ni bilo mogoče pristopiti k večjim akcijam; proti koncu mandata seje končal dolgoletni krajevni samoprispevek, kije bistveno pripomogel k uresničevanju nalog. Vendar pa bo ostal spomin na spoznanje, da ste bili Vi tisti, ki ste skupaj s sodelavci uspešno izpeljali volitve za življenje v samostojni občini. Tu je bilo ogromno dela, ki pa se je najprej končalo z uspešnim referendumom za samostojno občino, nadaljevalo pa se z izvolitvijo prvega občinskega sveta in župana. Zaupanje v delo, ki ste ga opravili, se je pokazalo tudi z izvolitvijo za svetnika v novem življenju Šentruperta. Zanimalo bi nas, kako Vi gledate na minulo obdobje; kje čutite največje zadovoljstvo. Ali si boste kot član občinskega sveta prizadevali uresničiti kakšno nalogo, ki je zaradi omejenih finančnih sredstev niste mogli izpeljati? Krajevna skupnost je v Šentrupertu z nezadovoljni tudi krajani, ki so želeli, da hi ustanovitvijo nove občine Šentrupert pre- posodobili ceste do njihovih domov, pa niso teklost. Ko se oziram na preteklo štiriletno prišli na vrsto. Lahko pa zagotovim, da se obdobje mojega mandata, me obhajajo je svet v največji meri trudil zadovoljiti mešani občutki. Vsekakor je bilo v tem ob- potrebe krajanov, dobju nekaj lepih trenutkov ob doseganju Imamo pa tudi nekaj uspehov, ki so obliž zastavljenih ciljev, premnogo pa je bilo za vse te neuspehe, ki jih je doživljal ta svet. neuspehov, razočaranj, slabe volje. Seveda Tako se lahko pohvalimo, da smo na oskrbi je zagotovo največji neuspeh neizgradnja z vodo veliko in solidno delali: vodovod ceste Slovenska vas - Šentrupert. Seveda so Hom Draga, Nebesa Viher, vodovod do OŠ, v Selih, Ravnice - Hom (še v izgradnji). Prav tako je bilo tudi na cestnem področju kar nekaj krajevnih cest, nekaj jih je dobilo asfaltno prevleko, nekatere smo samo popravili. Zavedam se, daje bilo vsega premalo, vendar sredstva, ki so bila v tem obdobju na voljo, več niso dovoljevala. Zagotovo pa so zadnje dve leti naše delo zaznamovale ujme, ki so povzročile veliko škode -predvsem na cestnem področju. Tako je tako rekoč odneslo cesto na Kozjeku, dve cesti na Malem Cirniku, v Selih in še nekaj manjših plazov (Hrastno, Hom, Roženberk) Za sanacijo teh cest je Občina Trebnje prispevala za en plaz na Malem Cirniku, vse ostalo je bilo breme KS. Pri vsem tem delu pa sem občutil velik pritisk krajanov na sredstva iz KS, ni pa bilo pripravljenosti za samoorganiziranost krajanov za pomoč pri nastalih situacijah. Lahko pa rečem, da sem večje vključevanje krajanov pogrešal na vseh področ|ih reševanja njihovih problemov. Entuziazem preteklih časov je izginil. Ven- dar mislim, da ga bomo pri delu nove občine ponovno potrebo- V ŽIVLJENJE KS JE VTKANO DOLGOLETNO DELO ... Zgodba o dogajanju v krajevni skupnosti Šentrupert bi bila nepopolna, če ne bi spregovoril še človek, za katerega bi lahko rekli, da ni bilo stvari, kjer ne bi bil zraven. Spoštovani gospod Franc Novak, Vi ste bili v življenju KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTRUPERT dolgoletni ljubiteljski tajnik. Nobena stvar ni šla mimo Vas. Ko s časovne odmaknjenosti gledam na Vaše delo, lahko znova rečem, da ste bili predvsem Človek, ki ste želeli po svojih močeh slehernemu pomagati, kdor se je zatekel na KS. Človek bi rekel, da niste bili v službi KS, pač pa v službi za dobro ljudi. To pa je tudi največ, kar lahko človek doseže. Kako danes gledate na obdobje sodelovanja v življenju KS; kateri so tisti premiki, ki so naredili uspešno KS Šentrupert? Vesel bom, če se boste še posebej ustavili ob obdobju predsednika sveta KS Petra Zgonca, ki je pravzaprav presahnil sredi najlepših let. vali. Vse aktivnosti pač ne morejo sloneti samo na peščici izvoljenih svetnikov in bodoče uprave, čeprav so svetniki na to prostovoljno pristali. Čez vse obdobje mojega mandata pa je tekla borba za samostojno občino. To borbo je dobro zastavil prejšnji predsednik sveta KS Peter Frelih. Tudi v mojem mandatu je s svojimi izkušnjami marsikdaj priskočil na pomoč. Glavno dogajanje za ustanovitev nove občine pa se je začelo po doseženi spremembi Zakona o lokalni samoupravi. Ta zakon je ponovno odprl možnosti naše KS za ustanovitev samostojne občine. Čeprav je državni zbor konec leta 2005 našo zahtevo po samostojnosti zavrnil, pa je naši pritožbi ugodilo ustavno sodišče. In tako seje začelo: priprava ekip, zbori krajanov, razgovori, referendum ... Vmes pa veliko dela in priprav, za rezultat pa veste. Za mrtvilom čez. poletje so prišle volitve v organe nove občine. Ob tem sem si želel čim večje enotnosti, čim boljši izbor kandidatov in nestrankarsko razdvajanje. Ne vem, če nam je to uspelo. Volivci ste se odločili po svoje, kar je tudi prav. Ko pogledam na življenje krajevne skupnosti Šentrupert in delo njihovih predsednikov od Lojzeta Jarca, Petra Zgonca, Jožeta Freliha, Francija Bartolja in mojega predhodnika Petra Freliha, je bilo vseskozi opaziti vzpone in zatišja pri delu sveta KS; tak mandat je bil tudi moj. Če že nisem povsem zadovoljen z. doseženimi rezultati na področju urejanja infrastrukture, sem pa lahko ponosen, da je v mojem mandatu Šentrupert postal samostojna občina. Vsem, ki ste pri tem pomagali, hvala, novemu občinskemu svetu pa želim dobrih, smelih odločitev! Tone Rugelj »Že 1965. leta sem bil izvoljen za odbornika Skupščine občine Trebnje, nato bil ponovno izvoljen, potem pa sem bil še dvakrat v delegaciji KS Šentrupert za delegiranje delegatov na seje skupščine. Že po prvi izvolitvi sem se moral udeleževati raznih sestankov na krajevni ravni in na enem izmed njih je bila tudi izrečena pobuda, da bi se obnovili sejmi na Veseli Gori. Pobudo sem prenesel na občinsko sejo in na prvi naslednji seji je bil sprejet sklep o obnovi sejmov. Gostinsko ponudbo je na sejmih organiziralo Turistično društvo Šentrupert, kjer sem tudi sodeloval; na enem izmed manjših sejmov sem celo vodil gostinski obrat in naredil obračun poslovanja, ki sem ga odnesel tedanjemu predsedniku sveta KS Petru Zgoncu, leta pa me je začel nagovarjati, naj bi bil tajnik KS in to delo sem tudi sprejel. Če še malo posežem v preteklost; ko so bile 1966. leta ustanovljene krajevne skupnosti, je bilo sprva mišljeno, naj bi bile na našem območju tri KS: Šentrupert, Slovenska vas in Bistrica; kako je bilo pametno, da so se krajani odločili za enotno krajevno skupnost, se je v nas- lednjih letih potrdilo. Začelo se je intenzivno delo za razvoj našega kraja. Največja ovira je bila izredno slaba cesta od Slovenske vasi do Šentruperta, ki je bila še makadamska. Začela se je akcija zbiranja sredstev za asfaltiranje te ceste; izglasovan je bil prvi krajevni samoprispevek, a le na zahodnem območju krajevne skupnosti. Našim rojakom po svetu smo poslali prošnje, da bi pomagali pri asfaltiranju. Drugi del do Prelesja pa je še vedno ostal makadamski. Takratni predsednik Skupščine občine Trebnje Ciril Pevec pa je predlagal, da bi asfaltirali oba kraka ceste; spet so se začela zbirati sredstva za asfaltiranje po vzhodni strani in tako nam je uspelo asfaltirati oba kraka asfalt pa je bil položen na obstoječo podlago, ne da bi cesto utrjevali ali širili. Tako je bil storjen prvi korak za začetek razvoja kraja in za lažji dostop v sam Šentrupert. Svet KS se je takoj lotil akcije za krajevni prispevek na celotnem območju za nadaljnjo modernizacijo krajevnih in vaških cest. V to obdobje sodi asfaltiranje ceste v Škrljevo, kjer sta ogromno naredila Ivan in Franc Stare, sle- dila je asfaltna cesta do Plavče-vega mlina do hiše Jožeta Možine. Spominjam se, kako sem v Trebnjem slišal pogovor dveh možakov, ki sta modrovala, da Šentruperčani asfaltirajo cesto v gozd. Takrat res večina ni pričakovala takšnega nadaljnjega asfaltiranja. Hkrati je bil tudi asfaltiran trg in večina ulic v samem Šentrupertu. Tretja je bila na vrsti cesta proti Dragi. Treba pa je bilo iti tudi v novo akcijo rabilo se je ogromno gramoza za širitev in utrjevanje zemljišč. Krajevni samoprispevek, ki se je vseskozi obdržal, je pripomogel, da seje postopoma asfaltiralo večino lokalnih cest. Poleg del na cestah je bilo veliko aktivnosti tudi na drugih področjih. Ker so krajani želeli priti do pitne vode, je bilo veliko pozornosti posvečeno zgraditvi vodovodnega omrežja. Ker pa je bilo premalo strokovnosti, se je večkrat zgodilo, da je posamezno zajetje usahnilo. V tem času so sc tudi zelo gradili vaški vodovodi. Krajevna skupnost Šentrupert je prevzela tudi upravljanje pokopališča in začela z obnovo obzidja, najprej pa sta bila ob razpadajoči škarpi postavljena oba stebra ob glavnem vhodu in na njih grški črki alfa in omega. Celotna obnova obzidja pa se je končala v kasnejših letih. V Šentrupertu vse povojno obdobje ni bilo dovoljeno graditi stanovanj; predsednik Peter Zgonc pa je izposloval pripravo dveh zazidalnih načrtov za stanovanjsko gradnjo, na bivšem župnijskem vrtu in na zemljiščih pod spomenikom. Da bi pocenili gradnjo z lastnim delom pri urejanju cest, napeljavi vodovoda ter elektrike, je predsednik Peter Zgonc predlagal ustanovitev Stanovanjske zadruge Šentrupert, ki se je kasneje razvila v eno izmed največjih zadrug v Sloveniji. Kasneje je bil pripravljen še zazidalni načrt Kamnje Vrh, vendar ni bil nikoli realiziran. Ker je bil dostop do središča Šentruperta zaradi številnih gradenj težaven, se je v tem času porušila Apetova hiša. Vsi nekdanji telovadni in sokolski domovi so prišli v lastništvo Partizana Slovenije, Peter Zgonc pa je dosegel, da je sama zgradba kulturnega doma in nekaj pripadajočega zemljišča pripadla krajevni skupnosti Šentrupert. Proti koncu svojega drugega mandata je Peter Zgonc začel delovati tudi v Gasilskem društvu Šentrupert, bil nekaj časa celo predsednik, hkrati pa poskrbel za razširitev in dograditev doma ob 80-letnici društva 1979. leta; v tem času je bila zaradi prostorske stiske ukinjena vaška pot za gasilskim domom. Treba bi bilo omeniti še veliko stvari - od praznovanj, počastitev dneva mrtvih, vinska trgatev, slovesno odpiranje posameznih cest; Peter Zgonc je pripomogel tudi pri ustanavljanju Gasilske desetine Zabukovje -živel je za krajevno skupnost. Morda je prav, da se zdaj, ko smo dobili samostojno občino, spomnimo, da je temelje v to vložil tudi Peter Zgonc s svojim nesebičnim delom. Bil sem tajnik tudi pri naslednjem predsedniku Jožetu Frelihu. V njegovem dvojnem mandatu je krajevna skupnost nadaljevala z deli za modernizacijo krajevnih, lokalnih in vaških cest ter začela z napeljavo telefona; za to gradnjo je bilo potrebno pridobiti vse načrte in številna soglasja; za telefonijo je bil zadolžen podpredsednik inž. Franc Bartolj, operativno delo na terenu pa je zvesto vodil Jože Govednik z Mirne. Tudi v mandatih Franca Bartolja so se podobna dela nadaljevala, nova pa je bila izgradnja poslovilne vežice in nakup zemljišča zanjo. Pri vseh akcijah sem sodeloval do 21. decembra 1995, ko sem doživel na poti iz. pisarne proti domu prometno nesrečo (povzročitelja niso nikoli našli) s kompliciranim zlomom gležnja desne noge; zaradi počasnega zdravljenja sem bil prisiljen prenehati delati v KS. Kljub daljšemu prispevku ni niti približno zajeto vse delo predsednikov in ljudi, ki so bili nesebično pripravljeni delati za kraj. Ker je malo ohranjenega arhiva, je marsikaj utonilo v pozabo; kljub vsemu pa je vse delo dokaz pripravljenosti naših krajanov za delo in napredek domačega kraja.« Franc Novak Šentrupert v Cvrcpi MEDNARODNA POTUJOČA RAZSTAVA GOTSKE ARHITEKTURE SREDOZEMLJA S CERKVIJO SV. RUPERTA 18. januarja 2007 so v španski Valencii odprli razstavo gotske arhitekture v Sredozemlju. Med desetimi razstavljenimi maketami gotskih spomenikov in elementov, nastalih v sklopu projekta GOTHICmed, je v Museo de Historia de Valencia bila na ogled tudi maketa cerkve sv. Ruperta iz Šentruperta. Poleg slovenske gotske znamenitosti si bodo obiskovalci potujoče razstave, ki je trenutno v portugalski Evori, lahko ogledali še devet maket sakralnih in posvetnih objektov ter gotskih detajlov s Portugalske, iz Italije, Grčije in Španije. Razstavljeni pregled gotske umetnosti v Sredozemlju priča tako o enotni gotski liniji v tem delu Evrope kot tudi o razlikah, ki se kažejo med državami kot posledica različnih zgodovinskih vplivov, kar daje razstavi poseben pomen. Razstavo so slavnostno odprli vodja oddelka za kulturo v mestu Valencija Maria Jose Alcon, vodja razstave Arturo Zaragoza in predstavnik Evropske unije za področje kulture Eugenio Delfino. Slednji je projektu GOTPlICmed, ki v petih državah Sredozemlja poteka že tretje leto, namenil lepe besede in ga označil kot enega uspešnejših evropskih kulturnih projektov programa Kultura 2000: »Razstava, ki se bo podala na pot po vseh petih v župan Rupert Gole in mag. Janez Širše projektu sodelujočih državah, pomembno prispeva k ugledu in prepoznavnosti sredozemske gotske arhitekture.« Iz Slovenije se je odprtja razstave poleg mene udeležil tudi direktor slovenskega projektnega partnerja, Mednarodnega inštituta za turizem pri nacionalnem turističnem združenju - niag. Janez Širše. Potujoča razstava, ki jo spremlja bogata grafična, tekstovna in slikovna predstavitev obdobja gotike in spomenikov posameznih držav, bo v prihodnjih mesecih obiskala še Palermo v Italiji, nato pa se bo julija letos za nekaj časa ustalila v Ljubljani. Njena zadnja postaja pa bodo grške Atene. Vesel sem, ker je cerkev sv. Ruperta v obliki modela ter grafične in multimedijske predstavitve vključena v to mednarodno potujočo razstavo. Prispevek Slovenije k razstavi je izjemno pomemben v smislu utrjevanja in poglabljanja prepoznavnosti naše države in njene dediščine v mednarodnem prostoru. Seveda to velja tudi za Šentrupert, ki je v zgodovini predstavljal pomembno gospodarsko, upravno in kulturno naselbino v Mirnski dolini, o čemer nenazadnje priča tudi izjemen kulturni spomenik, ki ga zdaj predstavljamo mednarodni javnosti. Hvaležen sem našemu rojaku Jožetu Anderliču, kije finančno pokril izdelavo modela naše cerkve in s tem pripomogel k tako lepi predstavitvi našega kraja v Evropi. Rupert Gole POROČILO O DELOVANJU OBČINE Delo smo zastavili na pripravi analiz obstoječega stanja in pripravi študij za različna področja. Ker še nimamo proračuna, je delo nekoliko oteženo, saj ne moremo sklepati nobenih novih pogodb. Kljub temu se osebno seznanjam s stanjem in nekatere študije smo lahko izpeljali še v okviru sredstev prejšnje občine. Letos se fizično v prostoru ne bo veliko zgodilo, saj je pred tem potrebno pripraviti vse projekte in zadeve logično povezati med sabo. Na področju komunalne dejavnosti moramo pripraviti vse predvidene trase in jih med sabo uskladiti. Vse prevečkrat se dogaja, da po nepotrebnem kopljemo, zasipamo in spet kopljemo ... Potek kanalizacije in priključevanje na kanalizacijsko omrežje večine naselij naše občine je na idejni ravni že rešen. S člani posameznih odborov si bomo pomagali, da bomo čimprej realno ocenili proračunske postavke. Potrebno bo oceniti vrednost bodočega vlaganja v komunalno infrastrukturo, v turistične in kulturne projekte, v delo in razvoj družbenih dejavnosti in podobno ... S predsedniki odborov smo se tako dogovorili, da za področje, ki ga pokrivajo, pripravijo potrebe glede na dejansko stanje v občini. Če imate kakršne koli predloge za določena področja, se obrnite na vodje odborov, ki bodo potrebe zapisali, poskrbeli za ovrednotenje in posredovali za pripravo proračuna. To sicer ni delo odborov in svetnikov; za to tudi niso plačani. Vendar smo se na svetu odločili, da vsak prispeva, kar največ zmore, da bomo čimprej prišli do konkretnih podatkov. Novice z občinskih sej Za nami so štiri redne občinske seje in mnogo neuradnih sestankov s svetniki; dela je veliko, občinske uprave pa še nimamo in si tako med sabo pomagamo, da bi čim hitreje izvedli nujno potrebne korake za vzpostavitev vseh potrebnih temeljev za delovanje občine. Sprejeti pomembni sklepi in dokumenti Statut Kot prvi in najpomembnejši dokument za delovanje občine Šentrupert smo na 2. redni seji 31. januarja 2007 sprejeli Statut Občine Šentrupert; le-ta je bil 12. februarja 2007 objavljen v Uradnem listu št. 12/07 in je tako tudi stopil v veljavo. Poslovnik Poslovnik smo sprejeli na 4. redni seji 1. marca 2007. Tu gre prav tako za enega izmed ključnih dokumentov. Poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic občinskega sveta. Določbe poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles. Poslovnik je ravno v procesu objave v Uradnem listu in bo prav tako v kratkem stopil v veljavo. Odlok o ustanovitvi občinskega glasila Naše doslej krajevno glasilo ŠentRUPERT je s sprejetjem odloka o ustanovitvi občin- skega glasila postalo naše uradno občinsko | člani občinskega sveta, zraven sta še dva glasilo. Odločili smo se, da se štetje nada- | zunanja člana. Predsednik odbora je vedno ljuje da ne pričenjamo s številko 1. Bistve- | tudi član občinskega sveta. To seveda ne venili sprememb glasilo ne bo doživelo, saj se 1 lja za nadzorni odbor, ki ga sestavljajo trije je v tej obliki v preteklih letih dobro uvelja- | člani, in nihče izmed njih ne sme biti član vilo; razmišljamo pa, da bi sčasoma glasilo 1 občinskega sveta oz. imeti kakršno koli dru-izhajalo na vsaka dva meseca oziroma 6 | go funkcijo v okviru delovanja občine. Na izdaj na leto. | sami seji so imeli svetniki za vsak odbor | možnost predlagati tudi dodatne kandida-Odlok o organizaciji | te, o katerih je občinski svet razpravljal in in delovnem področju | glasoval. Tako posamezne odbore sestav- občinske uprave | ljajo: S tem odlokom občinski svet ustanovi kot enovit organ občinsko upravo Občine Šentrupert, določi njene naloge oz. delovno področje in notranjo organizacijo ter uredi druga vprašanja v zvezi z njenim delovanjem. Na 4. redni seji smo odlok obravnavali v prvem branju. Odlok bo predvidoma sprejet na naslednji redni seji. S tem dokumentom je postavljen pravni temelj za oblikovanje razpisov za zapolnitev predvidenih delovnih mest. Komisije | Nadzorni odbor: I Marjana Pejovič, predsednica I Dušanka Mikec, članica I Branka Brcar, članica 1 Odbor za okolje in prostor: ] Alojz Gregorčič, predsednik Franc Bartolj, član Ludvik Ahlin, član Alma Zavodnik Lamovšek, zunanja članica Milan Sturm, zunanji član Statutarna komisija, k, je l.ila ustanov- j odbor za P™™™ in ljena že na prvi redni seji, ima trenutno res- | Anton Rugelj, predsednik nično veliko dela in ima za sabo že kar ne- | Franc Bartolj, član kaj sej. Komisija za volitve in imenovanja je | Ruža Brcar, članica bila potrjena takoj po sprejetju Statuta. | Janja Grebenc, zunanja članica Njena prva naloga je bila priprava predlo- | Frančiška Zgonc, zunanja članica gov zasedbe potrebnih odborov in komisij. | Odbor za Odbori družbene dejavnosti: V skladu s 27. členom Statuta Občine I Ruia Brcar, predsednica Šentrupert smo na 4. redni seji na predlog ! Bojana Tratar, članica komisije za volitve in imenovanja sprejeli se- I Jurij Bizjak, član stavo posameznih odborov. Vsak odbor se- I Jože Zupan, zunanji član stavlja po pet članov - trije so vedno tudi I Mira Brezovar, zunanja članica Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem: Jurij Bizjak, predsednik Jože Zaplat ar. član Izidor Kovaljev, član Edmurtd Pal, zunanji član Petra Florjančič, zunanja članica Uredniški odbor občinskega glasila: Jože Zupan, urednik Mateja Ramovš, pomočnica urednika Apolonija Rugelj, članica Mirko Simončič, član Andreja Udovč, članica Jože Uhan, zunanji sodelavec Jožeta Zupana smo kot predstavnika občine Šentrupert izvolili vJS RS za kulturne dejavnosti. Aktivnosti na projektih Prenova prostorov bivše pošte Pritličje, kjer je bila včasih pošta, prenavljamo za potrebe društev in policijske postaje. V prostorih smo odstranili vse tlake in naredili vse potrebne ukrepe (hidroizolacija) za preprečevanje dvigovanja vlage. Po prenovi (približno venem mesecu) bosta na voljo dva prostora. Večji prostor (kjer je bila pošta) bo namenjen društvom za srečanja in sestanke. Manjši prostor s posebnim vhodom bo namenjen policijski postaji, kjer bo dvakrat na teden policist imel uradne ure kot je to sedaj v Mokronogu. Preurejanje prostorov za občinsko upravo V ponedeljek, 12. marca 2007, smo pričeli z nujnimi deli v prostorih, kjer je sedaj sedež občine prej sedež krajevne skupnosti. Z minimalno investicijo bomo zagotovili ustrezne delovne pogoje za bodočo občinsko upravo. Potrebno bo postaviti nekaj predelnih sten, zapreti nekaj odprtin in narediti nekaj novih. Bistveni strošek bo pravzaprav oprema, ki jo moramo kupiti za bodoče zaposlene - mize, stoli, omare, računalniki, računalniška mreža in podobno. Glede na to, da je oprema mobilna, pa bomo SKLADIŠČE SNEMALNA NAPHAVA STREŽNIK PISARNA 'l D