l/ieuc btalcem
uc i
žetimr pii/étèa pnazmád, ÍM mel boïiè ito wem* m/v Mr!
Po naših občinah
Hajdina •
Pozitivno mnenje le za Iris Mlakar
O Stran 4
Po naših občinah Pobrežje • Cesto bodo morali "nalu-knjati" še enkrat Z> Stran 24
iO>
Ptuj, petek, 10. decembra 2010
letnik LXIII • št. 96 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
j89,8«98.e»l04j3 www.radio-ptuj.si
Nogomet Labod Drava •
Drava je imela v svojih vrstah dragulje O Stran 11
Tajski boks
Tadej Toplak •
Nov šampion
O Stran 13
V
Štajerski
Spodnje Podravje • V pričakovanju božičnega in siivestrskega veselja
Predpraznično vzdušje je v zraku
S prihodom prvega od decembrskih dobrih mož je predpraznično vzdušje čutiti že skoraj na vsakem koraku, pričela pa se je že tudi nakupovalna mrzlica.
V«
Leto 2010, ki ga bomo pomnili po vrhuncu krize in celi vrsti negotovosti, se počasi, a vendarle bliža koncu. Kmalu po tem, ko so praznične lučke veselega decembra zagorele v prestolnici, so zažarele tudi na širšem območju Spodnjega Podravja. Tudi v zasanjanem Ptuju so poskrbeli za nekaj prazničnih novosti.
Za prijetno vzdušje pa so po svoje poskrbeli tudi trgovci, saj so številne izložbe in prodajalne že lepo okrašene, tako da je predpraznično vzdušje zares že v zraku. Tega pa so posebej veseli naši najmlajši, ki se jim v pričakovanju Božička in dedka Mraza s pravljičnimi podobami in številnimi darovi sredi nasmejanih obrazov iskrijo oči. Da o skrbnih mamicah in očkih, pa dedkih in babicah, tetah in stricih, ki hitijo od trgovine do trgovine, ne govorim.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ormož • Potrebujejo obilno letino 2011
Uspešno na mednarodnem trgu
Družbi P&F Jeruzalem Ormož in P&F Jeruzalem Ljutomer sta si za cilj zadali preboj med deset najboljših vinogradnikov Evrope na področju belih vin, kar je zvenelo zelo ambiciozno, je povedala Andreja Komel, direktorica za trženje, finance in splošne zadeve, a rezultati kažejo, da so na pravi poti, saj so letos kar za trikrat povečali izvoz.
„Ves vloženi trud tako na področju prodaje kot na področju kakovosti se pozna v skupni prodaji, ki bo po oce-
Ogled predbožičnega Dunaja za dve osebi.
¿etr/fč/euca . potepa
Seznam Izžrebancev poiščite na strani 21!
nah za dobrih 30 odstotkov višja kot lansko leto. Že po letu in pol delovanja se približujemo svojim zastavljenim ciljem, saj smo v tem času dosegli 3,5 milijona prodanih steklenic vina," je povedala Komelova. Ena izmed pomembnejših prodaj je zagotovo pošiljka vin P&F na Kitajsko, kamor so distribuirali kar 1,5 milijona steklenic vina, večje količine pa izvažajo tudi v Veliko Britanijo, Belgijo in na Nizozemsko. Na trgih zahodne Evrope se je prodaja letos povečala za 70 %. Celoten letošnji prihodki iz prodaje pa presegajo 10 milijonov evrov. Letos pozitivnega rezultata sicer še ne pričakujejo predvsem zaradi precejšnjega izpada pridelka.
Več v prihodnji številki Štajerskega tednika.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Andreja Komel, direktorica za trženje, finance in splošne zadeve, ter Mitja Herga, direktor za enolo-gijo in razvoj vinogradništva in vinarstva, sta predstavila letošnje rezultate in napovedala novosti.
Podravje • Kmetijska zadruga skozi leto 2010
Da - lahko je tudi slabše kot v letu 2009!
Tik pred koncem letošnjega leta so v vodstvu KZ zadovoljni s poslovnim izidom, čeprav priznavajo, da je bilo leto še težje kot prejšnje. „Lani smo bili prepričani, da slabše ne more biti, letos se je izkazalo, da je situacija še bolj kritična. Kljub temu smo zastavljene plane večinoma dosegli," je najprej povedal direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič.
bojim, da takšna kapaciteta bi-oplinarn pri nas ni dolgoročno dobra, sploh ne za živinorejo. Če bi bioplinarne res bile v funkciji predelave ostankov od kmetijstva, potem ni težav, žal pa, kot kaže slika, ne bo tako, ampak se bo kmetijstvo preusmerilo v dobavitelje za to dejavnost. Posledično se bo še bolj zniževala naša samooskrba s hrano, ki je že zdaj manj kot
Cene reprodukcijskega materiala, škropiv in gnojil so se po besedah Janžekoviča umirile in so celo precej nižje kot pred dvema letoma in bodo ostale na tej ravni, z morebitnim minimalnim dvigom do spomladanske sezone 2011: „Je pa res, da je bila letos izjemno slaba odkupna cena pšenice v času žetve, potem se je pa precej dvignila. Vendar žal nismo imeli možnosti narediti nič, ker je bila vsa pšenica prodana prej. Po drugi strani je bila letos zelo dobra odkupna cena koruze, 170 evrov za tono suhe koruze. Popravljati se je začela tudi situacija pri govejem mesu, cene se nekoliko popravljajo, slabo pa je še vedno v prašičereji, kjer so cene mesa absolutno prenizke in je pri tej, letošnji ceni koruze vprašljiva ekonomika pitanja. Če se bodo hlevi zaradi tega preveč praznili, potem bomo priča novi krizi v živinoreji, cene žitaricam lahko ponovno padejo. Na odkupne cene žitaric gotovo vplivajo tudi bioplinarne, ki rastejo kot gobe po dežju in so povečale povpraševanje. Vendar se
Uvodnik
„Resetirati" že, a z novimi programi
Po dveh desetletjih demokracije, ki smo jo dočakali prav v decembru, je vse več kritikov našega sistema, pa tudi večina ljudi prepričanih, da je politični projekt demokracije, ki je bil tedaj jasno zastavljen, krepko zavožen, saj je daleč od tedanjih ciljev in pričakovanj. Nekateri sicer menijo, daje svoje storila tudi kriza, a verjamem, da predvsem netaktni, totalno neučinkoviti ukrepi vseh dosedanjih vlad in vladajočih krogov. Vse bolj so me prepričali tudi tisti, ki trdijo, da smo si, pardon, da so nam sedanjo godljo skuhali drugi. Skuhali so jo tisti, ki ves ta čas o vsem odločajo in nas vodijo, saj so nas krepko zavozili; ne le v političnem, tudi v ekonomskem in še kakšnem pogledu. Tudi bančni sistem deluje kot pred pol stoletja, saj protekcio-nistično (re)financirajo le tiste, ki so blizu aktualni vladajoči eliti. Oligarhičen vrh odloča o vsem in se noče zavedati, da igra nevarno igrico, ki se bo tako kot vsaka druga enkrat morala končati.
Vsi vemo, da je takšno delo treba takoj prekiniti, slišimo celo, da je državo treba resetirati - kot računalnik - in vse skupaj zagnati na novo. Že sam izraz mi ni všeč, saj je k nam priplaval prek luže. Tudi zaradi tega ne, ker vem, da ne obstaja nobena čarobna tipka, na katero bi nekdo pritisnil in zadevo ustavil ter vse začel znova. A tudi če bi državo resetirali, ponovni zagon z istim programom, beri z ljudmi, ki nam že 20 let solijo pamet in se neučinkovito igrajo z usodo ljudi, ne bi bil učinkovit.
Nekaj se torej mora zgoditi. In se zagotovo tudi bo, vprašanje je le, v katero smer. In zato me skrbijo nekatere izjave medijsko glasnih ekonomistov ter skupine, ki se je poimenovala akademija za demokracijo, ki sicer pravilno ugotavljajo, da je stanje v državi že čisto na robu, ker ga v celoti obvladujejo neki politični in ekonomski lobiji in oligarhični krogi, ki ne poznajo več nobene morale in ne prava. Takšno stanje je skrajno nevarno, kajti obubožani ljudje, ki životarijo na robu revščine, nimajo več nobenega zaupanja v nikogar od znanih obrazov, zatopri-čakujejo nekakšnega odrešitelja, nekakšnega vodjo, ali če hočete, mesijo, ki bi končno udaril po mizi in naredil red. Prav to pa naj bi Slovenijo v prihodnjem letu pahnilo v neke vrste mehko diktaturo ali pa nazaj v totalitarizem, levi ali desni!? Upam le, da bomo na koncu tunela, v katerega so nas zapeljali, vendarle kmalu zagledali kakšno luč - in upam, da to ne bo vlak.
Martin Ozmec
Direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič: „Čeprav je obseg poslovanja letos nekoliko nižji, pa smo glede na splošno krizno situacijo, še zlasti v kmetijstvu, lahko zadovoljni!"
50-odstotna, in če se zgodi kakršnakoli naravna katastrofa, ki bo fizično preprečila uvoz hrane, bomo hitro videli, kaj to pomeni; ostanemo lahko pri praznih policah v trgovinah. Preveč smo že odvisni od tujih trgov," je poslovanje zadruge in pogled na kmetijstvo na kratko povzel direktor.
Letos med 35 in 40 milijoni evrov prometa
Kot rečeno, pa so v KZ s poslovanjem letošnjega leta zadovoljni: „Na področju odkupa živine smo dosegli načrte, odkupili smo približno 4000 glav govedi in 15.000 prašičev, pšenice, koruze in oljne ogrščice pa smo odkupili skupno okoli 10.000 ton. Rezultati so, glede na splošno situacijo v kmetijstvu, zadovoljivi, sicer pa nam je v zadrugi prvo vodilo, da so prihodki kmetije čim višji, saj je edino tako reprodukcijsko sposobna. Glede prodaje gnojil smo dosegli približno 20.000 ton, kar je sicer nekoliko pod načrti, vendar že bolje, kot je bilo. Morali bi prodati vsaj 10.000 ton več, da bi bilo to zadovoljivo, vendar je bila jesenska setev opravljena praktično brez gnojenja, zato je zemlja že precej izčrpana in pričakujemo porast povpraševanja pred naslednjo setvijo, sicer je jasno, da bo pridelek boren po količini in kvaliteti. Opažamo pa velik padec prodaje zlasti gradbenega materiala, kar je posledica krize v gradbeništvu nasploh, pa tudi padec prodaje vseh artiklov, ki niso nujno potrebni za kmetovanje."
Skupno, kot ocenjuje Marjan Janžekovič, bo zadruga kot skupina leto zaključila s približno 35 do 40 milijonov evrov bruto prometa, kar je kar nekaj manj kot leta 2008, vendar pa so v tem času tudi znižali šte-
Nakup in celovita posodobitev oljarne Fram se je izkazala kot dobra naložba.
vilo zaposlenih, predvsem na račun zgodnjega upokojevanja, in oklestili številne druge stroške. „Tako lahko poslujemo normalno, plačujemo dobaviteljem in veljamo za stabilno podjetje."
Uspešna naložba v oljarno Fram
Kljub nekoliko zmanjšanemu obsegu poslovanja pa so v KZ izpolnjevali svoje naložbene načrte: „V letošnjem letu smo investirali po grobi oceni 1,2 milijona evrov. Kot veste, smo uspešno zaključili izgradnjo nove trgovine v Bukovcih, uredili smo našo oljarno v Framu, kjer smo ob prenovi stavb z ostrešjem vred poskrbeli tudi za novo tehnološko linijo za polnjenje in nove stiskalnice. V teh dneh montiramo tudi sončno elektrarno na strehi našega centralnega skladišča v Ptuju, ki ima moč 100 kilovatov in za katero smo namenili 300.000 evrov in računamo, da nam bo letno prinesla okoli 40.000 evrov dodatnega prihodka. Prav tako pa smo še v skladu z zahtevami spomeniškega varstva naredili novo fasado na naši stavbi v Krempljevi ulici ter zamenjali ostrešje, kar je oz. bo zahtevalo tudi dobrih 200.000 evrov."
Oljarno v Framu je KZ kupila pred petimi leti in jo v tem času dodobra prenovila ter po besedah direktorja Janžeko-viča uspela podvojiti proizvodnjo olja: „V to investicijo smo šli predvsem zaradi opustitve gojenja sladkorne pese in je bilo treba najti primeren substitut zanjo. Bučnice so bile takšna kultura, seveda pa je dobro imeti potem tudi predelovalni obrat za izdelavo olja. Oljarna v Framu je bila takrat v precej slabem stanju, z zasta-
relo tehnologijo, vendar pa je na tržišču imela dobro znamko olja. Povpraševanje po olju je veliko, trg imamo torej zagotovljen, tako da se dela tudi po 24 ur nepretrgoma, letos pa smo si zagotovili tudi preko 200 ton buč golic, kar zadošča za sedanje kapacitete. Odkupna cena za pridelovalce je bila dobra, seveda pa je zdaj nižja, saj ponudba presega povpraševanje." V oljarni proizvajajo čisto bučno olje, ki velja za paradnega konja oljarne, Framsko olje, ki je sestavljeno iz 70 % bučnega in 30 % belega olja, solatno mešano olje in belo olje.
Proizvodnja olja in posledično buč golic pri domačih kmetih se zadnje obdobje povečuje; v začetku pa si je zadruga morala surovine zagotavljati tudi od drugod.
Spisek načrtovanih naložb
Ob naštetih letos izvedenih naložbah pa so v načrtu KZ za naprej kot vsako leto tudi novi: „Izstopiti iz investicijskega ciklusa je nespametno dejanje, ker se potem zadeve le še kopičijo. Tako bomo ob
normalnem poslovanju vnaprej začeli posodabljati našo trgovino v Dupleku, za katero je že v pripravi projektna dokumentacija, odprta je novogradnja v Podlehniku, kjer smo po mnogih letih vendarle dosegli sporazum in pridobili 40 arov zemljišča za novogradnjo, ki jo moramo v skladu s pogodbo realizirati do leta 2012. V občini Zavrč nas prav tako čaka novogradnja, parcela je že določena. V Gorišnici čakamo na spremembo prostorskega plana in takoj, ko bo to rešeno, bomo začeli gradnjo tudi tam. Podobno je stanje v Markovcih, kjer imamo dve trgovini, smo pa v dogovarjanju z vodstvom občine, kaj in kje bomo delali. Zadružni dom je sicer pretežno v naši lasti, razen dela, kjer je Mercator trgovina, prav tako imamo v lasti odlično lokacijo ob glavni cesti, kjer je bila včasih deponija za sladkorno peso, zato so tu zadeve še odprte. Kakorkoli, čaka nas veliko dela na naložbah v prihodnje, seveda pa bo intenziteta vlaganja odvisna tudi od uspešnosti poslovanja zadruge," je zaključil direktor Marjan Janžekovič.
SM
Na strehi centralnega skladišča KZ v Ptuju naj bi kmalu začela delovati 100 kilovatna sončna elektrarna, ki je zahtevala 300.000 evrov, od nje pa si v zadrugi obetajo okoli 40.000 evrov letnega prihodka.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm • Epilog pravdanja za mejo med občinama
Se je mejni okostnjak sesul v prah?
Po približno treh letih molka, potem ko je bila širša javnost priča hudim zaostritvam odnosov med občinama Videm in Markovci zaradi - po mnenju Vidma - nepravično začrtane meje, ki je Videmčanom odvzela lastništvo nad delom „profitabilnega" Ptujskega jezera, je mejna zgodba v teh dneh očitno dobila epilog.
Dejstvo je, da se je zadnja tožba Vidma proti Markovcem končala slabo za Videm. Občina Videm kot tožeča stranka je namreč v zaključnem delu sicer kar sedem let trajajočega postopka zaprosila Vrhovno sodišče za uvedbo revizije glede meje med občinama, a je Vrhovno sodišče zahtevo po reviziji zavrnilo in o tem obvestilo odvetniško pisarno (ki zastopa Občino Videm) Mayr&Pavlovič 4. oktobra letos. Na sedežu občine Videm so prejem sklepa Vrhovnega sodišča z dopisom in obrazložitvijo odvetnice Vide Mayr uradno prejeli dva dni kasneje, torej šestega oktobra letos. V spremnem dopisu k sklepu Vrhovnega sodišča je odvetnica Mayrjeva zapisala: Včeraj smo prejeli sklep Vrhovnega sodišča RS, s katerim je sodišče vloženo revizijo zavrglo. Razlogi zavrnitve so: zahtevek ni izražen v denarni vrednosti, ne gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, niti niso izkazane hude posledice izpodbijanja odločitve za stranko. Odločitev Vrhovnega sodišča pomeni, da ne glede na sedem let trajajoč sodni postopek do danes sodišče vsebinsko ni odločalo. Upravno sodišče se je postavilo na stališče, da je sprememba meje med občinama mogoča le sporazumno. Če sporazuma ni, meje naj ne bi bilo mogoče spremeniti. Vrhovno sodišče se v ta vprašanja ni več spuščalo. Proti tej odločitvi ni rednega pravnega sredstva, zaradi posega v ustavne pravice pa je zoper sklep mogoče vložiti ustavno pritožbo. Ustavno sodišče sprejme v obravnavo le nekatere ustavne pritožbe. Če presodi, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imele hujše posledice za pritožnika, ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme. Je pa to edina ta hip mogoča pravna pot."
Dopis je odvetnica Mayrjeva
Andrej Rožman s somišljeniki je razočaran in jezen, ker župan občinskega sveta ni pravočasno obvestil o sklepu sodišča, zaradi česar se niso mogli v pritožbenem roku odločiti, ali se bodo še pritožili ali ne: „To je nedemokratična in samovoljna odločitev župana!"
zaključila tako: „Rok za vložitev ustavne pritožbe je 60 dni od prejetja sklepa vrhovnega sodišča. Če se boste odločili za vložitev pritožbe, nam sporočite. V tem primeru potrebujemo vaše novo pooblastilo."
In na tej točki se je krepko zataknilo. Župan Friderik Bračič o vsebini sklepa vrhovnega sodišča namreč v roku dveh mesecev, ko je še obstaja možnost pritožbe, čeprav zelo verjetno neuspešne, s sklicem redne, izredne ali korespondenčne seje ni obvestil občinskega sveta, ne iz prejšnjega mandata, ne novoizvoljenega.
„Nesrečna" meja med občinama Videm in Markovci do nadaljnjega ostaja na starem mestu...
Zupan Friderik Bračič: „Posebne seje zato res nisem sklical, vendar je vprašanje meje še vedno odprto, saj lahko z novimi dokazi, če jih bomo zbrali, kadarkoli sprožimo nov postopek. Sicer pa bo o tem odločal občinski svet na decembrski seji."
Rožman:"Zupan je ravnal samovoljno in nedemokratično!"
Zadeva pa je te dni, ko je za pritožbo prepozno, vendarle prišla na dan in - jasno - zelo razjezila pobudnika za spremembo meje svetnika Andreja Rožmana ter nemalo njegovih somišljenikov, ki menijo, da so bili izigrani. Obtožbe na račun župana, da si je s prikritjem dokumenta samovoljno vzel pravico odločati o mejnem sporu, so krepke, a tudi upravičene.
Rožman je bil nad razkritjem dokumenta praktično na dan izteka možnosti za pritožbo ogorčen: „Res si ne znam predstavljati, kako si lahko nekdo dovoli takšno potezo. Navsezadnje smo svetniki tisti, ki smo vedno odločali, ali se bomo pritožili ali ne. Zdaj te možnosti sploh nismo imeli. Vem, da je bil ravno predvolilni čas, ko je bil izdan ta sklep, a vseeno bi župan moral sklicati izredno sejo, zaradi roka pritožbe, in nas obvestiti o stanju, potem bi pa mi lahko odločali oziroma glasovali o tem, ali se pritožimo ali ne. S tem bi itak prevzeli odgovornost nase in ne bi imel bojazni, da bo izgubil kakšen glas volivcev. To, kar je naredil, pa je nedemokratično. Ne gre za vprašanje, ali bi s pritožbo na ustavno sodišče uspeli ali ne, gre za to, da bi o tem morali odločati skupaj, tudi s kakšnimi dodatnimi pojasnili naše odvetnice. Poleg tega, čeprav je razumeti, da bi s pritožbo težko uspeli, se zakonodaja v naši državi še kako hitro spreminja in nihče ne more z zagotovostjo trditi, da enkrat ne bi uspeli z našimi zahtevami po spremembi meje, za kar imamo tudi neizpodbitne zgo-
dovinske argumente. Zdaj smo si na račun očitno županove osebne odločitve, da nam za sklep sodišča sploh ne pove, dokler ne bo pretečen rok za pritožbo, zapravili možnosti, da bi mejo kdajkoli spremenili. In to je ne samo nedemokratično dejanje župana, ampak tudi zelo žalostno!"
Zupan: „Z novimi dokazi se lahko sproži nov postopek!"
Župan Friderik Bračič na kritiko odgovarja tako: „Res je, da je sklep Vrhovnega sodišča z dopisom naše zastopnice odvetnice Vide Mayr prišel v zelo neugodnem predvolilnem času. Po prejemu tega dokumenta sem se pogovarjal s svetniki prejšnjega mandata, ki novi pritožbi, glede na pojasnila, niso bili naklonjeni. Prav tako sem se o tej zadevi pogovarjal tudi že s svetniki v novoizvoljenem mandatu, kjer je bilo mnenje podobno. Res pa je, in to priznam, da nisem sklical izredne seje in sem odločitev, da se zdaj ne pritožimo, sprejel na podlagi mnenj svetnikov, s
katerimi sem se pogovarjal. S tem prevzemam odgovornost nase. Dejstvo pa je, da smo za ta sodni postopek porabili že veliko časa in denarja in možnosti,da s ponovno pritožbo na ustavno sodišče uspemo, so praktično nične. Z vsebino sklepa vrhovnega sodišča je bil seznanjen tudi odbor za okolje in prostor na seji prvega decembra letos. Predlog odbora, ki je bil sprejet, je, da naj se spor okoli meje z občino Markovci poskuša prednostno reševati sporazumno, sicer pa bo o vsebini sklepa sodišča po predlogu odbora razpravljal tudi občinski svet na naslednji seji, predvidoma 21. decembra. Za karkoli že se me obtožuje, pa moram povedati, da mejno vprašanje s tem ni zaključeno. Jasno je, da s starimi, doslej zbranimi dokazi ne moremo uspeti v pritožbah, kar nam je bilo dovolj nazorno povedano in pokazano. Če pa zberemo nove dokaze v naš prid glede meje in če bo odločitev večine svetnikov takšna, da naj sprožimo nov postopek za določitev drugačne meje, bomo to tudi storili. Tako, da izgubljeno ni nič."
SM
Sv. Andraž • Ob občinskem prazniku
Grb vinogradnikom in sadjarjem
Ob letošnjem praznovanju občinskega praznika pri Svetem Andražu so podelili tudi občinska priznanja ter nagradili najuspešnejše učence.
Na osrednji slovesnosti ob 12. občinskem prazniku so grb občine namenili Vinogradniško-sadjarskemu društvu Vitomarci za uspešno 10-letno delovanje, plakete pa Danieli Zvare za dolgoletno uspešno delo v Kulturno-umetniškem društvu Vitomarci, Antonu Ljubcu za dolgoletno požrtvovalno delo v zimski službi ter Ani in Vinku Gomziju za vlaganje v ohranjanje kulturne dediščine, trud za promocijo občine in tamkajšnjega društva upokojencev. Za odličen uspeh v osnovni šoli pa sta priznanji prejeli Martina Lovrec in Tamara Megla.
Polona Ambrožič
Foto: arhiv Občine Sv. Andraž
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Hajdina • Druga redna seja sveta občine
Pozitivno mnenje le za Iris Mlakar
Drugo redno sejo sveta občine Hajdina so 7. decembra končali v manj kot eni uri. Udeležilo se je je trinajst od štirinajstih svetnikov, ki so bili pri vseh kadrovskih predlogih soglasni, le pri enem se je eden od svetnikov vzdržal.
S trinajstimi glasovi so potrdili imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, katere predsednik je Franc Mlakar, člana pa Jožica Lešnik in Karl Svenšek. Soglasno so bili izvoljeni tudi člani odbora za javne finance, ki ga vodi Andrej Tkalec, člani pa so Franc Krajnc, Hilda Bedrač, Franc Mlakar, Viktor Markovič, Anton Cestnik, Jožica Lešnik in Karl Svenšek. Polno podporo svetnikov je dobil tudi odbor za negospodarske dejavnosti, ki ga vodi Hilda Bedrač, člani pa so Ivan Vegelj, Uroš Krajnc, Jožica Lešnik, Jožica Šijanec, Katja Markež, Uroš Gojkovič in Alfonz Strnad. Statutarno-prav-no komisijo vodi Viktor Mar-kovič, člani pa so Ivan Lešnik, Jožica Lešnik, Anton Cestnik in Andrej Tkalec. Odboru za gospodarske dejavnosti, ki ga vodi Karl Svenšek, je dalo podporo dvanajst svetnikov, eden se je vzdržal, člani pa so Franc Krajnc, Ivan Vegelj, Anica Drevenšek, Danilo Lipavšek, Štefan Kirbiš, Robi Šijanec in Karl Fridl. Odboru za okolje predsednikuje Anica Dreven-šek, člani so Ivan Vegelj, Ivan Lešnik, Uroš Krajnc, Ivan Bro-dnjak, Janez Kiseljak, Sašo Pungračič in Milan Brodnjak.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je v rokah Viktorja Markoviča, člani so Marjan Rozman, Alojz Bedrač, Karmen Jerenko, Zlatka Strm-šek, Karl Svenšek, Silvo Pernat in Boris Kozenburger. V nadzorni odbor občine Hajdina pa so bili imenovani Marjan Leber, Zdenka Godec in Ivan Ogrinc, ml.
Na seji so imenovali tudi strateški svet za svetovanje pri srednjeročnih in dolgoročnih usmeritvah, v katerem so Rado-slav Simonič, Janko Merc, Viktor Gojkovič in Franc Mlakar. Komisijo za infrastrukturo, za pomoč pri vodenju investicij v sodelovanju z občinsko upravo in vaškimi oziroma gradbenimi odbori bo vodil Franc Kranjc ob pomoči Anice Drevenšek, Karla Svenška, Franca Mlakarja, Antona Cestnika, Ivana Veglja, Viktorja Markoviča in Hilde Bedrač. Komisiji za odnose z Darsom in sodelovanje z izvajalci del predsednikuje Ivo Rajh, člani pa so Franc Mlakar in Karl Svenšek. Komisijo za mlade, ki se bo ukvarjala s svetovanjem pri reševanju problematike mladih, vodi Uroš Gojkovič, člani so Aljaž Godec, Nina Kokol, Renato Leber in Blaž Vogrinec.
Foto: Črtomir Goznik
Na razpis za novega ravnatelja OS Hajdina se je prijavilo devet kandidatov.
Svetniki za domačo ravnateljico
Na seji so sprejeli tudi mnenje o kandidatih za novega ravnatelja OŠ Hajdina. Svet zavoda je zaprosil za mnenje za vseh sedem kandidatov: Evgenijo Peternel, Rajka Jurgca, Iris Mlakar, Roberta Murka, Gora-zda Šketa, Oliverja Čučka in Vesno Marčič Lorber. Šest jih je dobilo negativno mnenje,
pozitivno pa Iris Mlakar glede na strokovnost, na program občinskega sveta in glede na to, da je treba dati prioriteto domačemu kadru. V kolektivu je podporo dobila Vesna Mar-čič Lorber, svet staršev pa se je razdelil, podporo je dal trem kandidatom.
Pri občini je prišlo tudi do spremembe v članstvu sveta zavoda, namesto Franca Mlakarja so do izteka mandata imenovali Hildo Bedrač. Kot je povedal
župan Stanislav Glažar, pričakujejo, da bodo v svetu šole upoštevali mnenje občine. Ta bo o novem ravnatelju odločal 13. decembra.
Na torkovi seji so svetniki dvignili roke tudi za popravke nekaterih cen, vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2011 in za izračun komunalne takse, spreminjajo pa se tudi cene za najemnino grobov najemnina za kiosk za
cvetličarno na pokopališču Hajdina. Izglasovali so tudi spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. V njem so med drugim dodali besedilo, da se plačila nadomestila oprosti lastnik zemljišča, ki je na svojem zemljišču brezplačno dovolil izgradnjo komunalne infrastrukture, katere investitor je občina Hajdina.
Proračun občine Hajdina za leto 2011 naj bi po napovedih sprejeli januarja 2011. V obdobju januar-marec bo v veljavi sklep o začasnem financiranju. V drugi polovici decembra bodo v vseh občinskih naseljih potekali delni zbori občanov, na katerih bodo izvolili nove vaške odbore, če želijo, da bo proračun sprejet v januarju. Vaški odbori najbolje poznajo razmere na terenu, zato od njih pričakujejo dobre predloge in pobude za novi proračun.
Premika se tudi pri gradnji doma starejših na Hajdini: prostorsko je vse urejeno, investitor z območja Maribora je zainteresiran za javno-zasebno partnerstvo pri gradnji, z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pa potekajo pogovori glede koncesije.
MG
Ptuj • Druga seja mestnega sveta
Razprava o novem proračunu bo temeljita
Ptujski mestni svet se je 6. decembra sestal na drugi redni seji. V osrednji točki so razpravljali o predlogu odloka proračuna za leto 2011. Ta izkazuje 43,8 milijona evrov prihodkov in 42,8 milijona evrov odhodkov ter primanjkljaj v višini 1,2 milijona evrov. Svetniške skupine in svetniki posamezniki so soglašali, da se javna razprava podaljša do konca decembra in bi bil proračun sprejet na seji 24. januarja.
Župan Štefan Čelan je o proračunu za leto 2011 povedal, da bo glede na manj proračunskih prilivov potrebno več narediti pri pridobivanju evropskih in državnih sredstev. Novim svetnikom je pojasnil, da v bistvu odločajo o porabi tretjine proračunskih sredstev, ker sta dve tretjini že vnaprej „porabljeni" na podlagi sprejetih zakonov. Pred sedmimi leti sprejet dolgoročni razvojni program je osnova, na kateri MO Ptuj gradi razvoj ob upoštevanju načela uravnoteženosti, in v tej povezavi se porablja občinski denar. Tudi v novem proračunu imajo prednost projekti z višjim deležem državnih, evropskih ali zasebnih sredstev. Pri nekaterih postavkah so indeksi bistveno nižji tudi zato, ker še ni izbranih koncesionarjev, kot na primer za ceste in javno razsvetljavo.
Odbor za finance pod vodstvom Helene Neudauer (SDS) je opozoril na velike finančne obveznosti, ki jih ima MO Ptuj še iz leta 2010 in jih prenaša v leto 2011. V po-
računu za 2011 naj bo višina teh sredstev natančno opredeljena, ob tem pa zahtevajo konkretna pojasnila o vzrokih za to in o posledicah načrtovanega primanjkljaja.
V	odboru za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, vodi ga Metka Jurešič (SDS), opozarjajo, da proračun za leto 2011 ni razvojno usmerjen. Nesprejemljivo je, da so se tako radikalno zmanjšale nekatere postavke na področju socialnega varstva in na področju kulture (ljubiteljska kultura), čeprav so načrtovani prihodki v letu 2011 za 14,6 odstotka večji kot v letu 2010. Zmanjšanje sofinanciranja na nekaterih postavkah socialnega varstva posledično pomeni močno znižanje kvalitete življenja. V odboru si želijo tudi podatke o tem, za katere namene in projekte bodo porabljena sredstva na postavki EPK 2012 - Ptuj partner.
V	odboru za okolje in prostor, ki ga vodi Miran Meško (SD), predlagajo, naj se v proračun vključi tudi postavka za izvedbo študije o reševanju
problema kanalizacije na hribovitem območju MO Ptuj (Kicar, Krčevina).kjer ni možnosti, da bi se zgradil kanalizacijski sistem in bi vprašanje odplak reševali z manjšimi čistilnimi napravami. Odbor za splošne zadeve in lokalno samoupravo, ki ga vodi Miroslav Luci (SDS), pa je ob razpravi predloga odloka proračuna pozval, da jim do januarske seje sveta oddelek za finance predloži pregled zadolževanja in dodatno ob-
razložitev na postavki „drugi operativni odhodki" oziroma „ostali odhodki in storitve".
V odboru za gospodarstvo, vodi ga Gorazd Žmavc (DeSUS), so ocenili, da je predlagani proračun za leto 2011 ustrezna podlaga za javno razpravo, da se ta podaljša do konca decembra, v tem času pa bo mogoče pregledati vse pripombe in iniciative s področja gospodarskih dejavnosti.
Milan Krajnik (DeSUS)
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki začeli razpravo o proračunu za leto 2011.
pri predlogu proračuna pogreša analizo realizacije proračuna za leto 2009, predvsem pa kakovostne premike na področju investicij. Potrebne bi bilo več filozofije in kontrole izvajanja politik na tem področju, prav tako analiza dela javnih podjetij. Dotaknil se je tudi vprašanja izvajanja prednostnih projektov, ali je proračun v resnici naravnan tako, da bi se lahko prednostne investicije sploh izvedle.
Po mnenju Vlada Čuša (Zeleni Slovenije) predlog proračuna za leto 2010 ni naravnan tako, da bi se v njem zrcalili razvojni aduti Ptuja, predvsem naravna in kulturna dediščina. Predlagal je ustanovitev občinskega odbora za turizem, ki bi prevzel skrb za prireditve, promocijo in oživitev starega mestnega jedra. Izpostavil je tudi potrebo po večji skrbi za stanje vodovodnega sistema.
Za jasne usmeritve pri zagotavljanju večjih prihodkov in pospešene aktivnosti na področju stanovanjske izgradnje se je zavzel Peter Pribožič (N.Si), opozoril pa tudi na
projekt EPK 2012 oziroma na ureditev pogojev za arheološko zbirko ter na gradnjo krož-išča v Puhovi ulici, za katerega pa MO Ptuj še ni sprejela uradne vloge za odkup.
Pri pridobivanju državne politike za ptujske projekte naj bi pomagali tudi ptujski poslanci. Med takimi projekti je zagotovo tudi ptujska pokrajina, je dejal Branko Bru-men (SLS). Lidijo Majnik (LDS) je zanimalo, ali ima MO Ptuj na državni ravni profesionalnega lobista, Dejana Le-vaniča (SD) pa zanima slika socialnega stanja v MO Ptuj, zavzema pa se tudi za skupno streho ptujskih prireditev. Za Marjana Kolariča (SDS) je varnost ljudi na prvem mestu, žalostno pa je, da so v MO Ptuj še območja, kjer imajo težave z oskrbo z vodo.
Še v tem ali naslednjem tednu se bodo proračuna 2011 lotili na zaprtih sejah delovnih teles mestnega sveta, na katerih bodo temeljito pregledali tudi pogodbene obveznosti občine.
MG
Nepotizem v dolini Pesniški?
Čeprav Trnovska vas sodi med najmanjše občine, je na zadnji seji sedemčlanskega občinskega sveta zagrmelo in zapokalo kot v največjih. A ne samo zaradi političnega rvanja, ki je ob oblikovanju delovnih teles občin stalna praksa povsod; očitno so bili bolj boleči očitki enega svetnika, da se v občini kadruje po sorodstvenih linijah.
Trnovska vas • Z druge seje občinskega sveta
Svetnik Manfred Jakop je bil očitno razočaran in jezen nad načinom kadrovanja v delovna telesa občine: „Predsedniki vseh odborov in komisij so iz SLS; SLS ima po štiri člane povsod, ostali dve stranki izmenično po enega, iz SLS sta tudi župan in podžupan. Poleg tega je vsaj osem ali devet imenovanih ljudi v sorodstvenih razmerjih!"
Občinski svet Trnovske vasi je na torkovi redni seji sprejel še dva odloka, ki se nanašata na oskrbo z vodo in podelitev koncesije zanjo, prav tako tudi rebalans proračuna, ki pa je bil bolj kot ne lepotne narave, saj je bila razlika na odhodkovno-prihodkovni ravni sprejetega proračuna okoli 1000 evrov. Svetniki so se tudi strinjali, da ne zvišajo točke za NUSZ, ki tako ostaja na 0,0046 evra.
Foto: SM
Besedni dvoboj med županom Alojzom Benkom (SLS) in svetnikom Manfredom Ja-kopom (SDS) se je začel, kot rečeno, pri predlogih sestav posameznih občinskih komisij in odborov, ki jih je pripravila KVIAZ pod vodstvom svetnice Andreje Krajnc (SLS). Odbor za infrastrukturo in prostorsko planiranje, ki ga bo vodil Drago Pukšič, je bil sprejet brez pripomb, zatikati pa se je začelo pri odboru za kmetijstvo, malo gospodarstvo in turizem. Svetnik Manfred Ja-kop je namreč predlagal, naj se v odboru zamenja en član, saj po njegovem mnenju med predlaganimi člani ni niti enega, ki bi „pokrival" turizem. Predlagal je Borisa Pukšiča. Župan na predlog ni imel pripombe, zahteval pa je, naj se določi, koga potem izbrišejo iz članstva. Tudi Andrej Murko (SD) je predlagal drugega člana, vendar prav tako kot Ja-kop ni vedel ali želel povedati, koga naj iz predloga članstva izločijo. Benko se je zato odločil, da naj se glasuje za predlog komisije v prvotni obliki in po pričakovanju je bil predlog izglasovan z veliko večino (5:2). Politična razmerja sil v majhnem trnovskem občinskem svetu dajejo namreč absolutno premoč stranki SLS, ki ima pet svetnikov in župana ...
Sledila je obravnava članstva odbora za negospodarstvo; spet se je oglasil Jakop in povedal, da bi bilo pošteno, če bi vsaj en odbor vodil nekdo, ki ni član SLS: „Sam sem voljan prevzeti vodenje tega odbora, seveda pa se zavedam, da je odločitev v vaših rokah!" Za nekaj trenutkov je sejno sobo preplavila smrtna tišina, ker so se svetniki najbrž nekje globoko v sebi zavedali, da bi bilo res pošteno vodenje vsaj enega odbora prepustiti članu druge stranke, a je župan neprijetno situacijo prekinil z zahtevo po glasovanju, kjer je spet dobil večino glasov. Napetost v sejni sobi pa se je stopnjevala in počilo je pri imenovanju tričlanskega nadzornega odbora (NO).
„Župan, občino ste dobili v upravljanje, ne v osebno last!"
„Ne strinjam se s takšnim kadrovanjem, niti s predlaganim članstvom NO. V vseh občinskih odborih in komisijah ima SLS večino, po štiri člane, ostali dve stranki izmenično po enega. Predsedniki vseh odborov in komisij so iz stranke SLS in iz te stranke je tudi podžupan. Menim, da je korektno in politično etično, da so v NO predstavniki vseh
treh strank, ne pa spet samo iz SLS ali vsaj simpatizerjev SLS. Verjemite mi, da to ne bo dobro sprejeto niti med našimi ljudmi, osnoval se bo dvom v korektno delo NO, vprašljiva je transparentnost poslovanja občine," je svoje nestrinjanje ponovno izrazil Jakop, potem pa, očitno razočaran nad obnašanjem svetniških kolegov, ki so prej vedno glasovali po strankarski liniji, udaril na piano še z naslednjimi besedami:
„Moti pa me tudi to, da se pri članstvu in kadrovanjih očitno upoštevajo sorodstvene vezi! Vsaj osem ali devet ljudi, ki so v odborih, so v sorodu bodisi s svetniki bodisi z zaposlenimi v občinski upravi! Govorite o neki strokovni podkovanosti imenovanih, jaz pa vidim sorodnike. Očitno se Trnovska vas spreminja iz občine v kraljevino. To ne gre, župan! Občino ste dobili v upravljanje, ne pa v last! To, kar se zdaj dogaja, se pred štirimi leti ni!"
Jakop je po tem nagovoru svetnikom in županu razdelil še kopije pisma, ki so ga občani prejeli na domove v predvolilnem času in kjer je med drugim zapisano, da „velik problem pri delovanju občine predstavljajo prevelika medsebojna razmerja, zato dela ne tečejo, kot bi morala," in še v nadaljevanju: „Ali velika medsebojna razmerja ne vplivajo na delo v občini? Ali si ti posamezniki ne bi ustvarili svojega podjetja, če tako željno želijo delati skupaj? Vemo, da je lepše in brez skrbi delati z davkoplačevalskim denarjem ..." Potem je Jakop še nadaljeval, da naj si preberejo 43. člen Statuta občine, ki navaja, kdo lahko in kdo ne deluje v NO, in še, da se v njihovem primeru, če ostane predlagano članstvo enako, postavlja vprašanje kre-dibilnosti enega izmed članov, ki je v sorodu s podžupanom in članom občinskega sveta. Jakop je predlagal tudi ime drugega člana, ki naj bi deloval v NO.
Kdo je lahko in kdo ne v NO
Župan Benko, ki je do tega trenutka še krotil živce, je zdaj eksplodiral: „Člani NO niso iz stranke SLS, Škamlec pa tudi ni v nobenem sorodu s podžupanom! Zelo dobro se ve, kaj predstavlja pojem ožjega sorodstva in kdo je v ta pojem vključen! Osebno ne rabim nobenih zvez in sorodstva v občinskih organih! Za NO menim, da naj bo v kontrolo in pomoč občini, ne pa institut strahu, sicer pa imamo še notranjo revizijo! In še nekaj, edini moj sorodnik je v Svetu
za preventivo in cestno vzgojo, to pa zato, ker se spozna na to področje, ne zaradi mene!"
Jakop pa ni popustil v svojem vztrajanju na argumentih, da gre za veliko medsebojnih sorodstvenih povezav, v vedno bolj ostro debato pa se je vključila še predsednica KVIAZ Andreja Krajnc in dokazovala, da pri članstvu NO ni nič narobe,
Kot je povedal župan Marjan Žmavc, sta oba proračuna investicijsko naravnana, med glavnimi naložbami pa so med drugim dokončanje čistilne naprave v Kadrencih, ureditev pločnikov in javne razsvetljave v dolini naselja Cogetinci in ob regionalki proti Svetemu Juriju ter začetek izgradnje špor-tno-rekreacijskega centra v Ka-drencih. Prav tako nameravajo poskrbeti za sanacijo plazov in projektno dokumentacijo za novo dvorano, pripravljajo pa tudi gradbeno dokumentacijo za petoddelčni vrtec. Proračun v prihodnjem letu tako načrtujejo v vrednosti približno 2,8 milijona evrov, za 2012 pa nekoliko višjega.
Svetniki so se na seji prav tako seznanili z informacijo o podžupanu občine. »Za to funkcijo smo izbrali Jožeta
tudi po Statutu ne, saj slednji predvideva le izločitev člana NO, če se izkažejo (sporne) sorodstvene vezi v primerih pregledov določenih postavk. Jakop se je s tem strinjal, povedal pa, da pri izločitvi enega člana NO ostaneta le še dva in potem delo ne bo moglo teči normalno.
Dejstvo je, da so se in se s
Gregoreca, ki bo pomagal županu pri določenih nalogah in tudi koordiniral delo društev in zvez ter seveda sodeloval pri ostalih aktivnostih občine,« je povedal Žmavc.
Na seji so med drugim potrdili člane nadzornega odbora, v katerem so Marta Lorenčič, Božidar Govedič in Ivan Ko-ražija, ter člane Statutarno pravne komisije, v kateri bodo sedeli Andrej Kocbek, Roman Ploj in Mirko Žmavc. Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so postali Andrej Kocbek, Mirko Žmavc, Angela Peklar, Danilo Juršnik, Marko Kocbek, Simona Firbas in Marjeta Belna, predstavnika lokalne skupnosti v Svetu Zavoda Osnovne šole Cerkve-njak-Vitomarci pa Sonja Mauko in Jože Gregorec.
Za odgovornega urednika
podobnimi dilemami sorodstvenih vezi med člani občinskega sveta in člani NO srečujejo tudi v drugih občinah. Kot je že pred štirimi leti pojasnil Boštjan Brezovnik z Inštituta za lokalno samoupravo, takšno članstvo NO z zakon-sko-pravnega vidika ni prepovedano, je pa moralno-etično sporno in član NO se mora izločati iz dela NO vedno, ko se pregleduje poslovanje občine na področjih, kjer je njegov sorodnik (član OS) imel moč odločanja.
Kdo je komu sorodnik, ostalo (javno) nerazčiščeno
Jakop je potem še navrgel, da je kadriranje sorodstveno in politikantsko in ne prispeva k razvoju občine. Na tej točki pa je županu Benku odneslo pokrovko: „Menim, da smo vedno doslej delali pošteno in transparentno, jasno pa je tudi vidno, kakšen je razvoj občine! Ne dovolim vam in ne govorite mi, da ne delam pošteno in pregledno in v dobro naše občine! Tega je dovolj!"
Manfred Jakop pa je še odgovoril, da ne govori za nazaj, ampak za naprej: „Sem že rekel, da je bilo pred štirimi leti drugače, kot je zdaj! Na to opozarjam, ne kritiziram dela za
občinskega glasila Zrnje so imenovali Edvarda Pukšiča, za člana varnostnega sosveta občine pa Romana Ploja.
Svetniki so soglašali še s sklepom o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za
nazaj. In ostajam pri dejstvu, da je devet ljudi v občinskih delovnih telesih v sorodstvu!"
Alojzu Benku je prekipevalo: „Pa povejte, kdo mi je v sorodu, no? Kdo?! Razen mojega sina, ki je član SVPCP, in zdaj zahtevam, da se ga izloči!" Pet svetnikov iz vrst SLS pa se je temu glasno zoperstavilo, češ da je Benkov sin odličen strokovnjak za to področje in bo ostal član sveta brez debate, potem pa je sledilo še glasovanje o prvotnem sestavu NO. Potrdilo ga je šest svetnikov. Enako se je nadaljevalo še pri potrjevanju članstva SPVCP, družno vseh sedem svetnikov pa je potrdilo še glavno urednico in uredniški odbor občinskega glasila ter člane sta-tutarno-pravne komisije.
Seja se je po dobrih treh urah končala z informacijami župana o zaključenih in tekočih naložbah v občini, razpravo o pluženju v občini ter s pomirljivimi zaključnimi besedami župana Benka, da je čisto v redu in prav, da so svetniki različnih mnenj in stališč, da je prav tudi, da jih povedo, da pa verjame v dosego kompromisov in skupnih najboljših rešitev v smeri razvoja občine. Temu sicer velja pritrditi in tudi verjeti, le da skupne rešitve in kompromisa na točki kadrovanja občinskih delovnih teles vseeno ni bilo, ampak je zmagala volja močnejšega.
SM
uporabo stavbnega zemljišča v občini za leto 2011, ki znaša 0,0018 evra. Občinski svet pa je bil seznanjen tudi o poklicnem opravljanju funkcije župana Cerkvenjaka.
Polona Ambrožič
Cerkvenjak • Z druge redne seje
O proračunu, podžupanu in še čem
1. decembra je potekala 2. redna seja sveta Občine Cerkvenjak, na kateri so svetniki med drugim v prvi obravnavi potrdili odloka o proračunih za prihodnji dve leti ter se seznanili z informacijo o podžupanu občine - to funkcijo bo opravljal Jože Gregorec iz Čagone.
Ptuj • 70 let fotografskega ateljeja Langerholc
Fotografska obrt že v tretji generaciji
Letos so proslavili 70-letnico fotografske obrti v najbolj znani in prepoznavni ptujski fotografski družini Langerholc, ki ima svoj atelje v Prešernovi ulici.
S fotografiranjem, ki je bilo tedaj še prava redkost, se je daljnega leta 1928 pričel ukvarjati starosta ptujskih fotografov Franc Langerholc, ki se je izučil za fotografa pri mojstru na Jesenicah. Leta 1939 je svoje življenje zapisal Ptuju, saj je tukaj odprl svoj fotografski atelje, si ustvaril družino ter v mestu ob Dravi živel in ustvarjal do konca življenja. V 92. letu je umrl 11. februarja 2005.
Še posebej v stari Jugoslaviji je mojster Langerholc precej fotografiral za razglednice, saj je tedaj skoraj vsaka vas imela svojo razglednico. Med vojno je bil izseljen, bil je tudi v vojnem ujetništvu, takoj po končani vojni pa se je vrnil v Ptuj, a v svojem ateljeju ni našel več ničesar, vsi filmi in številne fotografije so izginili neznano kam. A kmalu
si je opomogel in svojo fotografsko obrt nadaljeval.
Do upokojitve leta 1983 je v svojem fotografskem ateljeju izučil kar 12 fotografskih pomočnikov. Pri njem sta se izučila znana ptujska fotografa Stanko Kosi in Janko Simonič, pa fotoreporter Večera Dragiša Modri-njak, ljubljanski fotograf Marjan Pal, fotografinja Cilka Herga, ki ima atelje v Gorišnici, in seveda hčerka Petra, poročena Stropnik, ki je prevzela fotografsko obrt in atelje po očetovi upokojitvi. Pri delu v ateljeju sta mu po potrebi pomagala tudi sinova Uroš in Mitja.
Petra je skupaj z možem Darkom Stropnikom nadaljevala očetovo delo in skrbela za ohranjanje ter razvoj fotografske obrti v družini. Pri njunem delu sta jima že kot otroka po-
Foto: Langerholc
Družina Stropnik v svojem fotografskem ateljeju Langerholc: z desne oče Darko, sin Rado, ki je sedaj nosilec obrti, mati Petra ter sodelavca
magala hčerka Asja, predvsem pa sin Rado, ki je končal poklicno fotografsko šolo v Ljubljani in nadaljeval strokovno izobraževanje ter si leta 2006 pridobil naziv fotografski mojster.
Tako so pri Langerholčevih poskrbeli, da je fotografska
obrt ostala še naprej v družinskih rokah, saj je tudi tretja generacija ostala zvesta fotografiji in fotografskemu poklicu. Ko se je 1. januarja 2009 upokojila tudi hčerka Petra z možem Darkom Stropnikom, je obrt prevzel Rado. Danes mu v ko-
lektivu foto ateljeja Langerholc pri delu pomagata mlajša sodelavca, po potrebi pa še vedno priskočita na pomoč mama Petra in oče Darko.
Rado Stropnik pravi, da se zaveda odgovorne naloge, zato jo je nadaljevanje fotografske
obrti sprejel nadvse odgovorno: „Biti profesionalen fotograf danes, v dobi sodobne digitalne tehnike, je bistveno drugače, kot je bilo pred leti. Razvoj tehnologije in dogodki te silijo, da si na tekočem z vsemi aktualnostmi, zato se je treba poleg rednega dela nenehno izobraževati in sproti prilagajati spremembam, pa seveda tudi ponudbi oziroma zahtevam naših strank. A trdo delo in praksa sta še vedno na prvem mestu, to pa je v naši družini že v krvi.
Obdobje digitalne fotografije vpliva seveda tudi na delo fotografov. To se pozna na obsegu dela, a med številnimi novostmi ima zadnje čase spet vse večjo pozornost portretna fotografija. To pomeni, da so spet v modi fotografiranja družin, bodisi v studiu, na terenu ali na domu, spet so pridobili na veljavi individualni potreti, zelo popularne so fotografije otrok v različnih obdobjih starosti in tudi fotografije posameznikov, različnih poklicev in strok.
Kljub digitalizaciji je še vedno aktualna klasična fotografija. Ljudem pomeni nekaj več, če imajo v roki fotografijo neke osebe ali dogodka. Zato poleg portretne fotografije še vedno gojimo reportažno fotografijo o raznih pomembnih dogodkih, družinskih slavjih ali svečanih priložnostih, kot so rojstva, obhajila, birme, poroke, maturantski plesi, okrogle obletnice ipd. Ob tem pa še vedno iščemo tudi nove možnosti, ki nam jih daje fotografski poklic."
M. Ozmec
Ptuj • Javna tribuna o zakonu o RTVS
Podpora zakonu - podpora razvoju javne RTV
V hotelu Primus na Ptuju je bila 7. decembra javna tribuna o zakonu o RTV, ki so jo organizirali mestni odbori Zares - nova politika Ptuj, LDS, SD in DeSUS.
Ministrica za kulturo Majda Širca je predstavila njegove prednosti v primerjavi s starim zakonom in zakaj je potrebno iti v nedeljo na referendum ter zakon podpreti. Sodeloval je tudi bivši član programskega sveta RTV Slovenija dr. Boris Vezjak, donedavni Ptujčan, predavatelj na Filozofski fakulteti v Mariboru. Med sicer skromnim številom udeležencev javne tribune je bil tudi ptujski župan Štefan Čelan.
Že drugič bodo državljani Slovenije o zakonu o RTV Slovenija, ustanovi posebnega nacionalnega in kulturnega pomena, odločali na referendumu. Predlagali so ga poslanci SDS, SNS in Andrej Magajna. Leta 2005 je zakon potrdila skromna večina udeležencev referenduma - ob nekaj več kot 30-odstotni volilni udeležbi je bilo zanj 50,3 odstotka. Ljudje, siti slovenske
politike, ki ne dela drugega, kot obračunava med seboj, tudi za tokratni referendum ne kažejo velikega zanimanja, zaposleni na RTV pa pričakujejo, da bodo ljudje novi zakon podprli, ker je po njihovem mnenju boljši od Grimsovega zakona, ki je nastal čez noč in ni bil predmet strokovne in javne razprave, in ker prinaša bolj ali manj želene rešitve za uveljavljanje vloge javne radiotelevizije.
Novi zakon ni Širčin zakon, je povedala ministrica. Prejšnjega je napisal sam Grims, tokratni je nastajal dobro leto in pol v sodelovanju s številnimi medijskimi, pravnimi in drugimi strokovnjaki, v stalnem dialogu z različnimi interesnimi organizacijami in predstavniki, zaposlenimi na RTVS. Podpora zakonu pomeni podporo razvoju nacionalnega RTV v sodoben, učinkovit RTV-servis, ki
Foto: Črtomir Goznik
Z javne tribune o zakonu o RTVS: (od leve) Milan Krajnik, Lidija Maj-nik, Boris Vezjak, Miro Vamberger, Majda Širca in Miran Meško.
bo omogočil, da se bodo vrnile vsebine, ki jih v zadnjih letih praktično ni bilo.
Z novim zakonom, če bo potrjen na referendumu, se bo RTVS preoblikovala v samostojno pravno osebo javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki bo še naprej delovala po zakonodaji, veljavni za javne zavode, le pri odgovornosti vodilnih se uvaja zakonodaja za gospodarske družbe, je pojasnila Majda Širca. Bistvena novost je tudi v sestavi sveta RTVS: dosedanji 29-član-ski programski svet naj bi zamenjal svet s 17 člani. Doslej je državni zbor imenoval več kot dve tretjini članov (svetnikov), po novem pet, to je manj kot tretjino. V novem svetu RTVS naj bi imela večino civilna družba. Novi zakon prinaša depolitizacijo, umik politike iz organov upravljanja in nadzora, s čimer bo omogočena večja avtonomnost in neodvisnost ustvarjalcev programov ter urednikov.
Majda Širca je tudi na ptujski javni tribuni odločno zavrnila vsa pavšalna podtikanja o privatizaciji, tajkunizaciji, komer-cializaciji in balkanizaciji, ki nimajo nobene osnove v zakonu, ker RTV ostaja v lasti Republike Slovenije. V prvi vrsti zakon zapoveduje pregledno in učinkovito poslovanje s prispevkom, ki so ga obvezni plačevati vsi, ki plačujejo električno energijo, ter izrecno zagotavlja večinski delež vsebin, ki so v javnem interesu. Novi zakon o RTVS je napisan tako, da se preprečuje
razprodaja premoženja RTVS in komercializacija programov. RTV prispevek, ki je sedaj fiksen in znaša 12 evrov mesečno, tudi po novem ostaja, s to razliko, da se bo usklajeval z ra-
stjo življenjskih stroškov. Če bo zakon o RTVS v nedeljo potrjen, bodo zaposleni na RTVS izvzeti iz javnih uslužbencev, pogajali se bodo za novo kolektivno pogodbo, vezano na pravila igre,
je povedala Majda Širca.
Če zakon na nedeljskem referendumu ne bo potrjen, se ga eno leto ne bo smelo ponovno vlagati v proceduro.
MG
Ormož • Fotografi preteklih stoletij
Preteklost skozi objektiv
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je v avli občine Ormož postavil razstavo Podobe or-moško-ptujskega območja v luči fotografskega objektiva od druge polovice 19. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Razstavo sta pripravili Nataša Kolar in Nevenka Korpič, ki sta uspešno sodelovali že pri postavitvi razstave v Središču ob Dravi.
Na panojih in v vitrinah sta avtorici pripravili izbor fotografij tukajšnjih fotografov od druge polovice 19. do prve polovice 20. stoletja. Razstavo sta zasnovali na podlagi dokumentacije, ki jo hranijo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, muzej namreč razpolaga z bogatim fotografskim fondom, ki pa je za obiskovalce vedno zanimiv. Razstava je razdeljena na dva dela. Prvi prikazuje ormoške fotografe. Predstavljeni so Matija in Marija Polak, Štefan Hozyan st., Anton Kosi in Rudolf Rakuša. Drugi del pa prikazuje delo ptujskih fotografov - Johanna Winkler-ja, Alojza Kasimirja ter Albina Pogačnika st. Na fotografijah so predstavljene mestne znamenitosti Ormoža in Ptuja, nekaj pa je tudi priložnostnih fotografij, ki zrcalijo življenje tistega časa. V šestih vitrinah pa je razsta-
vljenih nekaj albumov, v katerih si obiskovalci lahko ogledajo, kakšne oblike fotografij so bile uporabljane konec 19. in začetek 20. stoletja. Večinoma gre za materiale iz dokumentacije
muzeja. Razstavljena pa je tudi zapuščina iz ormoških fotoate-ljejev - nekaj fotoaparatov in fotografska oprema za razvijanje črno-belih fotografij.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
V vitrinah so razstavljeni fotoaparati iz zapuščine ormoških foto-ateljejev.
Ormož • Novi odnosi v ormoški politiki - z druge strani
Morda pa le ni vse tako rožnato?
Podpisniki programskega sporazuma, predstavniki občinskih odborov DeSUS, Zares, LDS in Liste za občino Ormož so v ponedeljek predstaviti svojo videnje ponujenega sodelovanja županu Alojzu Soku.
Foto: Viki Ivanuša
Ivan Vajda, Stanko Podgorelec, Anica Pevec, Dejan Jurkovič in Boštjan Stefančič so dodali še svoj pogled na sodelovanje z županom.
V uvodu je Stanko Podgorelec povedal, da je večina strank pred volitvami ponujala sodelovanje in da je Alojz Sok po izvolitvi večkrat povedal, da bo povabil vse stranke k sodelovanju. Zares povabila ni dobil. S sorodniki strankami (LDS, Desus in Lista za občino Ormož) je Zares podpisal programski sporazum za obdobje 2010-14. Hkrati so dali pobudo, da navežejo sodelovanje z županom in se pri njem oglasili na pogovoru. Županu so povedali, da vedo, da ima zagotovljeno večino. Da pa bi ilustrirali, na katerem področju vidijo možnosti sodelovanja, pa so navedli določene projekte, ki jih je župan na svoji tiskovni konferenci komentiral. „O vsakem projektu smo se pripravljeni pogovarjati posebej in predstaviti svoja stališča ter doseči za vsak projekt dogovor. V medijih pa je izzvenelo, kot da smo se že kaj dogovorili, to pa ni res. Prav tako mi nismo izpostavili čistilne naprave v Sodincih, smo pa govorili o prenovi vodovoda od Mihovcev do Jeruzalema. Prav tako smo izrazilo željo, da bi se pred vsako sejo dobili z županovo koalicijo in šli skozi dnevni red. Prepričan sem, da bi se tako večina stvari razči-
Nadzorni odbor občine v tem mandatu sestavljajo Sla-vica Hanželič, Boris Skok in Bojan Šinko. Potrdili so tudi sestavo šestih odborov in komisij, ki so sestavljeni glede na volilni rezultat iz svetnikov in zunanjih članov. Svetniki so potrdili tudi uredniški odbor občinskega glasila, v katerem bodo po novem Tina Kelc, Simon Kolmanič, Željka Nardin, Mirko Novak in Majda Vogri-nec. Ustanovili so tudi pet svetniških klubov - svetniški klub SDS, svetniški klub N.Si, klub svetnikov Zares-Lista za občino Ormož, klub svetnikov SLS, Zeleni Slovenije, SNS in SD ter svetniški klub Desus in LDS.
Ob vikendih na zimski bazen Hardek
Svetniki so odločili, da bo vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju
stila že prej in morda tudi ne bi bilo tistih prepirov na sami seji. Pred prvo sejo sestanka ni bilo, upam, da bo naslednjič," je povedal Stanko Podgorelec.
Ivan Vajda iz DeSUSa je poudaril, da želijo preseči delitve na leve in desne, zato so se sestali z županom. Prepričan je, da velikih razlik v samih programih tako ni, zato bi lahko združili moči za hitrejši razvoj občine na vseh področjih. Pri sestavi delovnih teles v DeSU-Su niso zadovoljni. Pri tem ne gre toliko za številčno razdelitev, pomembno se jim zdi, da stranka sodeluje v odboru, kjer lahko zastopa interese svojih volivcev. Za DeSUS bi bilo tako pomembno delovati v odboru za družbene dejavnosti, je povedal Vajda.
Anica Pevec pa tekoče dogodke občuti, kot da se predvolilni boj še ni končal. LDS je dobila povabilo župana, da se vključi v njegovo koalicijo, a se je IO LDS odločil, da se v koalicijo ne vključi, ampak da deluje kot doslej, na osnovi programa. Podprli bodo vse tiste projekte, ki služijo dobrobiti občanov in ne le promociji določene stranke. Zato pa bo treba doreči vizijo občine, meni Anica Pevec. Tudi s sestavo odborov ni preveč zadovoljna, saj
občine za leto 2011 znašala 0,002845 evra, kar pomeni, da se bo podražila za 2,5 %. V prihodnjem letu naj bi se po predvidevanjih občinske uprave iz tega naslova v blagajni zbralo okrog 990.000 evrov, nekaj manj kot 400.000 od fizičnih in okoli 600.000 evrov od pravnih oseb. Potrdili so tudi sklepe o postopnosti obremenitve plačila in o oprostitvi plačila nadomestila.
Zimski bazen Hardek bo v letošnji sezoni odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro na voljo za plavalne tečaje, za ostale uporabnike pa v petek med 17. in 20. uro ter v soboto, nedeljo in med prazniki med 14. in 20. uro. Cene kopanja so se v primerjavi s preteklo sezono dvignile za 2,5 %, tako da dve uri kopanja za odrasle stane 3,45 evra, predvideni pa so tudi popusti.
Svetniki so se odločili tudi, da se bodo vsak dan ugašale luči javne razsvetljave med 24.
njihova sestava ne daje slutiti, bo delo v njih potekalo kvali-tetneje. V LDS so namreč želeli, da bi glavnina vsebinskih razprav potekala na odborih. „Nekateri odbori so premalo strokovno zasedeni, v njih je preveč politike," je sovje mnenje povedala Anica Pevec.
„Lista za občino Ormož ni bila povabljena k sodelovanju, kar si razlagam kot posledico
uro in 4. uro zjutraj za vsa odje-mna mesta razen za mesto Ormož. Razsvetljeni bodo ostali tudi vsi prehodi za pešce. V obrazložitvi je bilo povedano, da je v občini 905 svetilk in da njihovo število vsako leto narašča. Lanska poraba za potrebe javne razsvetljave je znašala 573.897 kWh, kar je zneslo 93.836 evrov. Po uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja mora občina do leta 2016 prilagoditi razsvetljavo javnih površin tako, da ne bo presegala 44,5 kWh na prebivalca. Poraba v občini trenutno znaša nekaj čez 45 kWh. V upravi so izračunali, da ob predpostavki, da vsaka svetilka sveti povprečno 11 ur na dan letno, z ukrepom zmanjšajo porabo za okrog 15 %. S tem pa bi zadostili zahtevam uredbe. Pri tem bodo dosegli še en pozitiven efekt, in sicer za okrog 10.000 evrov manjši račun za elektriko.
zamere župana, ko sem se po prvem krogu volitev postavil na stran protikandidata in večnega tekmeca Vilija Trofenika. Že takrat sem povedal zakaj sem se odločil tako in ravnanje sedanjega župana me je prepričalo, da sem ravnal prav," je povedal Boštjan Štefančič. Povedal je še, da upa, da bo uspel prepričati tudi tiste, ki razmišljajo s svojo glavo. Zdi se
Potrjena DIIP za pomembno infrastrukturo
Občinski svet je sprejel tudi sklep o višini participacije gospodinjstev pri priklopu na izgrajeno širokopasovno omrežje, ki znaša 150 evrov. Le-ta naj bi omogočala tudi širjenje izgradnje širokopasovnega omrežja na območje belih lis, ki so bile naknadno opredeljene kot bele lise.
Potrjen je bil tudi DIIP za izgradnjo vodovoda Ormož-Središče ob Dravi (odsek 2). Odsek 2 je dolg 7.596 metrov in poteka med Frankovci in Središčem ob Dravi. Investicija je vredna 881.057 evrov. Večina naj bi bila financirana iz evropskih sredstev, stroški ormoške občine pa naj bi bili 80.763 evrov.
Potrjen pa je bil tudi DIIP za modernizacijo občinskih cest Ormož-Spodnji Ključarovci-Runeč. Investicija je vredna
mu, da bi se morali bolj usmeriti na višje interese, ne pa interese posameznikov, ki se tudi v Ormožu vse bolj uveljavljajo. Štefančič je zatrdil, da bodo pristopili k vsakemu programu, ki bo dober in strokoven. O delu v naslednjem mandatu pa je povedala, da vse kaže na to, da se naslednja štiri leta v Ormožu pripravlja neke vrste diktatura.
665.611 evrov, kar 471.475 jih nameravajo zagotoviti iz razpisa za južno mejo, 83.201 iz državnega proračuna, 110.935 pa naj bi šlo iz občinskega proračuna.
Po več letih pa so novi svetniki uspeli presekati sramotno tradicijo in sprejeti sklep o podelitvi občinskih priznanj, ne da bi se ob tem zapletli v
Dejan Jurkovič iz Zares ni bil tako črnogled: „Sem začetnik v občinskem svetu in morda zato večji optimist, kar se tiče sodelovanja z županom in koalicijo." Povedal je, da so se stranke skupaj odločile, da se ne bodo razglasile za opozicijo, ampak so sklenile programski sporazum. Glede razdelitve mest v delovnih telesih pa je povedal, da so bili na skupni sestanek sklicani predsedniki svetniških skupin, ki jim je bila predstavljena razdelitev mest v organih občine. Žal pa niso imeli možnosti, da bi izrazili svoje interese, katera področja posamezne stranke bolj zanimajo. Zares, Listi za občino Ormož, LDS in DeSUS je bilo skupno ponujenih 14 mest svetnikov v delovnih telesih. Jurkovič je povedal, da naj bi jim po izračunu pripadali dve manj. Glede števila zunanjih članov odborov pa sta bila za dva člana prikrajšana. Prikrajšani so bili tudi za dve predsedniški mesti v odborih. So pa bili njihovi predlogi slišani in delno upoštevani pri sestavi nadzornega odbora. Jurkovič je povedal, da povsem zadovoljni niso, vendar bodo s predlogi soglašali.
Viki Ivanuša
neokusne, za dobitnike žaljive in vse prisotne skrajno neprijetne razprave o posameznikih, ki so bili predlagani za priznanja, kar je nedvomno dosežek vreden posebne pozornosti. Tako bo zlato priznanje občine letos prejel Ivan Švajgl iz Ormoža, srebrno Marija Caf iz Ivanjkovcev in bronasto Franc Hergula iz Cvetkovcev.
Viki Ivanuša
Ormož • Druga redna seja občinskega sveta
Prihranili bodo pri elektriki
Tudi na drugi redni seji ormoškega občinskega sveta so imeli svetniki še veliko dela sami s seboj, saj so imenovali zasedbo stalnih delovnih teles občinskega sveta. Potrdili so mandat članu Simonu Kolmaniču, ki je nasledil Alojza Soka. Sprejeli pa so tudi ugotovitveni sklep o predčasnem prenehanju mandata članice občinskega sveta Irene Meško Kukovec zaradi nezdružljivosti funkcije načel-nice UE s funkcijo članice sveta.
Foto: Viki Ivanuša
Decembra si bodo s praznično osvetljavo v Ormožu tako kot po vsem svetu malo bolj svetili, potem pa bo treba začeti varčevati ...
Cirkulane • S tretjega Barbarnega
Grofovski spor in nova monografija o gradu Borl
Lepšega zimskega dopoldneva, kot je bila minula, s soncem obsijana nedelja, si organizatorji letošnjega Barbarnega v Cirkulanah niso mogli želeti; mraz je sicer res rezal do kosti, a se je množica obiskovalcev in prodajalcev na pisanih stojnicah lahko ogrela s prijetno dišečim kuhanim vinom in slastno brbotajočo kurjo juh'co, ki se je kuhala v kotlu sredi sejemskega vrveža.
Dogajanje na cirkulanskem trgu se je sicer začelo že zelo zgodaj, z zgodnjo mašo ob sedmi uri, osrednji del pa se je začel z drugo mašo ob pol enajsti, ki sta jo s svojo prisotnostjo počastila grof in grofica Sauer. Po protokolu je grofovski par po maši prejemal obvezne prispevke svojih kmečkih podanikov; gospodinja je tako predala domač pečen kruh grofici, a ko se je njena hči presunljivo zjokala pred nogami Marije Barbare Sauer, da bodo zdaj doma lačni, se je velika gospa milostno odločila, naj kruha kmetica raje odnese nazaj domov in nahrani otroke. Drugo darilo je bil sodček vina, kjer pa je grof vinogradnika kar pošteno oštel, zakaj mu ga ni prinesel že prej. A odgovor zvitega Belana, da vsako vino za grofa pač ni dobro in da so ga morali lepo skletariti, da je zdaj čisto, je grofa popolnoma omehčal in z veseljem je sprejel zaobljen sodček. Nato se je grofovski par lotil obhoda in ogleda ponudbe na stojnicah, kjer pa je bil sredi čebljanja s prodajalci grobo prekinjen: iz oči v oči se mu je namreč s celotnim spremstvom postavil oskrbnik gradu grofice Marije Eleonore Rosenberg. Slišati je bilo hude obtožbe na račun grofa Sauerja, češ da je kriv poseka preko 300 dreves v njenem gozdu, breza vsakega dovoljenja, kar je grofici Rosenbergovi povzročilo za najmanj 100 dukatov škode. In za povrhu, kot je bilo javno povedano, se nesramni grof Sauer ni hotel niti odzvati na pisanja grofice, kako rešiti neljubo zadevo, kar je prav pre-
senetljivo, saj so sicer odlični prijatelji in se večkrat obiščejo. No, pokazalo se je, da si je nedovoljeno sečnjo dreves privoščil oskrbnik borlskega gradu za svojo hišo, zato je grof Sauer ugotavljal, da teh dreves pač ne more več vrniti ali postaviti nazaj v gozd, potem pa zaprosil svojo milo-stljivo gospo, če ve, kako rešiti neljubi spor. In pametna gor-fica Sauer je lepo povedala, naj si grofica Rosenberg izvoli posekati prav toliko dreves v njihovem gozdu, pa bo vse v redu. Pa še res je bilo - glasno vpitje in jezo Rosenbergov je kaj hitro zamenjalo ljubeznivo kramljanje in skupno nadaljevanje ogleda sejma, kot da se nikoli ni zgodilo nič.
Društvo bo živelo naprej
Vendar pa letošnje Bar-barno v Cirkulanah ni bilo osredotočeno le na sejemsko dogajanje in grofovske dogodivščine; drugi del prireditve sta namreč obeležila dva pomembna dogodka, praznovanje pete obletnice Društva za oživitev gradu Borl (DgB) in izdaja ter javna predstavitev nove monografije o gradu Borl.
Petletno delo DgB je podrobno predstavil njegov prvi predsednik in častni član občine Cirkulane Martin Prašnič-ki. Med drugim je povedal, da je društvo nastalo predvsem z željo, da se postopki revitalizacije propadajočega gradu začno izvajati hitreje, ker pač ne država ne občina nista bili aktivni v tej smeri. „Med cilji, ki smo si jih v društvu zadali, so
rt')'
Najzaslužnejšii za novo monografijo o gradu Borl, med njimi je tudi nekaj članov Društva za oživitev gradu Borl, ki je praznovalo točno pet let obstoja.
bili povečati prepoznavnost gradu, preprečiti njegovo nadaljnje propadanje, pomagati iskati sovlagatelja, vzpodbujati vlado k hitrejši rešitvi gradu, zbirati gradivo, informacije in antikvariate za bodočo stalno zbirko na gradu, aktivirati naše prebivalstvo za udeležbo in tudi kasnejše delo na gradu itd. Ustanovnih članov društva je bilo 20 in moram reči, da nam je hitro uspelo vzpostaviti redne stike s kulturnim ministrstvom. V tem času je društvo ustvarilo marsikaj, od oživitve Barbarnega, organizacije številnih drugih prireditev, povezanih tako z gradom kot s Cirkulanami, obveščalo je javnost, izdalo več publikacij, pripravilo samostojno razstavo o delu in liku Vladimirja Bračiča, organiziralo redno čiščenje gradu z okolico ..." Prašnički pa je priznal tudi, da jim vse zastavljeno v prvih petih letih ni uspelo: „Žal, grad še vedno nima upravljavca, ne od države, niti te vloge ni prevzela lokalna skupnost. Žal. Spoznali smo, da država nima niti interesa za oživitev gradu, prav tako nima prave-
Po hudem sporu sredi trga zaradi nedovoljene sečnje lesa, ki si jo je privoščil grof Sauer, sta se sprti rodbini Sauer in Rosenberg dogovorili, kako rešiti zadevo in zelo prijateljsko (kot je videti na posnetku) so nadaljevali druženje na semanjem dnevu ob Barbar-nem.
Foto: SM
Monografijo je predstavila urednica Mira Petrovič (na posnetku), ob njej so bili v uredniškem odboru še Sonja Golc, Peter Be-lšak in Martin Prašnički, ki je tudi avtor enega izmed poglavij knjige ob Mariji Hernja Masten in Branku Vuku.
ga interesa in ne moči lokalna skupnost." Svoj govor je nadaljeval z zahvalo vsem najbolj aktivnim članom društva, potem opozoril na nujnost obstoja društvenega življenja in zaključil z besedami: „Društvo za oživitev gradu Borl ostaja živo še naprej, čeprav nam zaradi nameravane prodaje zapirajo vrata gradu pred nosom. Ostaja nam hrepenenje in želje, zato verjamem, da bomo dočakali tudi okroglo obletnico!"
Monografija o gradu Borl
Sledila je prva javna predstavitev lično oblikovanega in zanimivega zbornika oz. monografije o gradu Borl, ki jo je uredila Mira Petrovič, v uredniškem odboru pa so delali še Peter Belšak, Sonja Golc in Martin Prašnički. Monografija se ponaša z odličnimi, doslej slovenski javnosti neznanimi posnetki slik iz dveh avstrijskih muzejev, ki hranita originale slik z borlskega gradu, in tremi vsebinskimi sklopi na 112 straneh; prvi opisuje zgodovinski razvoj grajskega kompleksa z arhitekturnega vidika (avtor Branko Vuk), drugi del opisuje rodbino Sauer, barone Kozješke in grofe Borlske (avtorica Marija Hernja Masten) in tretji del grad Borl danes (avtor Martin Prašnički).
Kot je povedala Petrovičeva, se je gradivo za monografijo zbiralo približno dve leti, v publikaciji so objavljene številne novosti in zanimivosti, do katerih so se prikopali avtorji skozi različne raziskave in vire, knjiga pa je izdana v 700 izvodili: „S tem projektom smo uspešno kandidirali za sofinanciranje iz Leader programa, knjiga danes pred vami pa je še 'topla', saj smo jo šele sinoči dobili iz tiskarne!"
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ljutomer • Dan odprtih vrat VDC
Foto: NS
Varstveno-delovni center (VDC) Murska Sobota s svojimi enotami v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni je pripravil dan odprtih vrat in prodajno razstavo izdelkov. V ljutomerski enoti, ki vključuje 35 uporabnikov, si je delovne prostore ogledala tudi županja Olga Karba (naposnetku). Vodja enote Metka Šmelc in uporabniki sojo seznanili s številnimi dejavnostmi, s katerimi se ukvarjajo in si s tem na koristen način zapolnijo čas, ki ga prebijejo v delovnem centru.
NŠ
Ptuj • Praznični december na gradu
Foto: PA
V pedagoški službi Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož so za najbolj vesel mesec v letu pripravili decembrski praznični program za otroke in starše. 5. decembra je Lutkovno gledališče Pika iz Lenarta ob 11. uri odigralo lutkovno predstavo Pika Nogavička, nato pa so vse do 16. ure potekale delavnice Voščimo vam iz srca, na katerih so nastajale novoletne voščilnice. Oba dogodka sta bila brezplačna, takšni pa bodo tudi vsi ostali v tem mesecu. 12. decembra bo med 10. in 16. uro na gradu muzejska delavnica Zlati oreh, na kateri si bodo lahko majhni »umetniki« izdelali novoletne okraske, teden dni kasneje pa bodo ustvarjali jaslice iz papirja.
Polona Ambrožič
Sveti Andraž • »Pesem na vasi«
Foto: arhiv občine Sv. Andraž
V sklopu praznovanja občinskega praznika pri Svetem Andražu je 26. novembra potekalo prijateljsko srečanje ljudskih pevcev in godcev, imenovano Pesem na vasi, ki so ga pripravile ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci. S prireditvijo, ki je potekala v vitomarški kulturni dvorani, so obeležile prvo obletnico delovanja, hkrati pa predstavile svojo prvo zgoščenko Slovenske gorice, na kateri je 17 ljudskih pesmi; eno izmed njih je napisal in uglasbil že pokojni domači ustvarjalec Rudolf Ribič iz Novincev. Na srečanju so se predstavili člani KUD Vitomarci, Vaški pevci KD Pod lipo Lenart, Urbančanke s frajtonar-jem z Destrnika, Ljudski pevci KD Trnovska vas, pevci KUD dr. Slodnjaka iz Juršincev, Ptujske upokojenke DPD Svoboda, Lukarice iz Dornave ter ljudski pevci in godci s Polenšaka. Iz domače občine so se na oder podali Dobre sosede, ki igrajo na stara ljudska glasbila, in skupina Avis.
Polona Ambrožič
Juršinci • Pred ponedeljkovim dobrodelnim koncertom
Vojaški orkester za malčke
Juršinska večnamenska dvorana bo v ponedeljek zvečer odmevala od zvokov priznanega Orkestra Slovenski vojske. Po zaslugi podžupanje Dragice Toš Majcen bo namreč 40 članski orkester odigral dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo namenjen nakupu igral za otroško zunanje igrišče.
„O tovrstnem koncertu orkestra Slovenske vojske sem razmišljala in si ga želela že nekaj časa. Dva člana orkestra, Igor in Tomi Berlak, sta naša občana, povezali smo se, izrazila sem jim našo željo in namen koncerta in potem smo se dogovorili za prost termin v tem prazničnem mesecu, ko je orkester sicer zelo zaseden. Vem, da morda ponedeljek ni najboljša opcija za takšen koncert, vendar je orkester povsem zavzet vse do konca leta. Vsekakor sem zelo vesela in se mi zdi izjemno lepo, da so se naši prošnji ob številnih drugih obveznostih odzvali in bodo koncertirali za naše otroke," je najprej povedala Majcnova.
Orkester slovenske vojske
Foto: arhiv OSV
Orkester Slovenske vojske koncertira po Sloveniji in v številnih državah Evrope.
Podžupanja in predsednica odbora za družbene dejavnosti v Juršincih Dragica Toš Majcen je zelo vesela, da se je orkester Slovenske vojske odzval prošnji za dobrodelni koncert in upa, da bo obiskovalcev čimveč.
je nastal leta 1996, njegove osnovne dejavnosti pa so izvajanje državnih in vojaških protokolarnih nalog ter ceremonialov in koncertna dejavnost. V dosedanjih letih obstoja je postal prepoznaven ne le domači, ampak tudi tuji javnosti, kar dokazujejo številni koncerti po Evropi, njegovi člani pa so pretežno diplomanti Akademije za glasbo. Ansambel se predvsem v tujini predstavlja z deli domačih avtorjev različnih slogov, kar omogoča sodelovanje številnih domačih in tujih glasbenih poustvarjalcev, ki svoje bogato znanje in izkušnje delijo z mladimi glasbeniki orkestra. Zunanji sodelavec, ki je orkestru pustil največji pečat, je gotovo skladatelj in dirigent Jože Privšek, ki je bo številnih drugih delih v počastitev dneva slovenske vojske napisal skladbo Majska suita, ki jo je orkester Slovenske vojske prvič izvedel maja 1997.
Orkester Slovenske vojske se bo v Juršincih občinstvu pred-
stavil v polni sestavi pod dirigentsko palico Andreje Šolar, njihov večerni repertoar pa bodo sestavljale skladbe različnih avtorjev: Španski capriccio (Korsakov), Drsalci (Waldteufel), Slovanski ples (Dvorak), Spomin (Avsenik), Divji ples iz opere Samson in Dalila (Saint-Saens), Suita iz opere Carmen (Bizet), Oblivion in Ljubezenski tango (Piazzola) in Ples št. 2 (Marguez).
Ob priznanih orkestralcih bodo nastopili tudi otroci iz domače šole in vrtca, ki so po besedah Majcnove pripravili izjemno lep program, a mora ostati majhna skrivnost do nastopa, poskrbeli pa bodo tudi za povezovanje celotne prireditve. „Osnovna šola bo poskrbela tudi za celotno sceno, za vso okrasitev dvorane, pa tudi za pogostitev, sicer pa bodo naši vinogradniki dali svoje buteljke vina, gospodinje pa se bodo izkazale s pečenimi dobrotami."
Ves izkupiček od dobrodel-
nega koncerta bo namenjen nakupu igral na zunanjem igrišču ob šoli, ki ga je občina letos, z izjemo zasaditve trave, že uredila, uporabljali pa ga bodo malčki iz vrtca in prve triade OŠ. Juršinski dvoizmen-ski vrtec obiskuje v tem letu 94 otrok in kapacitete so napolnjene do zadnjega kotička; en oddelek je tako že urejen v šoli.
„Naša večnamenska dvorana sprejme do 1000 obiskovalcev in upamo, da bo čimbolj polna. Smo pa realni in se ne nadejamo nekih zelo visokih zneskov zbranega denarja - kolikor koli bo, bo dobro in bo pomagalo pri nakupu potrebnih igral za naše malčke. Vsi obiskovalci imajo tudi zagotovljena parkirna mesta, za varnost pa bodo poskrbeli naši gasilci," je še povedala Dragica Toš Majcen in povabila vse, ki bi želeli pomagati ali zgolj slišati koncerti-ranje orkestra Slovenske vojske v živo.
SM
Kidričevo • V DPD Svoboda so aktivni
Knjižnica z 62-letno tradicijo
V okviru delavsko-prosvetnega društva Svoboda Kidričevo, kjer so pred dvema letoma proslavili 60-letnico, je ena najstarejših knjižničarska sekcija, saj deluje že od vsega začetka, od leta 1948.
Kot je pojasnila vodja sekcije in knjižničarka Ivanka Srpčič, ima knjižničarska dejavnost v Kidričevem bogato tradicijo, saj je nastala in rasla skupaj z nekdanjim delavskim naseljem tovarne aluminija. Ko so nekaj let po drugi svetovni vojni v novozgrajeno blokovsko naselje v tedanjem Strnišču prihajale družine iz raznih krajev Slovenije, je kljub raznolikosti strukture
prebivalcev skupaj z delavskim naseljem zaživelo kulturno življenje. Ustanovljen je bil pevski zbor, nato dramska skupina in skoraj sočasno delavska knjižnica, ki je našla svoj prostor v okviru dejavnosti delavsko-prosvetnega društva Svoboda. Dolga leta je koristno služila svojemu namenu, po dobrih štirih desetletjih pa je njeno delovanje pričelo zamirati.
Foto: M. Ozmec
Knjižničarka Ivanka Srpčič med urejanjem knjižnega fonda v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo
A ko se je pred 12 leti prenovljen upravni odbor odločal za nove naloge in cilje, je na prvo mesto postavil prav oživitev knjižnice. Ko so urejali prostore v pritličju stavbe, v kateri je sedež Občine Kidričevo, so knjige začasno hranili v enem od šolskih kabinetov, kjer sta knjižničarja potujočega oddelka Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju Simon Petrovič in Vladimir Kajzovar vse knjige pregledala in izločila tiste, ki niso več služile namenu. S ponovnim odprtjem prenovljene knjižnice so leta 1998 razveselili mnoge občane, predvsem starejše bralce, z njimi so ponovno pričeli prihajati tudi mlajši, ki kljub šolskim in drugim knjižnicah najdejo kakšno prijetno branje tudi v njihovi knjižnici. Tedaj so izposojo pričeli s 3800 knjižnimi enotami, ki jih je potujoča knjižnica popestrila s 720 novejšimi knjižnimi deli. Njihove knjižne police pa so se s pomočjo Občine Kidričevo iz leta v leto polnile, precej knjig pa so jim podarili tudi občani.
Danes pa na svojih policah ponujajo že prek 5000 svojih knjig, okoli 700 pa jih imajo iz potujoče knjižnice iz Ptuju. Bralcem so na voljo vsak ponedeljek, v zimskem času od 16. do 18. ure, čez poletje pa od 17. do 19. ure.
Knjižnica, kjer zadnja leta pripravljajo literarne večer s pesniki, pisatelji in literati, ima okoli 60 rednih članov, sicer pa je vseh bralcev nekaj čez 300. Ker ne premorejo računalnika in še vedno poslujejo kot pred leti, na klasičen način - na kartice, bi bili zelo veseli, če bi jim v naslednjem letu uspelo nabaviti računalnik in internetno povezavo, da bi se lahko povezali s sistemom COBISS in tako omogočili vsem ljubiteljem literature, tudi študentom in dijakom, iskanje potrebnih informacij ali podatkov. Še najbolj pa bodo veseli, če se jim bodo pridružili tudi drugi občani, ljubitelji knjig in zanimivega branja, še posebej otroci, saj imajo tudi zanje dovolj knjig.
-OM
Svet je majhen
Amerika pušča
Objava diplomatskih depeš na spletni strani WikiLeaks je povzročila v zadnjih tednih precej težav na mednarodnem odru. Pred nekaj meseci je analitik vojaške ameriške obveščevalne službe prenesel na USB-ključek na tisoče zaupnih podatkov in vsebino prodal lastniku WikiLeaka, Avstralcu Assangeu, znanemu računalniškemu hekerju. Na dan so prišle informacije, ki so ponavadi neznane »vsakdanjemu človeku«, saj ima v svojem življenju veliko drugih težav, kot pa slediti mednarodnim igricami. Sedaj vsi poznajo način, jezik in stil poročanja ameriških ambasad v Washingtonu. Zdaj vsi uradno vemo, daje Putin alfa samec, da se z njim Berlusconi zelo dobro razume in da Savdska Arabija komaj čaka na uničenje Irana. A zvedeli smo tudi, da se naš prvi minister hodi pogovarjat z odpravniki posla o vsakodnevnih temah in da nam najpomembnejši človek na svetu ni preveč naklonjen.
Borut Pahor je nudil sprejem enega jetnika iz Guanta-nama za dvajsetminutni sprejem pri Baracku Husseinu Obami. Trgovanja, pogajanja so v mednarodnem prostoru nekaj popolnoma normalnega. Sprejem jetnikov iz Guan-tanama je dogovor, ki velja med članicami Nata, da se lahko tamkajšnje taborišče čimprej zapre. Težava je v nečem drugem: da se je drugi najvišji predstavnik naše države o tem pogovarjal osebno! Zunanja politika je izredno stara umetnost, ki ima pravila. V diplomaciji je forma včasih več vredna od same vsebine in splošno pravilo je, da se vsak državni predstavnik pogovarja le s predstavnikom enakega ranga, homologom.
Pahor se je pogovarjal in namigoval na rešitve z odpravnikom poslov na veleposlaništvu. Predsednik vlade bi moral takšno vlogo prepustiti svetovalcem ali kakšnemu drugemu predstavniku. Umazano delo ne sme - uradno - biti del posla človeka, ki predstavlja državo. Premier ali predsednik države lahko formalno stopita na oder šele, ko je vse načeloma dogovorjeno, da se v naprej usklajeni dogovori potrdijo, da se voditelji rokujejo in da imajo fotografi svojo veselje.
Mednarodni časniki, ki sodelujejo v »škandalu«, so namignili na še nove objave. Kaj nas še čaka? Zelo verjetno veliko število novic iz časa predsedovanja Janeza Janše in pogovorov s Sanaderjem. Karkoli bo prišlo na dan, verjetno (ponovno) ne bo presenetilo strokovnjakov, ki poznajo za-kulisja mednarodne politike, a lahko se izkaže delno usodno za nekatere »igralce«. Sanader bi v takšnem primeru imel najmanjše težave glede na dejstvo, da je že »bivši«, a zagotovo bi se mu lahko porušili še zadnji upi po konkretni vrnitvi v hrvaško politiko. Janez Janša pa mora upati, da njegovi sodelavci med mandatom niso naredili usodnih napak in da bodo vse, kar bo pisalo v depešah, le komentarji delavcev na veleposlaništvu v Ljubljani.
Največja politična škoda pa se zagotovo obeta Združenim državam Amerike, ki so po 11. septembru 2001 zgradile enega najneučinkovitejših in najbolj zapletenih obveščevalnih sistemov na svetu. Agencije za varnost so se pomnožile, vse pridobljene informacije pa so bile vložene v skupno mrežo za notranjo rabo brez predelave, brez povzetkov in uničenja izvirnih depeš. In zgodilo se je prav to, kar se ne bi smelo: obstajala je luknja in izkazala se je kot usodna. Mlajši vojaški analitik je vstopil na delovno mesto z USB-predvajalnikom, naloženim s pesmimi Lady Gaga. Izbrisal je pesmi in naložil na tisoče tajnih podatkov. Za Cio in druge organizacije, vključene v boj proti terorizmu, bo takšen spodrsljaj za nekaj časa težko prebaviti. Ameriška mreža bo manj učinkovita. Znotraj obveščevalnih služb zahoda bo prišlo do novih ravnovesij in diplomacije bodo postale, ponovno, še bolj tajne.
Z depešami nismo izvedeli ničpretresljivo novega. Potrdili so nam, kar analitiki že dolgo vemo. Vendar je WikiLeak sedaj ponudil »vsakdanjemu človeku«, da izve, kako se »visoki predstavniki države« v resnici pogovarjajo in kakšne predstave imajo. Diplomatska poročila so kratka in jedrnata, ker morajo vprestolnicoporočati bistva. V nekaj stavkih morajo vsebovati vse informacije, ki bodo uporabniku omogočile razumevanje »nasprotnika« in tako preprečile morebitna presenečenja. Trgovanje v mednarodni politiki, tako politično kot gospodarsko, je nekaj popolnoma običajnega. Predsednik Pahorje izjavil, da bi mu bilo izpod časti, da bi pogojeval svoj sprejem pri Obami s trgovanjem za ujetnika. Vendar je v dolgi, predolgi novinarski konferenci naredil še eno napako. Samo izraziti bi moral obžalovanje, da je bil on tisti, ki se je o tem pogovarjal, in bi bil rešen. Celo izjava za javnost novega ameriškega ambasadorja v Ljubljani mu ni prišla v pomoč. ZDA so potrdile vsebino depeše v malo kulturnejšem diplomatskem jeziku.
Laris Gaiser
Foto: SM
Beremo... • Smehljaj mesečeve vile in Skrivnost bele vile
Darilo za vse, ki jih imate radi
Založba Mettis bukvarna iz Maribora je v predprazničnih dneh izdala dve zanimivi knjigi, ki se bosta gotovo znašli v darilih Božička in dedka Mraza. Gre za zbirko čudovitih pravljic o vilah, zbranih z različnih predelov sveta: Kitajske, Francije, Sardinije, Škotske, Anglije, Portugalske, Bolgarije in starodavne Perzije, Smehljaj mesečeve vile in za pravljice o mačkicah in mačkonih Skrivnost bele muce.
Smehljaj mesečeve vile
V Smehljaju mesečeve vile »glavne vloge« zasedejo vile: dobre in zlobne, čisto drobcene in kot kamen starodavne, mogočne, nekoliko strašljive in prijazne družine vil, čudovito lepe in zavistne vile. Nekatere prepoznamo takoj, saj so nam poznane že iz drugih pravljic. Mogoče bodo tu le za odtenek drugačne, mogoče bo cvetlica, ki jo imajo pripeto v laseh, nekoliko drugačne barve. Spet druge prihajajo iz neznanih, eksotičnih, pa tudi skrivnostih, celo malce temačnih svetov. A vsaka vila s svojo edinstveno zgodbo. Nekatere bodo postale plesalke v mesečevem gradu, druge se bodo spremenile v prisrčnega pujska, tretje se spuščajo na zemljo, da bi se okopale v prav posebnem potoku, četrte živijo visoko v gorskih votlinah, pete ...
S Smehljajem mesečeve vile avtorici Käthe Recheis in Fri-edl Hofbauer ter ilustratorka Annett Stolarski nadaljujejo koncept sestavljanja knjige pravljic, ki so ga pričele s knjigo Skrivnost bele muce (2009, Mettis Bukvarna): zbiranje pravljičnih motivov in tem iz različnih kulturnih in zemljepisnih okolij, uglašenih na določeno rdečo nit. Zbrane vsebine priznani in nagrajevani avstrijski avtorici zapišeta v pravljični jezik, ki ob vsakokratnem prepisu ohranja kulturne in geografske raznolikosti, filozofska vprašanja in moralne nauke ter svetovnonazorske temelje dogajanja zgodb. S primesmi humorja, poetičnosti, romantičnosti in skrivnostnosti mojstrsko spajata različne pripovedne tehnike z
različnimi tradicionalnimi motivi in tako poustvarita pisano pravljično preprogo novih fantazijskih svetov. Temu ob bok stopajo ilustracije (prav tako Avstrijke) Annette Stolarski, ki z jezikom podob in miniaturnih grafičnih detajlov dopolnjuje in sledi ter vizualno nadgrajuje pravljične pripovedne postopke.
Skrivnost bele muce
Ste vedeli, da mačke niso nikdar utrujene, so le čile in budne ali pa preprosto spijo? A takrat, ko niso v svetu sanj, so zelo delavne. A ne gredo se le lovskih in zalezovalskih igric, preganjanja miši in lastnih repov. To je zgolj predsodek, ki ga imamo mi, bitja dveh nog, o teh skrivnostnih in magičnih bitjih štirih mehkih šapic. Seveda veliko mrnjavkajo in še več predejo, a med tem mimogrede razrešijo to ali ono
zagato, v katero so nebogljeno zabredli njihovi »gospodarji«. Seveda bi se mačke ob tej besedi le prizanesljivo nasmehnile. Njim je namreč popolnoma jasno, kdo je tu gospodar in kdo ne. A to jim pravzaprav sploh ni pomembno. Dobrih del ne počnejo, ker bi jih morale, ne, ta so le odsev njihove naravne dobrote.
Tako maček Sivodlaček revnemu kmetiču pomaga v srčni zagati: prežene strašnega zmaja, hudomušno prelisiči kralja, princeso in fantiča pa spretno pripelje pred oltar. Pa modre-čeva mačka, nežno bitjece, a z ostrim, sofistično nabrušenim umom, ki diabolično, požrešno in sikajočo podgano popolnoma potolče v besednem dvoboju. Pravi mačji Sigmund Freud. Srečamo tudi divjo mačko, ki pred nevarnostmi življenja v divjini reši nekoliko postaranega, zapuščenega in
nespomaganega hišnega mač-kona. Ja, tudi v mačjem svetu ljubezen ubira kaj čudne in ukrivljene poti. Potem so tu še prelestne mačice, ki so pravzaprav zaklete princese, pa narisani mački, ki ponoči oživijo, pa zvesta perzijska muca, pa zlata muca .
Številne pravljice so zbrane iz vsega sveta: od Japonske do Anglije, od Perzije do Skandinavije. Avtorja Käthe Recheis in Friedl Hofbauer v mojstrskem slogu kombinirata različne pripovedne tehnike in tradicionalne motive. V slovenski jezik jih dobivamo v odličnem prevodu Anje Uršič. Prav poseben pečat pa knjigi Skrivnost bele muce dajo ilustracije Annett Stolarski.
Knjigi Smehljaj mesečeve vile in Skrivnost bele muce sta čudovito darilo komurkoli, ki ga cenite in imate radi.
Ur
Ptuj • Posebni dogodek v Mestnem kinu
Večer s filmom Oča in igralcema
To soboto, 11. decembra, ob 19.00 Mestni kino Ptuj vabi, da preživite večer s projekcijo ljubezenskega filma Oča ter pogovorom in druženjem z glavnima igralcema Sandijem Šalamonom in Mikijem Rošem. Kot se za predpraznično razpoloženje spodobi, vstopnine ni.
Po Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu (LIF-Fe) tudi na Ptuj prihaja filmski
biser Vlada Škafarja Oča, prvi slovenski film v izboru Mednarodnega tedna kritike na
Foto: Gustav film
Miki Roš in Sandi Šalamon v filmu Oča
Beneškem filmskem festivalu. Pretanjena meditacija o dragocenosti ljubezni je naslikana v pristni prekmurščini (film ima slovenske podnapise) in prelepih podobah, dotakne pa se tudi perečih družbenih problemov.
Zgodba filma je na videz preprosta: govori o kratkem srečanju očeta, preprostega in od težkega življenja utrujenega delavca ter njegovega dolgo odsotnega sina. Gledalci in filmski kritiki pa se strinjajo, da se film človeka zelo močno dotakne.
Projekciji filma bo v dvorani ptujskega kina sledil pogovor z
obema glavnima igralcema iz filma. Miki Roš je po besedah najuglednejše filmske revije na svetu Film Comment "morda najboljši igralec na planetu". Živi in dela na treh zemeljskih tirih (Porabje, Prekmurje, Slovenija) in nekaj nezemeljskih, ki ga odnašajo v druge svetove. Drugi gost, Sandi Šalamon, pa je kljub rosnim trinajstim letom že eden najbolj iskanih slovenskih igralcev, da komaj še najde čas za šolo (pa ga). Na Festivalu slovenskega filma je dobil naziv igralec leta in vesno za posebne dosežke.
Nina Milošič
Tednikova knjigarnica
Nagrajene knjige 26. knjižnega sejma in 9. bienala ilustracij
Obe prireditvi tradicionalno gosti »osrednji hram slovenske kulture« Cankarjev dom v Ljubljani; vrvež 26. knjižnega sejma (vedno zadnji novembrski teden) je potihnil minulo nedeljo, izbrane originalne ilustracije 9. slovenskega bienala pa si še lahko ogledate do 10. marca 2011, kar vam, spoštovani ljubitelji knjig, zelo priporočam.
Obe največji knjižni manifestaciji vedno postrežeta z nagradami. Najbolj prestižna nagrada knjižnega sejma je Schwentnerjeva nagrada za prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, za dosežene uspehe v založništvu in knjigotrštvu in je tudi priznanje za razvijanje bralne kulture. Navedeno nagrado je prejela urednica, publicistka in prevajalka Neda Pagon, doktorica sociologije kulture, ki je med drugim izvrstna urednica in sodelavka založbe Studia huma-nitatis. Krilati lev je poimenovana nagrada za najboljšo celostno izdelavo knjige, realizirane v slovenski založbi in jo je prejela Tiskarna Gorenjski tisk za knjigo Marka Lenarčiča Slovenija izpod neba (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010. 319 str.). Med leposlovnimi deli je imela žirija veliko dela z izbiro nagrajenke med knjigami za otroke in mladino: izbrali so slikanico Franeta Milčinskega Ježka Zgodba o za-morčku Bambuleju in vrtoglavi žirafi (Ilustracije Tina Volarič. Oblikovanje notranjosti in naslovnice Jerneja Rodi-ca. Digitalizacija ilustracij Janez Pukšič. Obdelava digitalnih posnetkov Sanja Braun. Urednika Rok Zavratnik in Tjaša Koprivec. Ljubljana: Sanje, 2010. Zbirka Sanjska knjigica), ki je izšla tudi s podporo Ministrstva za kulturo RS. V kategoriji umetniške monografije, fotomonografije in bibliofilske izdaje je bila nagrajena brezčasna slikanica, pesniška zbirka Prividi Nika Grafenauerja in Alenke Sottler (Oblikovanje Matjaž Vipotnik. Fotografija Aleksander Lilik. Elektronski prelom Beton & Vrbinc. Ljubljana: Založba Nova revija, 2009. Zbirka Poteze), ki je izšla v umetniški izdaji 999 izvodov z avtorjevima podpisoma in s podporo Javne agencije za knjigo RS in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V kategoriji književnost je bila nagrajena knjiga Sveto pismo iz založbe Družina z oblikovalko Evito Lukež. Nagrado za najboljši prvenec je prejel prof. Lado Kralj za zbirko petih novel Kosec koso brusi (Ljubljana: Študentska založba, 2010), za najboljši mlado prevajalko pa je bila razglašena Julija Potrč, ki je prevedla iz finščine zbirko zgodb Skrivališča avtorja Petrija Tamminena (Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2009. Zbirka Stopinje). V kategoriji znanstvena in stvarna literatura je žirija soglašala, da nagrade ne podeli.
Na 9. slovenskem bienalu ilustracij je prestižno nagrado za življenjsko delo, nagrado Hinka Smrekarja 2010, prejela Melita Vovk (1928 na Bledu). Slikarka je diplomirala pri prof. Maksimu Sedeju leta 1951, nato pa je nadaljevala študij na grafični specialki pri prof. Božidarju Jakci in Riku Debe-njaku. Vovkova se je vsa leta ukvarjala s slikarstvom, grafiko, ilustracijo, gledališko scenografijo in kostumografijo, že leta 1957 je prejela Levstikovo nagrado za slikanico Milana Šege Zgode in nezgode kraljevskega dvora...(več prihodnje leto, ko bo v Mladinskem oddelku knjižnice razstava knjig z ilustracijami Melite Vovk).
Nagrado Hinka Smrekarja je prejel Danijel Demšar za ilustracije v knjigi Bine Štampe Žmavc (avtorica je dobitnica letošnje večernice) Roža v srcu (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010. Zbirka Deteljica). Plaketo Hinka Smrekarja je prejela Alenka Sottler za knjigo Bine Štampe Žmavc Cesar in roža, ki je dobila tudi omenjeno večernico (Dob pri Domžalah: Miš, 2009). Plaketo je prejel tudi Zvonko Čoh za ilustracije v knjigi Andreja Rozmana Roze Urška (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010. Zbirka velike slikanice) in je bila predstavljena v prejšnji Knjigarnici. Priznanje Hinka Smre-kerja je prejel Marijan Manček za podobe v knjigi Krilate in kosmate basni (Nataša Konc Lorenzutti. Radovljica: Di-dakta, 2010), priznanje pa je prejel še Damijan Stepančič za avtorsko slikanico Zgodba o sidru (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010. Zbirka Velike slikanice).
V prazničnem decembru navedene nagrajene knjige zelo priporočam v obdarovalske namene, po njih pa lahko vprašate tudi v oddelkih Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Vabljeni.
Liljana Klemenčič
Rokomet
Čim dražje prodati svojo kožo
Stran 12
Mini rokomet
Najboljše so bile Ormožanke
Stran 12
Tajski boks
Tadej Toplak - novi šampion
Stran 13
Košarka
V goste prihajajo neporaženi Lenarčani
Stran 13
Tatjana Majcen Ljubič
V Novo Zelandijo po nove izkušnje
Stran 14
Namizni tenis
Na klubskem turnirju najboljši Aljaž Bojnec
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Prestopi
Drava je imela v svojih vrstah dragulje
Prvenstvo v 1. SNL se je pred tednom zaradi poslabšanih vremenskih razmer predčasno zaključilo, duhove pa že burijo prvi prestopi. V glavni vlogi je znova Maribor, ki očitno postaja slovenski nogometni »izvoznik« številka 1. Zlatko Za-hovič je to vlogo jasno in glasno obljubljal že ob prevzemu funkcije športnega direktorja Maribora, sedaj pa je to napoved uresničuje in je to vlogo v velikem slogu že prevzel od Gorice (Birsa, Burgič, Šuler, Jokič, Matavž, Škarabot ...) in Domžal (Kirm, Stevanovič, Lju-bijankič, Ilič, Vučkič ...).
Veliki met je Mariboru uspel že s prodajo mladega kapetana Reneja Miheliča v portugalski Nacional (z njim je v isti klub odšel tudi Dejan Školnik) pred sezono 2010/11, v popolnosti pa nadaljeval po uspešnih igrah v predtekmovanju za letošnjo Evropsko ligo. Takrat so namreč vijoličasti na zadnji stopnički močno namučili italijanski Palermo, ki je v dresu tekmecev opazil kar nekaj potencialnih okrepitev. Že po nekaj dneh pogajanj so Italijani v Palermo odpeljali Josipa Iličiča in Armina Bačinoviča, ki sta se na Siciliji odlično znašla in v kratkem času postala stalna člana prve enajsterice ligaša slovite Serie A. Ni treba posebej poudarjati, da so bili v Mariboru izjemno zadovoljni s poslom, saj je italijanski prvoligaš na njihov račun nakazal precejšnjo odškodnino (približno 3 milijone evrov?). Glede na to, da je Iličič v Ma-
ribor pred sezono prestopil iz drugoligaša Interblocka za simbolično vsoto, je ta prestop toliko vrednejši (del odškodnine je seveda šel v Interblock). Italijani so zaradi odlične izkušnje s Slovencema oko vrgli še na tretjega člana Maribora, branilca Siniša Andelkoviča. Še pred uradnim začetkom januarskega prestopnega roka je nekdanji član Laboda Drave podpisal za Palermo . Vrednost prestopa: za slovenske razmere rekordna za branilca - več kot milijon evrov!
Ob tem se bodo ljubitelji nogometa na ptujskem področju, predvsem navijači Drave, zagotovo s skominami spomnili ekipe, ki je šest sezon igrala v slovenskem elitnem razredu, sedaj pa se posamezniki iz te ekipe iz drugih klubov p(r) odajajo v močnejše lige širom Evrope. Pomembni mejnik je bila v sezoni 2005/06 prodaja tedanjega prvega zvezdnika ptujske ekipe Seada Ziliča na Poljsko (istočasno je odšel tudi Marko Grižonič), vendar je bila že leto pozneje storjena nepopravljiva napaka uprave, ki je Seada in Marka vrnila v klub, v katerem sta se uveljavila. Nobeden od njiju ni nikoli več igral v formi, s katero sta se podala v tujino . Iz Ptuja je v nemško drugo ligo (Kickers Offenbach) že pred časom odšel robustni Matej Miljatovič, ki sedaj uspešno igra na Madžarskem, Denis Halilovič je iz Drave prestopil v ruski Saturn, sedaj pa igra za nizozemski Williem II. Po izpadu Laboda
Nogomet • 2. SNL
Igralci na dopustu, veliko dela za upravo kluba
Konec preteklega tedna so obilne snežne padavine, ki so zajele praktično vso državo, na predčasne zimske počitnice poslale slovenske nogometne prvoligaše, ki so se tako priključili drugoligašem, ki so zimski odmor pričeli že prej. Že nekaj časa so na odmoru tudi nogometaši Laboda Drave, ki po jesenskem delu, ki se je zaključil 14. novembra, zasedajo 6. mesto. Glede na kader, ki ga premorejo Ptujčani, verjetno manj od pričakovanj,
Seznam igralcev Laboda		
Drave po abecednem		
vrstnem redu iz sezone		
2008/09 (št. odigranih		
tekem, št. odigranih minut,		
št. doseženih zadetkov):		
Andelkovic Siniša	33	2871
Bartosch Daniel	0	
Bošnjak Miljenko	1g	1115
Čeh Aleš	15	1350
Da Silva Joao Gabrijel	14	947
Drevenšek Marko	2g	2038
BakoviC Nenad	10	3gg
Emeršič lan	0	
Fernandes Bruno Xavier	18	161g
Filipovič Ivan	28	2160
Gavez Žiga	0	
Germič Dejan	1	g0
Grbec Javier Antonio	1g	415
Grižonič Marko	26	2263
Halilovič Denis	18	1481
Horvat Lucas	23	1124
Jankovic Uroš	2	180
Joldic Demir	0	
Jozic Nemanja	8	720
Kelenc Doris	31	2272
Klevže Matevž	0	
Kocen Sašo	0	
Kronaveter Rok	28	1g87
Kurež Robert	g	222
Lalovic Saša	5	2g
Matjašič Jure	0	
Murko Tomaž	27	2430
Ogu John Ugochukwu	25	2047
Pečnik Marko	1	1
Prejac Andrej	1g	1218
Radetic Igor	10	408
Roškar Marko	0	
Semler Borut	27	1804
Tiganj Senad	7	630
Vrabl Rene	2	26
Zilič Sead	30	2226
ŽiliC Tonči	16	1418
a glede na vse, kar se je v modrem taboru dogajalo to jesen, je uvrstitev v realnih okvirjih. Veseli predvsem spoznanje, da je klub do »neposrednih proizvajalcev« poravnal del zaostalih obveznosti, zato bodo bližajoči se prazniki prav gotovo lepši. Da pa v vmesenem obdobju kljub vsemu ne bi povsem pozabili na nogometno žogo, veliko igralcev nastopa v Zimski ligi malega nogometa pod okriljem MNZ Ptuj, poleg tega pa se udeležuje tudi malonogo-
metnih turnirjev.
Če so igralci na zasluženem dopustu, pa to nikakor ne velja za klubsko upravo, ki ima polne roke dela. Urediti je namreč treba vse za nemoten pričetek priprav, ki jih je trener modrih Bojan Špehonja zaukazal 10. januarja. Seveda pa se v ptujskem drugoligašu pozimi ne bodo mogli izogniti kadrovanju (zimski prestopni rok traja od 1. 1. do 31. 1), obenem pa je to tema, ki najbolj zanima javnost. Znano je namreč, da za kar nekaj ptujskih nogometašev vlada zanimanje in v tem primeru bodo morali odgovorni poiskati ustrezna nadomestila.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanji igralec Laboda Drave Siniša Andelkovič (levo) je iz Maribora v Palermo prestopil za rekordno odškodnino za branilca v slovenski ligi: za več kot milijon evrov!
Drave v drugo ligo se je kar celotno moštvo porazgubilo po Sloveniji in tujini. Pri teh prestopih zagotovo ne moremo mimo Roka Kronavetra, ki je po odhodu iz Ptuja našel novo sredino v Velenju pri Bojanu Prašnikarju, od tam pa se je (za primerno odškodnino Rudarju seveda) podal v nemško drugo ligo, kjer sedaj brani barve Energie Cottbusa (trenutno je poškodovan). Manj sreče je imel s prestopom Ogu John, ki je sicer podpisal za španskega prvoligaša Almerio, a je pred tem domnevno podpisal tudi za belgijskega drugoligaša
(primer obravnava UEFA, Ogu pa trenutno ne more igrati). Krona vsega je zagotovo zadnji prestop Siniše Andelkoviča iz Maribora v Palermo.
Nosilci igre v slovenskih klubih so še številni nekdanji igralci Laboda Drave: Horvat in Dre-venšek v Domžalah, Čeh, Murko in Filipovič v Lendavi, Da Silva v Olimpiji, Kelenc se vse bolj uveljavlja v Rudarju ... Šele iz teh podatkov je vidno, kakšno ekipo je v resnici imel ptujski prvoligaš. Če bi jih le nekaj za primerno odškodnino odšlo iz Drave, bi Labod Drava .
Zakaj do tega ni prišlo je več
Nogomet • 1. SNL
možnih razlag: ena je zagotovo nesrečna poškodba Roka Kronavetra tik pred realizacijo prestopa v Italijo, lahko bi omenili (pre)velike apetite uprave pri odškodninah, preslaba marketinška prepoznavnost Drave, ki je tesno povezana s prešibko tradicijo v 1. ligi ... A nečesa zagotovo ni možno spregledati: uprava, vključno s športnimi direktorji in trenerji, je imela odličen nos pri iskanju talentiranih igralcev širom Slovenije. Le izkupiček ni bil na tem nivoju, sedaj ga pobirajo drugi .
Jože Mohorič
Le čudež lahko vijoličastim prepreči nov naslov državnih prvakov
Nogometni prvoligaši so nekoliko prej, kot je bilo to načrtovano, odšli na zimski premor. Obilen sneg je namreč preprečil, da bi bili odigrani še trije načrtovani krogi, ki bodo odigrani v spomladanskem delu sezone, ki se prične 22. 2. prihodnje leto.
Že pred prvenstvom je bil praktično edini favorit za naslov Maribor. Klub iz štajerske prestolnice je po za Slovenijo rekordni prodaji Iličiča in Bačinoviča poplačal »stare grehe«, poleg tega pa mu je ostal še zajeten šop bankovcev in kot tak je postal zanimiv za vse, ki se z nogometom v deželici na sončni strani Alp ukvarjajo malo resneje. Pretkani nogometni guru Zlatko Zahovič tudi za spomladanski del sezone napoveduje ekipo, v kateri bodo zbrani vsi najboljši slovenski mladi igralci (tisti, ki še nastopajo v domovini).
Edina ekipa, ki vsaj delno drži korak z Mariborom, so Domžale. Letos so sestavile zelo homogeno moštvo, kombinacija mladosti in izkušenj pa se je še enkrat več izkazala za pravilno. Tudi model mladinskega pogona imajo Dom-žalčani zelo dobro zastavljen, tako da bodo že kmalu lahko črpali nove igralce tipa Vido-vič (ta naj bi odšel v Maribor), Topič, Zec . Kljub temu je zelo težko verjeti, da bi lahko rumeni spomladi držali korak z Mariborom.
Vse ostalo je bilo letos v 1. ligi povprečno ali pa še to ne. Največji razočaranji sta nedvomno Olimpija in Celje, ki bi morala biti glede na kader, vložek, infrastrukturo in še kaj pod vrhom, tako pa ju spomladi čaka izgradnja okostja ekip za prihodnje sezone, ko bodo morebiti ponovno naskakovali višja mesta. Toda v nogometu
je najprej treba skočiti, šele nato reči hop. Zelo negotovo zimo lahko pričakujejo v taboru Primorja in Nafte. Denarja ni niti za najnujnejše stvari in skrajni čas je, da se zganejo tudi odgovorni. Svoje bi lahko v tem primeru pristavil tudi »veliki« SPINS pod vodstvom Dejana Stefanoviča, kar je bilo tudi začetno poslanstvo združenja, toda v zadnjem času svojo energijo vse preveč troši tam, kjer mu ni mesto (beri: kjer se obrača večji denar - reprezentanca). A ne gre pozabiti dejstva, da je večina zdajšnjih reprezentantov šla skozi sito slovenskih klubov ali vsaj njihovih podmladkov. Zato je pametno, da skušamo pomagati klubskemu nogometu, ki ima več kot dovolj (finančnih) težav. Reprezentanca je le smetana na torti .
tp
6
4
4
2
3
5
4
7
2
8
Rokomet • 1. SRL (m)
Cim dražje prodati svojo kožo
Mesec december 2010 bo za rokometaše v 1. SRL zelo pester, saj so na sporedu še štirje krogi. V nadaljevanju prvenstva se bodo tekme igrale v ritmu sobota - sreda-sobota. Pred nami je zanimiv 13. krog, ki ponuja gostovanje ormoških rokometašev pri celjskih. Der-bi tega kroga lahko poimenujemo tekmo med Trimom in Ribnico. Med zanimivejše pare tega kroga spada tudi srečanje Maribora in koprskega Cimosa.
Celje Piv. Laško - Jeruzalem Ormož; NAŠ TIP: 1
Celjani so v sredo v Pokalu Slovenije zmleli Trimo (46:26)
in se uvrstili na zaključni turnir Pokala. Ob takem pristopu Celjanov se slabo piše tudi Jeruzalemu, ki še naprej zgleda neprepričljiv. Cilj čete trenerja Aleša Filipčiča v Zlatorogu je čim dražje prodati svojo kožo in izvleči čim ugodnejši poraz. Ob tem bo tekma novemu trenerju na ormoški klopi služila za preizkus nekaterih igralcev, ki so v zadnjih tekmah imeli manjšo minutažo.
Trimo Trebnje - Ribnica RH; NAŠ TIP: 1
Derbi 13. kroga. Gostiteljem dajemo prednost zaradi domačega terena in načina hitre igre, ki zago-
Rokomet • Mlajše selekcije RK Jeruzalem Ormož in RK Gorišnica
Sobota, 11. december 2010, v Športni dvorani Gorišnica: ob 10.45: Gorišnica Jeruzalem - Maribor Branik (starejši dečki A) ob 12.00: Jeruzalem Gorišnica - Maribor Branik (starejši dečki B) ob 13.30: Jeruzalem Gorišnica - Maribor Branik (kadeti) Nedelja, 12. december 2010, v Športni dvorani na Hardeku: ob 10.00: Jeruzalem Ormož B - Gorenje Velenje (mlajši dečki B) ob 11.00: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje (mlajši dečki A) ob 12.00: Jeruzalem Ormož A - Gorenje Velenje (mlajši dečki B)
tovo ne ugaja visokim Ribničanom. Slednji so v prihodu Bečiroviča iz Slovana postali precej nevarnejši v napadu, še vedno pa slabost Ribnice ostaja igra v obrambi. Če bi pogledali na seznam igralcev obeh ekip in kvaliteto le-teh bi absolutni favoriti bili Ribničani, ampak v rokometu na srečo zmaguje kolektiv. Tega pa imajo v Trebnjem.
Maribor Branik - Cimos Koper; NAŠ TIP: 2
Če bi pogledali uvrstitvi obeh ekip na lestvici bi to moral biti derbi 13. kroga, vendar je situacija po poškodbi prvega moža Maribora, Batino-viča, povsem drugačna. Po prestani kazni se v ekipo Cimosa vrača Osma-jič, vratar Stanič je še vedno kaznovan. Enega najboljših vratarjev v 1. SRL bo poskušal zamenjati dvojec Podpečan - Jeraj. Tekma se bo igrala za slovenske razmere ob nenavadni uri, ob 15.00 uri v mariborski Lukni. Dajemo prednost Koprčanom.
Škofja Loka - Slovenj Gradec; NAŠ TIP: 1
Škofjeločani nekoliko padajo v formi, vendar imajo srečo pri žrebu, saj je njihov naslednji nasprotnik Slovenj Gradec. Korošce smo imeli priložnost spoznati pred kratkim v Ormožu in roko na srce že dolgo
časa nismo na Hardeku videli po kvaliteti slabše ekipe. Treba pa je pohvaliti borbenost Korošcev, ki pa bo premalo za presenečenje v Škofji Loki. Gostitelji absolutni favoriti.
Slovan Ljubljana - Gorenje Velenje; NAŠ TIP: 2
Velenjčanom letos gre vse kot po maslu, tudi izidi največjih rivalov (Celje PL, Cimos) jim gredo na roko. V klub so pripeljali eno največjih okrepitev v zgodovini Gorenja - Nikola Manojloviča, ki je podaljšana roka trenerja Branka Tamšeta na igrišču. Slovan je ostal brez Bečiroviča, Šmejca, Skuška, Hrvatina. V nadaljevanju sezone bo najbrž ostal še brez Kolopera, Božoviča ... Ob takem izpadu igralcev se Ljubljančanom slabo piše in težko bodo do konca prvenstva zbirali prepotrebne točke za obstanek v ligi. Zmaga Gorenja.
Krka Novo mesto -Šmartno; NAŠ TIP: 1
Novomeška Krka spada med eno večjih presenečenj sezone. Šmartno je na mestu, kjer so ga poznavalci rokometa pričakovali pred začetkom sezone. Ampak ob težavah Slovenj Gradca in Slovana bi bilo nepošteno Šmarčane odpisati v boju za obstanek v ligi. Gostje že na gostovanju v Novem mestu vidijo svojo priložnost, in če rokometaši Krke ne bodo na visokem nivoju, bi lahko bili priča presenečenju. Še vedno damo prednost uigrani ekipi Krke.
Uroš Krstič
Rokomet • 2. SRL - vzhod
Na derbiju maksimalen pristop obeh tekmecev
Po pričakovanem porazu v prejšnjem, 7. krogu proti ekipi Dobove, čaka že nocoj rokome-taše ptujske Drave nov obračun. Pomerili se bodo z ekipo Moškanjcev Gorišnice, sosedskim znancem, ki jih je letos že ugnal. V Gorišnici je bilo v 3. krogu namreč kar 35:23 za lanske 1. B-ligaše, tokrat pa so mladi domači rokometaši odločni čim dražje prodati svojo kožo, če pa se bo morebiti ponudila priložnost za zmago, bodo ponujeno nedvomno skušali izkoristiti. V zadnjih obračunih pri rokometaših Drave peša predvsem igra v obrambi, saj prejemajo vse preveč zadetkov in prav temu varovanci stratega Milana Baklana na treningih posvečajo največ pozornosti. Boljši del ekipe je v tem trenutku napad, zato pred derbijem s sosedi upajo, da bo tako ostalo tudi v petek. Zdravstveni bilten Drave je boljši, kot je bil pred srečanjem z Dobovo. Zaigral
Foto: Črtomir Goznik
Na prvi tekmi lokalnih tekmecev v Gorišnici so prepričljivo zmago slavili domačini.
naj ne bi le že nekaj časa poškodovan Jani Požar, medtem ko bo prvi vratar ekipe Maks Dogša po zvinu gležnja, ki ga je oddaljil od moštva v prete-
klem krogu, tokrat vendarle nastopil. Vsi ostali so zdravi in pripravljeni na obračun. Vsekakor pa je omenjeno srečanje proti Moškanjcem Gorišnici tudi lepa priložnost, da se napolni ptujska športna lepotica Ljudski vrt in da se pripravi vzdušje, v katerem bo igralcem obeh ekip užitek igrati. Domači mladci obljubljajo boj do zadnjega atoma moči in upajo, da bo to dovolj za kako točko.
tp
RK Gorišnica: nova tekma, nova zgodba
Situacija na prvenstveni razpredelnici govori v prid gostom iz Gorišnice, ki so tretji, imajo dvanajst točk, štiri zaostajajo za Dol TKI Hrastnik in Dobovo ter imajo pet točk prednosti pred Radečami, Dravo in Radgono. Torej ekipami, ki se borijo za četrto mesto, ki
še vodi v končnico tekmovanja za naslov prvaka in uvrstitev v1. B slovensko moško rokometno ligo.
V Gorišnici se normalno pripravljajo za to srečanje, vse misli pa so usmerjene v pozitivni rezultat. Poškodovanih igralcev nimajo, zato bo trenerju Sebastjanu Oblaku toliko lažje sestaviti ekipo. O srečanju na Ptuju je dejal: »Gre za lokalni derbi ekip, ki želita napredovati. Mi smo praktično že med prvo četverico, Ptujčani pa so v borbi za tisto četrto mesto, ki še vodi v končnico. Tudi oni imajo dobro ekipo, zato bo potrebno biti previden, predvsem pa bomo zaigrali maksimalno, tako kot na vsaki tekmi. Nekateri nam pripisujejo vlogo favorita, predvsem zaradi visoke zmage v prvem srečanju, vendar je tisto za nami; to je nova tekma, nova zgodba, kjer želimo osvojiti novi dve točki.«
Danilo Klajnšek
Mini rokomet • Deklice
Zmagovalke so Ormožanke
V nedeljo, 5. 12., so dvorano kometašice Spodnjega Podravja. iz Starš, Rač in Ormoža in ne iz Ptuja, Ljudski vrt napolnile najmlajše ro- Odvijal se je turnir v mini rokometu kjer se je turnir odvijal ...
področne skupine Ptuj, na katerem je sodelovalo kar 40 deklic iz Rač, Starš, Ptuja in Ormoža. Tribune so bile polne staršev. Zanimivo pa je bilo dejstvo, da je bila večina staršev
Vrstni red:
1.	OŠ ORMOŽ
2.	OŠ RAČE
3.	OŠ LJUDSKI VRT
4.	OŠ STARŠE
5.	OŠ MLADIKA
UR
Rokomet • Mlajše selekcije
2. mladinska liga -vzhod
REZULTATI 7. KROGA: Drava Ptuj
-	Rudar 37:37 (19:17), Maribor Branik - Dol TKI Hrastnik 45:23 (20:16).
1.	MARIBOR BRANIK	7	6 1 0	13
2.	RUDAR	7	3 2 2	8
3.	DOL TKI HRASTNIK	7	3 13	7
4.	DRAVA PTUJ	7	2 2 3	6
5.	ARCONT RADGONA	6	2 0 4	4
6.	VELIKA NEDELJA	6	10 5	2
DRAVA - RUDAR 37:37 (19:17) RK DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 5, Ferk 4, Janžekovič 3, Verdenik 3, Benčič 1, Požar 7, Fridrih 3, Zolar 2, Šamperl, Sabo 7, Pukšič 1, Bedrač 1, Bedenik. Trener: Milan Baklan.
Tekma z Rudarjem je bila tekma z veliko nihanji na domači strani. Domačini so pričeli odlično in so v prvih petnajstih minutah prikazali zrelo igro, v kateri so zadetki padali prav iz vseh igralnih mest, pa tudi obramba je dobro varovala svoja vrata. Potem pa se je ponovno zgodil padec v igri in gostje so iz rezultata 10:6 prišli na 11:11. V drugem polčasu je bilo podobno. Ptujčani so prvič na tekmi povedli za pet zadetkov, 29:24. Ob koncu tekme pa so ponovno popustili. Igrali so nezbrano, prelahko zapravljali napade in od rezultata 35:31 naprej dovolili gostom, da so povedli z rezultatom 35:36. Na koncu je ostal občutek, da so si zaslužili več kot točko.
Kadeti - vzhod
REZULTATI 12. KROGA: Gorenje
-	Slovenj Gradec 39:23, Maribor Branik - Drava Ptuj 18:41, Hib Liebenau
-	Jeruzalem Ormož 30:21.
1. GORENJE 11	9	0	2	18
2. DRAVA PTUJ 12	9	0	3	18
3. CELJE PIVO. LAŠKO 8	7	0	1	14
4. SLOVENJ GRADEC 11	7	0	4	14
5. LIBENAU 10	3	0	7	6
6. JERUZALEM ORMOŽ12	2	0	10	4
7. MARIBOR BRANIK 10	0	0	10	0
DRAVA PTUJ -	KLIMA		PETEK	
MARIBOR 41:18 (20:9)
DRAVA: Fajfarič, Dravčbaher, Re-isman 6, Vrbančič 2, Jerenec, Šalamun 6, Maroh 3, Žuran 2, Korošec 8, Čuš 1, Kenda 5, Čeh 1, Tomič 2, Praprotnik 2, Levanič 1, Žuran 2.
Ptujski kadeti so dosegli še četrto zaporedno zmago, tokrat proti pr-voligašu iz Maribora. Mladi dravaši so nasprotnika dobesedno zmleli in na koncu slavili s 23 goli razlike. Veseli dejstvo, da smo ponovno videli agresivno in »letečo« igro mladih Ptujčanov. Videlo se je, da so fantje na treningih spoznali, da slabši pristop na tekmah poveča intenzivnost treninga. Ptujska Drava je tako edino moštvo s Podravja, ki se je skupaj s Pivovarno Laško, Gorenjem in Slovenj Gradcem uvrstilo v polfinale državnega prvenstva, ki se bo odvijalo od januarja do aprila 2011.
Starejši dečki A
REZULTATI 12. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Celje Pivovarna Laško 29:30 (11:16), Maribor Branik - Drava Ptuj 17:24 (8:11), Ar-cont Radgona - Moškanjci Gorišnica 32:42 (16:25).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 12 12 0 0 24
2.	MOŠKANJCI - GOR. 12 9 1 2 19
3.	VELIKA NEDELJA 11 7 0 4 14
4.	SLOVENJ GRADEC 10 4 1 5 9
5.	GORENJE 11 4 1 6 9
6.	MARIBOR BRANIK 11 3 2 6 8
7.	DRAVA PTUJ 12 3 1 8 7
8.	ARCONT RADGONA 11 0 0 11 0
VELIKA NEDELJA CARRRERA OPTYL - CELJE PIVOVARNA LAŠKO 29:30 (11:16)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kukovec, Šerod, Bombek 1, Slavinec, Cvetko 8, Jaušovec, Bokša 8, Preac, Hojžar 4, Cvetko, Marin 3, Kumer 5. Trener: Bojan Munda
Odlična predstava mladih rokometašev iz Velike Nedelje proti ne-poraženi ekipi v kategoriji starejših dečkov A iz Celja. Za veliko zmago je zmanjkalo malo več koncentracije in športne sreče. Kljub zaostanku za pet zadetkov po prvem polčasu so si fantje trenerja Bojana Munda
s prikazano igro v drugem polčasu zaslužili vsaj točko.
Starejši dečki B
REZULTATI 12. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Celje Pivovarna Laško 22:45 (7:19).
1.	JERUZALEM ORMOŽ 8	8	0	0 16
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 8	6	0	2	12
3.	GORENJE 8	5	0	3	10
4.	SLOVENJ GRADEC 8	4	0	4	8
5.	VELIKA NEDELJA 9	2	0	7	4
6.	MARIBOR BRANIK 9	0	0	9	0
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - CELJE PIVOVARNA LAŠKO 22:45 (7:19)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Jaušovec, Šprah 4, Cvetko 1, Šerod 8, Ozmec 7, Wraight, Munda 2, Hržič, Škrjanec.Trener Darjan Me-sarec.
Starejše deklice a -vzhod
REZULTATI 11. KROGA: Celje celjske mesnine - Mercator Tenzor Ptuj 27:16 (14:8), Brežice - Veplas Velenje 17:28 (10:17), Zagorje GEN I - Žalec 24:25 (14:13).
1.	CELJE C. MESNINE 10	9	0	1 18
2.	VEPLAS VELENJE 10	9	0	1 18
3.	BRANIK 9	7	0	2	14
4.	ŽALEC 9	6 0	3	12
5.	MER. TENZOR PTUJ 10	5	0	5	10
6.	RAČE 9	4	0	5	8
7.	BREŽICE 10	2	0	8 4
8.	ZAGORJE GEN -I 10	1 0	9	2
9.	NAZARJE 9	0 0	9	0
CELJE CELJSKE MESNINE -TENZOR TARA PTUJ 27:16 (14:8) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Saša Lazar, Manja Grabrovec 2, Barbara Borovčak 5, Tonja Kolednik, Sindi Zorec, Gordana Žiher 5, Lucija Ivančič 4. Trener: Sašo Petek.
Starejše deklice iz Ptuja so v soboto izgubile proti trenutno prvouvr-ščeni ekipi iz Celja. Dekleta so igrala v oslabljeni postavi, saj je nastopilo le sedem igralk. Tekma je bila odločena že v prvem polčasu, ki so ga Celjanke dobile 14:8.
Mlajše deklice A
REZULTATI 7. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Žalec 11:23 ( 5:11), Rače - Brežice 28:12 (11:6), Celje celjske mesnine - Zagorje GEN I 24:16 (13:10).
1.	ŽALEC	6 6 0 0 12
2.	CELJE CEL. MESNINE7 5 0 2 10
3.	MER. TENZOR PTUJ 5 4 0 1 8
4.	RAČE	6 3 12 7
5.	ZAGORJE GEN-I 6 3 12 7
6.	BREŽICE	5 10 4 2
7.	VEPLAS VELENJE 5 0 0 5 0
8.	MILLENIUM 6 0 0 6 0
Mlajši dečki B
REZULTATI 12. KROGA: Jeruzalem Ormož B - Jeruzalem Ormož A 12:39 (7:19), Moškanjci Gorišnica - Drava Ptuj 6:23 (2:14), Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovenj Gradec, Gorenje - Celje Pivovarna Laško 18:18 (9:6).
1.	JERUZ. ORMOŽ A 10 10 0 0 18
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 10 7 1 2 15
3.	DRAVA PTUJ 10 7 0 3 14
4.	GORENJE	9 6 1 2 13
5.	JERUZ. ORMOŽ B 8 3 1 4 7
6.	SLOVENJ GRADEC 9 3 0 6 6
7.	VELIKA NEDELJA 9 2 1 6 5
8.	MARIBOR BRANIK 9 1 0 8 2
9.	MOŠKANJCI GOR. 10 1 0 9 2
MOŠKANJCI-GORIŠNICA - DRAVA PTUJ 6:23 (2:14)
DRAVA PTUJ: Satler 1, Koderman 8, Ivaniševič 2, Šilak 2, Šmigoc 5, M. Letonja 2, Kokol 1, Ž. Letonja, J. Ko-vačič 1, G. Kovačič, Ovčar 1. Trener: Ines Mlač Černe.
Mladi ptujski rokometaši so se v soboto spoprijeli s sovrstniki iz sosednje Gorišnice. Že na samem začetku tekme je bilo vprašanje o zmagovalcu odveč, saj so gostje nadigrali tekemce, ki so se kljub veliki nemoči zelo borili. Na tej tekmi so tako dobili veliko priložnosti za igro fantje, ki drugače igrajo manj. Lepo je bilo videti, da je ekipa imela 9 strelcev.
JM, DK, TP
Košarka • KK Terme Ptuj
V goste prihajajo
v	I I	V	■
neporazeni Lenarcani
Pred ptujskimi košarkarji je zadnji obračun v prvem delu prvenstva 3. SKL - v goste jim prihaja neporažena ekipa iz Lenarta. »To je zagotovo priložnost za naše igralce, da se izkažejo pred domačim občinstvom, kateremu se želimo zares zahvaliti za podporo v dosedanjih tekmah. Na nekaterih tekmah z objektivno boljšimi in izkušenejšimi tekmeci smo bili zelo blizu presenečenju (ŠRK Koši, Komenda), upamo, da bo tudi tokrat do konca napeto. In da bomo končnico odigrali bolj zbra-
V ptujskem klubu pripravljajo med sobotno tekmo za gledalce številna presenečenja: prav vsak obiskovalec bo prejel darilo, izvedli pa bodo tudi številna nagradna žrebanja. Častni gost tekme bo eden izmed legendarnih slovenskih košarkarjev.
no,« je povedal trener Ratko Radovic, ki je bil zelo zadovoljen s sobotno predstavo treh novincev v dresu KK Terme Ptuj: Pleskonjiča, Ajhmajerja in Hameršaka.
JM
Bowling • Podjetniška liga
Tames prvak, odprt boj za 2. in 3. mesto
Predzadnji krog v ptujski podjetniški ligi je že dal končni odgovor na vprašanje, kdo bo letošnji prvak lige: to je ekipa Tamesa, ki si je odločilno prednost priigrala z izvrstnimi nastopi v zadnjih krogih (med drugim je v prejšnjem krogu postavila ekipni rekord lige). Na tronu je nasledila ekipo db Transporta, ki je bila najboljša v spomladi. Najboljši ekipni rezultat kroga je v »dvoboju brez tekmecev« (ekipa Garant zavarovanje je predčasno izstopila iz lige) dosegla ekipa VGP Drave, ki je dosegla izvrsten rezultat, 2804 podrtih kegljev. Dra-vaši so tudi najresnejši kandidat za končno 2. mesto, za 3. pa Saška bar, ki je v derbiju tokrat ugnala MO Ptuj. Slednja še lahko upa na stopničke, prav tako kot Radio-Tednik Ptuj, a so možnosti majhne ...
Najboljši posameznik kroga je znova Črtomir Goznik - tretjič v zadnjih štirih krogih, ki prepričljivo vodi tudi v skupnem seštevku.
Najboljši posamezniki 12. kroga: 1. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 758, 2. Bogdan Zelenik (Saška bar) 743, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) in Robert Šegula (Tames) oba 729, 5. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 721, 6. Franc Malek (VGP Drava) 715, 7. Gregor Miložič (Saška bar) 707, 8. Sebi Ko-lednik (Ilkos Candles) 706,
9.	Miran Purg (Talum) 695,
10.	Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 694.
Rezultati 12. kroga: Mestna občina Ptuj - Saška bar 2:6, Talum - GAMA gradnje 8:0, Garant zavarovanje - VGP Drava 0:8, Tames - Radio-Tednik Ptuj 6:2, Ilkos Candles - PSS 5:3, DaMoSS - Ele-ktro Maribor 3:5, MP Ptuj - Čisto mesto Ptuj 4:4.
1.	TAMES	12 2693 78 167,4
2.	VGP DRAVA 12 2804 69 164,4
3.	SAŠKA BAR 12 2697 66 161,9
4.	MESTNA OBČ. PTUJ 12 2515 62 160,4
5.	RADIO - TEDNIK 12 2522 61 161,7
6.	PSS	12 2342 53 151,8
7.	ČISTO MESTO PTUJ 12 2370 51 150,9
8.	ILKOS CANDLES 12 2297 49 151,4
9.	TALUM	12 2514 47 152,0
10.	ELEKTRO MB 12 2168 42 144,6
11.	MP PTUJ D.O.O. 12 2328 41 148,3
12.	DAMOSS 12 2113 36 135,9
13.	GAMA GRADNJE 12 1974 17 119,2
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 185,
2.	Branko Kelenc (VGP Drava) 181,
3.	Robert Šegula (Tames) 174,3, 4. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 172,
5.	Marjan Varvoda (MO Ptuj) 171,6,
6.	Mitja Šegula (Tames) 170,8, 7. Andrej Trunk (Tames) 169, 8. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 167,9,
9.	Gregor Miložič (Saška bar) 167,7,
10.	Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 166,7.
Pari zadnjega kroga: ponedeljek, 13. 12., ob 19.00: Mestna občina Ptuj - GAMA gradnje, DaMoSS - Čisto mesto Ptuj, Talum - PSS, Tames - Elektro Maribor; torek, 14. 12., ob 19.00: Ilkos Candles - VGP Drava, Saška bar - Radio-Tednik Ptuj, Garant zavarovanje - MP Ptuj.
JM
Planinski kotiček
Donačka gora (884 m)
Nedelja, 26. 12. 2010
Ob zaključku leta pripravlja Planinsko društvo Ptuj vsakoletni končni izlet, in sicer na našo priljubljeno točko Donačko goro. Kot je bilo do sedaj v navadi, bomo krenili iz Ptuja ter se podali po bližnjih poteh okrog naše gore proti Rudijevemu domu, kjer nas bo pričakal topel čaj, ogrevani prostori, za lačne pa tudi kaj dobrega za pod zob. Pogumni se bodo potem odpravili po naši najstarejši markirani planinski poti na vrh ter nato sestopili po zavarovani poti. Ostali, manj pogumni, a vseeno vztrajni, pa se bodo podali po spodnji poti (cesti) proti naši končni postojanki, turistični kmetiji Darinke Kodrič v Koči-cah. Tam nas pričakuje ob 15. uri pozno kosilo oziroma rana večerja, po njej pa družabno rajanje ob zaključku planinskih izletov do 20. ure. V polni temi se bomo napotili še na zadnji del, in sicer cca. 1,5 km poti do avtobusne postaje v Dobrini. Tam nas bo pričakalo naše prevozno sredstvo, s katerim se bomo vrnili na izhodišče.
Ljubitelji haloških gričev, pohodov in hoje v naravi ste vljudno vabljeni!
START: nedelja, 26. december ob 7. uri, železniška postaja Ptuj; VRNITEV: nedelja, 26. december do 21. ure, železniška postaja Ptuj; OPREMA: pohodniška, primerna trenutnim vremenskim pogojem; PREHRANA in PIJAČA: iz nahrbtnika ali v planinski postojanki; CENA: 15 EUR (prevoz, čaj, kosilo, vodenje); PRIJAVE: v pisarni PD Ptuj, do torka, 21. decembra 2010, oz. do zasedenosti avtobusa, pri vodji izleta (040 754 499, Jože) do srede 22. decembra 2010.
S planinskimi pozdravi!
Vodja izleta: Jože Dajnko
Tajski boks • Po SP na Tajskem
Tadej Toplak - nov šampion
Po skoraj štirih letih zavzetega treninga si je član Muay Thai Ptuja Tadej Toplak priboril vozovnico za nastop na svetovnem prvenstvu v tajskem boksu v Bangkoku. Pred odhodom na Tajsko, na njegovo največjo tekmovanje do sedaj, je bila njegova tiha želja uvrstitev med prvih pet, a Toplaku je pohod na sam vrh v kategoriji do 86 kilogramov preprečila šele poškodba. V ringu je najprej premagal tihega favorita turnirja, Kanadčana Marka Micki-nnona, za tem še Danca Ghe-lama Hamzo. Zaradi poškodbe narta se ni boril v polfinalu in je osvojil končno tretje mesto. Tadej Toplak je nov šampion, zato so mu v ponedeljek zvečer v domači Spuhlji, v večnamenski športni dvorani, pripravili slavnostni sprejem. Predsednik sveta četrtne skupnosti Spuhlja Franc Bolcar je odličnemu tekmovalcu iz srca čestital: »Ponosni smo in srečni, da ste na svetovnem prvenstvu osvojili bronasto medaljo in da ste se iz Tajske vrnili zdravi.« Predstavniki četrte skupnosti so Toplaku predali simbolična darila, posebno nagrado je dobil tudi od Športnega društva Spuhlja, ki so mu predali trajno častno članstvo v društvu, spominsko majico in vrednostni bon za 100 evrov. Predsednik društva Gregor Šmigoc je v svojem govoru izpostavil: »Slovenija ima veliko vrhunskih športnikov, še posebej smo veseli, da jih nekaj prihaja tudi iz Spuhlje. Pred dvema letoma smo imeli sprejem za našo olimpijko Nino Kolarič, tokrat pa imamo sprejem za naše odličnega tekmovalca Tadeja Toplaka.«
Po sprejemu smo se pogovarjali z glavnim zvezdnikom dogodka, Tadejem Toplakom.
Kako so potekale priprave za nastop na svetovnem prvenstvu v tajskem boksu?
Tadej Toplak: »Prvi del priprav je potekal na Ptuju pod vodstvom mojega trenerja Matjaža Tomažina, kasneje pa v Novem mestu z ekipo kluba Muay Thai Scorpion. Tam sem imel za »sparing« partnerja Francija Grajša, ki se je prav tako udeležil svetovnega prvenstva in je tudi osvojil bronasto medaljo. Sklepni del priprav, teden dni pred svetovni prvenstvom, sem opravil v slovitem tajskem klubu Sitpholek. Tam sem izboljševali kondicijo in tehniko, prav tako pa sem se tudi psihološko pripravljal za svoj najpomembnejši nastop v karieri. Po mojem mnenju sem
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s sprejema v Spuhlji: v ospredju sta Tadej Toplak in njegov trener Matjaž Tomažin.
odšel na prvenstvo maksimalno pripravljen.«
So bile priprave na Tajskem za vas kaj posebnega?
Tadej Toplak: »Priprave na Tajskem so potekale praktično v ponavljajočem se krogu. Zjutraj sem tekel in opravil rahel trening, popoldan pa so sledili močni sparingi in posebne vaje tehnike.«
Je Tajska iz vašega športnega vidika sanjska dežela?
Tadej Toplak: »Ob prihodu
na Tajsko sem doživel velik šok. Tam so čisto drugačni običaji, druga kultura in način treniranja. A sem se sčasoma navadil in moram reči, da so mi zelo ustrezali vsaj treningi in njihov pogled na tajski boks.«
Kako je bilo organizirano svetovno prvenstvo?
Tadej Toplak: »Že samo dejstvo, da smo v Bangkoku vsi tekmovalci, trenerji, funkcionarji in ostali, povezani s prvenstvom, živeli v enem hotelu, pove, da so se organizatorji
zares potrudili. Na splošno, če pogledam nazaj, moram reči, da je bila vse od organizacije borb do svečanih prireditev na vrhunskem nivoju.«
Kakšna je vaša ocena tretjega mesta na svetovnem prvenstvu?
Tadej Toplak: »S svojim rezultatom tretjim mestom sem zelo zadovoljen, kajti pred odhodom na svetovno prvenstvo tega nisem realno pričakoval. Jaz mislim, da je to zame in za naš klub Muay Thai Ptuj velik uspeh. V ringu sem pokazal odlični borbi proti Kanadčanu Marku Mickinnonu in Dancu Ghelami Hamzu, a poškodba mi je preprečila nadaljnjo pot do morda še večjega uspeha.«
Slovenija je na svetovnem prvenstvu v tajskem boksu osvojila dve bronasti medalji. Je to uspeh za slovenski tajski boks?
Tadej Toplak: »Mislim, da je to lep uspeh za Slovenijo. Ob teh dveh bronastih medaljah moram izpostavit, da si je
Monika Jakše pridobila mednarodno sodniško licenco in da smo zares v Sloveniji lahko zadovoljni z doseženim na Tajskem.«
Kakšna bi bila vaša ocena leta 2010?
Tadej Toplak: »Mislim, da je bilo za mene leto 2010 zelo uspešno. Zraven te bronaste medalje iz svetovnega prvenstva v tajskem boksu, ki mi zelo veliko pomeni, moram izpostaviti tudi nastop na evropskem prvenstvu v Rimu, kjer sem osvojil peto mesto. Vsekakor pa sem opravil kar nekaj dobrih dvobojev in sem tudi v tem letu veliko napredoval.«
Kaj vas čaka sedaj in kakšni so cilji za leto 2011?
Tadej Toplak: »Treningi, treningi in še enkrat treningi. Upam, da bo poškodba kmalu popolnoma sanirana in da bom lahko normalno tekmoval. Sicer pa v letu 2011 želim v marcu zmagati na zaključku državne lige tajskega boksa z mednarodno udeležbo - v Novem mestu bodo nastopali tekmovalci iz devetih držav. Največja cilja pa sta dobra nastopa na evropskem prvenstvu v Turčiji in svetovnem prvenstvu.«
David Breznik
Maloštevilna slovenska delegacija na Tajskem
Podjetja, ki so podprla nastop Tadeja Toplaka na SP:
-	VGP Drava Ptuj
-	Salon pohištva Šmigoc Spuhlja
-	trgovina Kitajski zmaj
-	Mestna občina Ptuj (posebna zahvala županu Štefanu Čelanu).
Košarka • P.A.R.K.L.
Derbi v Staršah gostom
Tretji krog lige P.A.R.K.L. je minil brez večjih presenečenj. Še najbolj zanimivo je bilo na derbiju kroga v Staršah, kjer smo videli ponovitev polfinal-nega obračuna iz prejšnje sezone. Tekma je bila izenačena vse do zadnjih minut. Na koncu so se tesne zmage, 95:98, veselili gostje iz Pragerskega. Ostali obračuni 1. lige so minili v presenetljivo visokih zmagah favoritov.
Zadnje dni v ligi PARKL zaznamuje tudi nekaj odhodov
igralcev, ki bodo tekmovanje v PARKL-u zamenjali za tre-tjeligaško tekmovanje v dresu ptujske ekipe Terme Ptuj.
V 2. ligi je najodmevnejši rezultat uspel veteranom iz Pragerskega. V domači dvorani so zadali prvi poraz ekipi Ade-cca. V drugi tekmi skupine B je Nova vas zabeležila svojo prvo zmago nad ekipo Veteranov.
1. liga
REZULTATI 3. KROGA: Good Guys - Optika Pelikan ŠDM 66:36 (19:9,
16:4, 14:7, 17:16), ŠD Kidričevo -Vinag MCApro 58:76 (6:14, 14:17, 20:18, 18:27), KK Starše 1 - KK Pragersko 95:98 (25:27, 21:21, 24:23, 25:27), TED ŠD Cirkovce -KK Starše 2 52:70 (16:14, 11:20, 13:17, 12:19).
1 KKPRAGERSKO 3 3 0 6
2.	GOOD GUYS	3 2 15
3.	VINAG MCAPRO	3 2 15
4.	KK STARŠE 2	3 2 1 5
5.	OPTIKA PELIKAN ŠDM 3 2 15
6.	KK STARŠE 1	3 12 4
7.	ŠD KIDRIČEVO	3 0 3 3
8.	TED ŠD CIRKOVCE 3 0 3 3
2. liga - skupina A
REZULTATI 3. KROGA: Črešnjevec - KK Rače 38:89 (7:16, 8:35, 11:18, 8:35, 12:10), KMO Dornava - Mizarstvo Vuk ŠDM 78:61 (19:14, 22:14,
10:15, 27:18).
1.	KK RAČE	2	2 0 4
2.	KMO DORNAVA	2	2 0 4
3.	MIZARSTVO VUK ŠDM	3	12 4
4.	ŠD PTUJSKA GORA	2	113
5.	ČREŠNJEVEC	3	0 3 0
2. liga - skupina B
REZULTATI 3. KROGA: Pragersko veterani - KK Adecco 81:70 (22:13, 17:25, 23:11, 19:21), ŠD Nova vas -Veterani 77:51 (22:12, 25:12, 16:8, 14:19).
1ADECCO	3 2 15
2.	KLIB PTUJ. ŠTUDENTOV 2 2 0 4
3.	PRAGERSKO VETERANI 2 113
4.	ŠD NOVA VAS MARIBOR 2 1 1 3
5.	VETERANI	3 0 3 3
Danilo Klajnšek
Atletika • Tatjana Majcen Ljubic
V Novo Zelandijo po nove izkušnje!
Športnica invalidka Tatjana Majcen Ljubič se ukvarja z atletiko od leta 2002, ko jo je treniral Ivan Markež. Na para-olimpijskih igrah v Atenah je osvojila dve medalji (srebrno v metanju kopja in bronasto v suvanju krogle), medtem ko ji na največjem tekmovanju na svetu leta 2008 v Pekingu ni šlo tako dobro in je že želela končati svojo športno pot. Po dolgotrajnih pogovorih jo je ob koncu leta 2008 pod svoje okrilje vzel naš znani atletski trener Gorazd Rajher. Z njim Majcen Ljubičeva trenira vsaj petkrat na teden, njene discipline pa so suvanje krogle ter met diska in kopja. Napredek tega sodelovanja je že očiten in ne glede na dejstvo, da pa-raolimpijka ni naredila A-norme, se je kljub temu uvrstila v slovensko reprezentanco, ki potuje na svetovno atletsko prvenstvo, ki bo potekalo od 20. do 29. januarja prihodnje leto v Novi Zelandiji.
Kakšen je vaš pogled na tekmovalno sezono z letnico 2010?
Tatjana Majcen Ljubič: »Ta sezona je bila za mene malo manj uspešna, saj nisem dosegla A-norme za nastop na svetovnem atletskem prvenstvu, ki sem si jo zadala. Imela sem poškodbo roke, ki je bila malo vzrok slabšim rezultatom. Kljub temu sem lahko vesela, saj odhajam na Novo Zelandijo. Svoje najboljše mete v tej sezoni sem izvedla na mednarodnem mitingu v Imoli, kjer sem v suvanju krogle dosegla rezultat 636 centimetrov. Med sezono pa sem tekmovala na mitingih v Puli in Bjelolasici, prav tako pa sem se udeležila v Sloveniji štirih ligaških tekem in državnega prvenstva, kjer pa nimam prave konkurence.«
Še dober mesec in pol je do začetka svetovnega prvenstva v atletiki v Novi
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Majcen Ljubič: »Posebej vesela bi bila, če bi v kateri izmed disciplin popravila osebni rekord.«
Osebni rekordi Tatjane Majcen Ljubič:
-	suvanje krogle: 6,56 m
-	met diska: 15,35 m
-	met kopja: 14,04 m
Zelandiji. Kakšen cilj ste si zadali na tem velikem tekmovanju?
Tatjana Majcen Ljubič:
»Moj glavni cilj je, da pokažem to, kar vadim skoraj vsak dan na treningih. Če mi uspejo meti, ki mi uspevajo na treningih, potem bo tudi rezultat zelo dober. Posebej vesela pa bi bila, če bi v kateri izmed disciplin popravila svoj osebni rekord.«
Kako bo potekal sklepni del priprav?
Tatjana Majcen Ljubič:
»S trenerjem Gorazdom Raj-herjem sva in še bova 'pilila' tehniko metov. V tem obdobju treniram sedem ali osemkrat na teden, ločeno pa treniram
Namizni tenis • NTK Ptuj
2. SNTL (m)
V drugi moški ligi so Ptujčani dvakrat izgubili na gostovanjih pri ekipah iz vrha prvenstvene razpredelnice. V soboto dopoldne so gostovali pri krajnskem Merkurju (3. mesto), kjer niso osvojili niti točke, popoldne pa so gostovali še pri vodečem Me-laminu. Na tem dvoboju je dve partiji dobil najizkušenejši igralec Darko Drčič. Omeniti velja, da tokrat zaradi bolezni ni nastopil Luka Krušič.
REZULTATI 4. KROGA: Žogica Radgona - Olimpija 5:4, Merkur Kranj - Ptuj II. 5:0, Melamin Kočevje
-	Branik Markizet 5:0, Kema Pucon-ci II. - Arrigoni Izola 5:3, Sobota II.
-	Gorica 5:2, Merkur Kranj - Branik Markizet 5:1, Melamin Kočevje -Ptuj II. 5:2, Kema Puconci II. - Gorica 5:2, Sobota II. - Arrigoni Izola 2:5.
1. MELAMIN KOČEVJE 7 7 0 14
2. OLIMPIJA
T 6 1 12
gan 3:0, Vidmar - Drčič 2:3, Zajec -Napast 3:0, Ožanič - Drčič 1:3, Vidmar - Hergam 3:1, Zajec - Drčič 3:0
3. SNTL(m)
Svoje druge zmage so se veselili igralci iz Cirkovc, ki so v soboto popoldne premagali ekipo Royal Beach. Dopoldne so zelo dobro igrali proti močni ekipi Križ; slednji so se morali za zmago močno potruditi.
REZULTATI 7. KROGA: Preserje
-	Vrhnika 5:1, Žogica Radgona II.
-	Logatec 0:5, Radlje - Iskra Avtoe-lektrika 1:5, Ljutomer - Royal Beach Škofja Loka 5:3, Šternmatik Cirkov-ce - Križe 3:5, Vesna Zalog - Krka II. 3:5, Kajuh Slovan - Hrastnik 4:5, Žogica Radgona II. - Iskra Avtoelek-trika 0:5, Radlje - Logatec 2:5, Ljutomer - Križe 3:5, Šternmatik Cirkovce
-	Royal Bech Škofja Loka 5:3, Vesna Zalog - Hrastnik 5:3, Kajuh Slovan
-	Krka II. 1:5.
3. MERKUR 7	6	1	12	1. KRKA II.	13	12	1	24
4. ŽOGICA 7	4	3	8	2. KRIŽE	13	12	1	24
5. KEMA PUCONCI II. 7	4	3	8	3. ISKRA AVTELEKTRIKA	13	11	2	22
6. ARRIGONI IZOLA 8	4	4	8	4. LOGATEC	13	10	3	20
7. BRANIK MARKEZIT 7	2	5	4	5. PRESERJE	13	8	5	16
8. SOBOTA II. 7	2	5	4	6. HRASTNIK	13	T	6	14
9. GORICA 8	1	T	2	7. LJUTOMER	13	T	6	14
10. PTUJ 7	0	T	0	8. VESNA ZALOG	13	6	T	12
MERKUR - PTUJ II 5:0				9. KAJUH SLOVAN	13	6	T	12
Grdan - Napast 3:1, Novak		-	Her-	10. RADLJE	13	4	9	8
gan 3:0, Pinter - Drčič 3:1, Novak -				11 ROYALBEACH	13	4	9	8
Napast 3:0, Grdan - Drčič 3:0				12. ŠTERNMATIK CIRKOVCE 13		2	11	4
MELAMIN - PTUJ II. 5:2				13. ŽOGICA II.	13	2	11	4
Ožanič - Napast 3:0, Zajec		-	Her-	14. VRHNIKA	13	0	13	0
tehniko metov. Veliko časa preživim tudi v fitnesu. Pred odhodom v Novo Zelandijo bom zadnji del priprav oddelala od 27. decembra do 12. januarja na Krku, kjer je vreme za trening na prostem primernejše.«
Kakšno je vaše sodelovanje z novim trenerjem Go-razdom Rajherjem?
Tatjana Majcen Ljubič: Go-razd Rajher je trdi trener, ki je v moj trening uvedel veliko novosti, ki se pozitivno odražajo v mojih metih. Ima cilj postavljen posebej za mene: da bi na naslednjih paraolimpijskij igrah v Londonu vrgla kroglo sedem metrov. To bi bil nov svetovni rekord in s tem bi osvojila tudi zlato medaljo. Čeprav jaz sama na začetku nisem verjela v tak dosežek, sedaj po vseh teh napornih treningih verjamem, da lahko do Londona tako napredujem. Spremenila se je tudi moja tehnika metanja in rezultati gredo navzgor.«
Zakaj atletika in kako so vas na splošno sprejeli v Atletskem klubu Cestno
ŠTERNMATIK CIRKOVCE - KRIŽE 3:5
Blatnik - Legat 0:3, Krnjak - Mlač 3:0, Štern - Papič 2:3, Krnjak - Štaj-ner 3:1, Šilak - Papič 2:3, Slaček -Mrak 3:0, Krnjak - Papič 0:3, Slaček
-	Štajner 0:3.
ŠTERNMATIK CIRKOVCE - ROYAL BEACH 5:3
Krnjak - Rant 3:1, Slaček - Je-mec 3:0, Šilak - Hari 1:3, Slaček
-	Rant 3:1, Krnjak - Hari 0:3, Šilak
-	Jemec 3:0, Slaček - Hati 0:3, Šilak
-	Rant 3:1.
Klubsko prvenstvo NTK Ptuj: tokrat najboljši Bojnec
podjetje Ptuj?
Tatjana Majcen Ljubič:
»Pred nesrečo sem trenirala atletiko, bila sem šprinterka (op. p. - v svoji starostni skupini je sodila med pet najhitrejših atletinj v Sloveniji). Po nesreči pa me je bilo kar nekako strah stopiti na stadion. Najprej sem s svojim prvim trenerjem Ivanom Markežem trenirala kar na prostem, po letu 2008 pa so me zelo lepo sprejeli v Atletskem klubu Cestno podjetje Ptuj, kjer se je zame zelo potrudil tudi predsednik Dejan Dokl.«
Kakšen je vaš osnovni atletski motiv?
Tatjana Majcen Ljubič:
»Glavno je veselje do športa. Če ne bi imela veselja do športa, bi že zdavnaj nehala. Sem sicer amaterka, a treniram skoraj vsak dan - tako kot profesionalci - čeprav zato nisem plačana. Sama pa imam zares rada atletiko in zato tudi vztrajam na športni poti.«
David Breznik
NTK Ptuj je pripravil tretji klubski turnir najmlajših članov, na katerem je tokrat nastopilo osem igralcev. Prva dva podobna turnirja je osvojil Jernej Toplak Masten, ki pa se tokrat ni uvrstil med najboljše tri. Po seriji izvrstnih dvobojev in razburljivih zaključkih je zmagovalni pokal osvojil Aljaž Bojnec, za njim pa so se zvrstili Marsel Šegula, Aljaž Mohorič, Jernej Toplak Masten, Katja Krajnc, Sašo Malovič, Miha Štumberger in Eva Gojkovič. Trenerji so lahko bili upravičeno zadovoljni z napredkom v igri vseh nastopajočih. Medalje in zmagovalni pokal je igralcem podelil predsednik NTK Ptuj Boris Šegula.
dk, jm
Na tokratnem klubskem turnirju se je najbolj izkazal Aljaž Bojnec (s pokalom), ki je izgubil le en dvoboj.
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož (v soboto ob 18.30 v športni dvorani Zlatorog v Celju), Maribor Branik - Cimos Koper, Krka - Šmartno, Slovan - Gorenje, Loka - Slovenj Gradec, Trimo Trebnje - Ribnica Riko hiše.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Grča Kočevje (v soboto ob 19.00 v športni dvorani Velka Nedelja), Grosuplje - Celje Pivovarna Laško B, Istrabenz plini Izola - Škofljica, Ajdovščina - Sviš Pekarna Grosuplje, Sevnica - Krško, Mokerc Ig - Alples Železniki.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD
PARI 10. KROGA: Drava Ptuj - Moškanjci Gorišnica (v petek ob 19.30 v športni dvorani osnovne šole Ljudski vrt), Pomurje - Dobova, Radeče MIK Celje - Dol TKI Hrastnik, Arcont Radgona - Brežice.
Nogomet
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
17. KROG: NŠ Poli Drava - Bravo Publikum (v soboto ob 15. uri), IB Interblock - Aluminij (v nedeljo ob 13.30).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
17. KROG: NŠ Poli Drava - Bravo Publikum (v soboto ob 13.00), IB Interblock - Aluminij (v nedeljo ob 11.30).
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 9. KROGA: Finea Maribor - NTK Ptuj, Sobota - Kema Puconci, Muta - Tempo Velenje, Edigs Mengeš - Ilirija, Krka -PPK Rakek
1.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 9. KROGA: Ptuj - Sobota (v soboto ob 17.00 v športni dvorani Mladika na Ptuju), Muta - Kajuh Slovan, Iskra Avtoelektrika - Logatec, Fužinar Interdiskont - Arrigoni Izola, Ljubljana - Ilirija.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA
5. KROG: Ptuj II. - Kema Puconci II. (v soboto ob 10.00 v športni dvorani Mladika); Ptuj II. - Sobota II. (v soboto ob 16.00).
3.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA
11. KROG: Šternmatik Cirkovce - Ljutomer (v soboto ob 10.00 v športni dvorani Cirkovce).
Košarka • 3. SKL - vzhod (m)
PARI 8. KROGA: Terme Ptuj - NONA Lenart (sobota, 11. 12., ob 20.00), Komenda Hram Gorjan - Koroška, Ruše - Primafoto SG, ŠRK Koši - Posavje Podbočje; prosta je ekipa Ivančna Gorica.
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
PARI 10. KROGA: AC Prstec Ptuj - Maribor (v petek ob 19.30 v gimnazijski telovadnici), Turbina - Formis II., Galeja - Nova KBM Branik II.
Futsal • 2. SFL
Pari 9. kroga: Tomaž - Weber Škofja Loka (sobota, 11. december, ob 18.00), KMN Benedikt - Maribor Branik (petek, 10. 12, ob 20.00), FSK Kebelj - Kix Ajdovščina, Viktorbit eBlagajna - KMN Slovenske Gorice, Zavrh Selce Masind - KMN Velike Lašče.
LIGE MNZ PTUJ
1.	LIGA
PARI 4. KROGA: 9.00: KMN Majolka - Mark 69 Agencija As; 14.20: ŠD Vitomarci - Bar Saš; 15.00: Poetovio Linde plin - Mogg; 15.40: Hobit Pub Apače - ŠD Rim; 16.20: ŠD Juršinci - Mitmau.
2.	LIGA - SKUPINA A
PARI 4. KROGA: 9.40: ŠD Draženci - ŠD Kenguru; 10.20: SGD in Slikopleskarstvo Goričan - O Sole mio; 11.00: ŠD Pobrežje - Club 13; 17.00: KMN Draženci - Apolon 11. 2. LIGA - SKUPINA B
PARI 4. KROGA: 11.40: Super Team - Bar Gloria; 12.20: ŠD Ptujska Gora - Sport Club M; 13.00: NK Bistrica - Klub ptujskih študentov; 13:40: ŠD As Evroavto - ŠD Polenšak.
ZLMN Ormož
Sobota, 11. december 2010: 11.00: KOŠ - Furija, 11.40: Akord Bar
-	Vičar Transport Vičanci, 12.20: Portal cvetkovci.net - Inox ograje Majcen, 13.00: Beno Udrih Team - Bar Gaja Ivanjkovci, 13.40: Bar Maček
-	Mladost Miklavž, 14.40: Jerebič Črni ribič - Fiposor Aries IT.
Strelstvo • Strelski upi Ormož 2010
V soboto, 11. decembra, bo na novem ormoškem strelišču (Nakupovalni center Holermuos) potekalo tekmovanje Strelski upi Ormož 2010. Na delu boste lahko videli najperspektivnejše ormoške ter slovenske in hrvaške strelce. Predtekmovanje bo potekalo od 8.30 do 16.25. Moški finale je na sporedu ob 16.40-17.10, ženski finale ob 17.15-17.45. Vsi udeleženci tekmovanja in ljubitelji strelskega športa si boste lahko tekmovanje ogledali v živo (video slika in trenutni rezultati) v Caffe baru Center v nakupovalnem centru Holermous na 4 x 5 m zaslonu.
Na tekmovanju bodo nastopale ekipe iz Slovenije in Hrvaške: SD Kovinar Ormož, SD TSO, SD Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu, SD Franca Lešnika Vuk Hotinja vas, ŠD Črenšovci, SD Triglav Javornik Koroška Bela, SD Tekstilac Zabok (Hrvaška), SD Pomurka MI Murska Sobota, SD Gančani, SD Kolomana Flisarja Tišina, SD Mesto Ljutomer, ŠSD Radgona, SD Štefana Kovača Turnišče, SD Leskovec.
DK, UK
Foto: JM
Nagradno turistično vprašanje
Z inovativnimi in kreativni proizvodi do gostov
Decembrske prireditve so s polnem teku, številna podjetja in zavodi so že pripravili novoletna srečanja, preostala bodo to storila v zadnjih decembrskih dneh, ko je praznični utrip že tik pred vrhuncem. V številnih mestih, tudi na Ptuju, se bodo od starega leta 2010 že po tradiciji poslovili z javnimi silvestrovanji, le da bodo skromnejša kot v prejšnjih letih.
Ptujski organizatorji napovedujejo program z mehansko glasbo in po vsej verjetnosti zabavo s kvintetom Petovio, ki je Ptujčane zabaval že na letošnjem martinovanju. Letos ognjemeta ne bo, ker ni denarja, že lani pa so del sredstev, ki bi jih si-
cer porabili za ognjemet, darovali v humanitarne namene. Kdo bo letos Ptujčankam in Ptujčanom izrekel zdravico, se v tem trenutku še ne ve, ker bi župan enkrat želel novo leto pričakati v družinskem krogu.
Največje ptujsko silvestrovanje
Foto: Črtomir Goznik
Rimske igre Term Ptuj so finalist v tekmovanju za izbiro Sejalca 2010
bodo pripravili v Termah Ptuj, kjer bo skupaj silvestrovalo okrog 700 ljudi. Te dni pa v tem največjem ptujskem turističnem kompleksu nestrpno pričakujejo odločitev Slovenske turistične organizacije, ki vsako leto decembra podeli nagrade za najboljše turistične novosti in izboljšave v slovenskem turizmu. Strokovna komisija je izbrala šest finalistov, ki se potegujejo za nagrado Sejalec 2010. Med njimi so Terme Ptuj z rimskimi igrami, ki so jih prvič priredili leta 2008. Na letošnjih tretjih igrah je sodelovalo že več kot 1000 udeležencev. Z oživljanjem rimskega obdobja Ptuja želijo tudi širši javnosti predstaviti pomen rimske Petovije v času rimskega imperija. Letošnji finalisti Sejalca se bodo širši javnosti predstavili tudi na januarskem sejmu Alpe-Adria Turizem in prosti čas. Poti do novih gostov vodijo samo skozi inovativne in kreativne turistične proizvode, tega se v Termah Ptuj še kako zavedajo, pravi direktor Andrej Klasinc. Z zmago pri izbiri Sejalca 2010 bi se jim odprle nove marketinške poti, s tem pa tudi mo-
žnost do še večjega obiska.
O inovativnih in kreativnih turističnih proizvodih visoke dodane vrednosti, ki v teh zaostrenih gospodarskih razmerah dobivajo poseben pomen, govorijo tudi na 13. slovenskem turističnem forumu, ki se je včeraj začel v Dolenjskih Toplicah, na njem pa bo beseda tudi o konkurenčnosti in trajnostnem turizmu.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo nagrado pre-
jel Tomaž Šuta, Slomškova ulica 2, Ptuj, ki je pravilno odgovoril, da se zastave v ptujskem Evroparku zamenjajo trikrat letno: ob kurentovanju, prvem maju in novembra. Danes sprašujemo, kdo so snovalci letošnje praznične okrasitve Ptuja. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Rai-čeva ulica 6, do 17. decembra.
Potepanje po evropskih mestih • Carigrad (6. del)
Med Evropo in Azijo, med bogastvom in revščino
Carigrad ponuja nešteto znamenitosti, legend in mitov, še najbolj odmevajoča zgodba Carigrada pa so njeni prebivalci. Človek dobi občutek, da mesto zaživi šele v poznih večernih urah, ko na ulici srečaš le malo turistov, zato pa toliko več domačinov. Najlepše se je preprosto izgubiti v eni izmed turistično neprepoznanih ulic. Moška populacija v svoji sproščenosti pije čaj v lokalnih barih, debatirajo in igrajo najrazličnejše igre. Srajca odprta skorajda do popka je del lokalne folklore. Tudi mladci se še v poznih večernih urah podijo po ulicah. Ljudje nepredstavljivo prijazni. Glasba odmeva iz vseh strani. Iz hiš se vije vonj po sveže pripravljeni večerji. Vse trgovinice so še odprte, pa ne zaradi prodaje, ampak druženja s trgovcem iz sosednjega vhoda. »Kaj, a naj grem domov poslušati ženo, ko pa lahko s prijateljem še malo poklepetam,« se čudi lastnik prodajalne mobilnih telefonov. Le redki se obregnejo ob najina turistična oblačila in fotoaparat, pa še to bolj iz nagajive radovednosti. Vsaj enkrat v življenju si lahko ponosno razprem srajco in pokažem tem Turkom, kako izgleda prava
moškost na Balkanu. Brez besa se »jezijo« na soigralca, ki ni primaknil prave karte. Po dobri uri izgubljene hoje prispeva do turistično obremenjene ulice. Ni več nasmejanih ljudi, razen nekaj glasnih Angležev, ki so očitno preveč spili. Drage restavracije spet v popolni preobleki. Zaposleni natakarji vabijo na pregrešno predrago pijačo, saj so cene le nekaj izgubljenih ulic nazaj polovične. V Carigradu je edina res velika grožnja cesta, kjer je potrebna dvojna pazljivost. Avtomobili imajo na prehodu za pešce prednost, pogosto, četudi je zelena luč na semaforju. Zdi se, da se vozniki v avtomobilih sporazumevajo s pretirano uporabo »hup«.
Dan kar prehitro mineva v Carigradu in čas je, da se ponovno vrnemo našemu zgodovinskemu odkrivanju mestnih znamenitosti. Obdobje Otomanov in njihovega neprecenljivega vpliva na mestno arhitekturo. V ta namen se je najbolje podati v Topkapi palačo, ki predstavlja osrčje Sultanahmeta. Palača je preprosto preveč magična, da bi jo bilo možno opisati v besedah. Pred prvim vhodom nas pozdravijo fontana iz 16.
stoletja ter vojaki, ki dan in noč varujejo palačo. Nič presenetljivega, ko pa je vrednost nakita in drugih zlato-diamantnih okraskov v palačinem muzeju najverjetneje obsežnejša kot večina afriških državnih proračunov. Če bo pa naša vlada še naprej tako »vestno« vladala, pa bo v slednjo kategorijo spadala tudi Slovenija. Ob vsem šarmantnem poziranju številnih vojakov znotraj palače se zdi, da med njimi ni zavedanja o pomembnosti njihovega dela. Topkapi palača je razdeljena na štiri vhode in pet dvorišč. Vsak izmed njih ima svojo zgodbo. Na poti proti drugem vhodu, kjer že pridemo do prvih državniških otomanskih stavb, se zapletem v pogovor z odgovornim za zunanje aranžiranje. Presenetljivo dobro govori angleško. Preseneti me predvsem njegov odnos do »državniškega« zaklada v palači. »Ves ta zaklad je samo navlaka, stvar,« mi razlaga, in nadaljuje: »Smo pa ponosni na pristne ostanke našega preroka Mohameda,« ponosno zaključi. Vzhičeno me popelje do tretjega dvorišča, kamor so v času Otomanov smeli le Sultan, njegova družina in sužnji. Počutim se državniško v tej nepregledni masi ljudi. Nasproti obleganega muzeja otomanskega nakita se nahaja sobana z nepredstavljivo in brezmejno pomembnimi ostanki naše zgodovine. Pokaže mi edinstveno palico Mojzesa, noht in pokrivalo preroka Mohameda ipd. Ne razmišljam o pristnosti, saj se preprosto počutim privilegiranega. Podam se še v sultanov harem, kjer so živele njegove štiri žene in nepregledna množica ljubic. Le koliko jih je lahko zadovoljil, mi pade prvo na pamet. Harem so varovali temnopolti sužnji, saj po islamski tradiciji niso smeli imeti belopoltih sužnjev. Torej, ti varnostniki so morali biti evnuhi, za povrh vsega pa še gluhonemi. Tako se je Sultan domnevno izognil vohunom. Za konec obiščem še sobice za janičarje, kamor so pripeljali ugrabljene belopolte krščanske fante in jih prevzgojili v islamske vojaške stroje za ubijanje. Le koliko fantov izpod slo-
venskih gora so pripeljali sem, barabini. Tega ne bomo nikoli izvedeli. Na poti izven palače me preseneti protestantska cerkev iz 7 stoletja. Dobro ohranjena v islamski palači? Seveda, ko pa jo je Sultan uporabil kot skladišče za orožje. Poslovim se od mojega vodiča, slikam še vojake in že hitim na kebab. Mimogrede, Otomani so zasedli Carigrad leta 1453 z nekajtedenskim obleganjem iz bližnjega gradu, ki so ga v pičlih tednih zgradili v ta namen. Seveda se odpravim še tja. Spet prepoln tramvaj, nato še vlak, prav tako preveč nagneten. Končno prispem kakšnih osem kilometrov od Sultanha-meta, kjer grad še danes stoji. Skorajda ne srečam turista. Le nekaj izgubljenih ljudi tava ob obali. Grad je bil po zasedbi Carigrada namenjen prvi obrambni
liniji mesta, hkrati pa je služil kot zapor. Iz gradu so tudi uničevali bližnje kmetijsko pomembne objekte v letu 1453, saj so izbrali taktiko izstradanja. In ko Ca-rigrajčani niso več imeli hrane, so oto-manski vojaki skorajda brez upora vstopili v mesto. Sledilo je razdejanje, posiljevanje in pobijanje. Uničili so dobršen del Konstantinopla, le Sultanahmet so pustili, po nareku Mehmeta Osvajalca, nedotaknjene. Zgodovinski obroč se tukaj konča. Carigrad je še danes izrazito islamsko mesto s prevladujočo otoman-sko populacijo. Na ulicah lahko sicer srečaš še veliko Kurdov in temnopoltih ljudi, ki so prišli v to megalomansko mesto s trebuhom za kruhom. Sicer pa je to mesto priložnosti in lepote.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
TP>E®R"M»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Petek, 10.12.2010, ob 20. uri: Praznične purine - biseri v kozarcu Vsaj 8 vinskih vzorcev in 2 hoda hrane.
Božična večerla s priznanim opernim pevcem luanom Vasletom,
petek, 24.12. ob 19.00 v Klubu Gemina XIII. Cena božične večerje zanaša 50 €.
Silvestrovanje v Termah Ptiti, petek, 31.21.
Silvestrovanje v hotelski restavraciji s skupino Black & White: 130 € na osebo Silvestrovanje v Klubu Gemina XIII s skupino Happy band: 100 € na osebo Silvestrovanje v rimskih oblačilih ob mehanski glasbi v Termalnem Parku - all inclusive: 80 € na osebo
Grand Hotel Primus
GEMINA
U,
Grand Hotel Primus t
s skupino Black & White, sobota, 1.1.2011 Cena večerje na novoletnem plesu znaša 50 € na osebo
IIGOPNO KOPANJE VIERMAINEM MRKU ZA IPOKOIENCE
40 % popust na celodnevno kopalno karto od ponedeljka do petka od 01.12. do 17.12.2010
UDI IZ IIGNIEV V RESTAVRACIJI ŽILA
V restavraciji Žila vam vsak tretji teden v mesecu nudimo jedi z lignjev po 7,00 € (lignji na več načinov s prilogo), juho z lignjev v kruhovi skodelici, rižote, solate in solatne krožnike z lignji... Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
GEMINA Termalni f'arh
Kuharski nasveti
Teletina
Teletina je izjemno cenjeno meso, ki ga v naši prehrani še vedno premalo uporabljamo. Telečje meso je svetle rožnate barve in izredno nežnih mišičnih vlaken, vezivno tkivo je zelo mlado, zato že pri kratkotrajni toplotni obdelavi želira in to prispeva k občutku večje sočnosti. Zaradi teh lastnosti teletino uporabljamo tudi v dietni prehrani. Kosi teletine se po sestavi ne razlikujejo tako močno kot pri ostalih vrstah mesa. Večina kosov je nežnih in jih je mogoče uporabite na različne načine.
Teletina je izjemo cenjena tudi zaradi svoje hranilne vrednosti, vsebuje 15 do 25 % beljakovin, malo maščob, mineralne snovi, in sicer kalcij, fosfor, kalij, natrij, žveplo in železo. Večina mineralnih snovi je v kosteh, zelo malo v ostalem tkivu. Ostali del predstavlja voda in nekaj vitaminov.
Jedi iz teletine so okusne, predvsem tople in iz gastro-nomskega vidika mnogo primernejše za uživanje tople kot hladne. Teletina tudi ni primerna za zmrzovanje, saj postane trda, in sicer zaradi tega, ker vsebuje malo maščob in veliko vlage. Pri tele-tini moramo vedeti tudi, da se meso po peki veliko bolj skrči kot svinjina, sploh če ni pravilno razkosana, oziroma
ji pri razkosanju prerežemo preveč vlaken.
Tako kot vse vrste mesa ima tudi teletina začimbe, ki ji posebej poudarijo okus. Tako se teletina ujema s timijanom, rožmarinom in lovorjem. Zaradi svoje nežnosti teletina ni primerna za peko pri visokih temperaturah, ker vsebuje premalo maščobe. Pečenje v pečici zahteva kar nekaj previdnosti in vsekakor ne smemo peči tako, da bi dobili hrustljavo zapečeno skorjo, kot to počnemo pri svinjini. Prav tako pazimo, če pečemo telečje zrezke v ponvi ali na žaru. Oboje je primerno, vendar na nekoliko nižji temperaturi.
Teletina je zagotovo meso, ki je izjemno primerno za dušenje in tudi kuhanje. Za nekoliko zahtevnejše in okusnejše jedi je primerno, da teletino bardiramo, s tem dobi meso na okusu in sočnosti. Bolj je kos mesa suh in pust, bolj je primeren za bardiranje. Izjemoma meso tudi marinira-mo, pri govedini mariniranje poteka 1 do 3 dni, pri teletini je dovolj, če jo mariniramo eno do dve uri. Iz telečjih kosti velike kuhinje pogosto kuhajo tudi telečjo osnovo, ki se hitro zgosti in daje osnovo številnim okusnim lesketajo-čim omakam.
Najbolj znane jedi iz teleti-ne so zagotovo telečja obara, ki jih je kar nekaj različic. Večina ljudi pozna tudi znameniti zrezek ali steak holstajn. V Italiji pripravljajo ocvrte
Naši mali kosmati prijatelji se po večini zelo razveselijo snega. Z velikim veseljem se zapodijo vanj, skačejo, poskakujejo, divjajo in se veselijo. Lepo jih je gledati in občudovati v tem početju, saj res lahko vidimo, da neizmerno uživajo v igri na snegu. Ker pa je podlaga nestabilna in spolzka, prihaja do najrazličnejših
zrezke, kjer nekaj drobtinic zamenjajo s parmezanom in zraven ponudijo paradižnikovo omako. Tudi znameniti dunajski zrezek naj bi bil iz teletine, v Španiji pripravljajo telečje zrezke s pečeno rezino gnajti ali slanine in cher-ryjevo omako. Pripravljamo pa tudi sesekljane zrezke iz teletine, zraven pa ponudimo gobovo omako.
Pri nas pogosto pripravljamo tudi polnjene telečje prsi, nadevamo jih z različnimi nadevi, najpogosteje na osnovi kruha, ki mu okus izboljšamo s slanino, suhim sadjem, šam-pinjoni, gosjimi jetri. Pripravimo lahko tudi majhne rula-de iz teletine in jih nadevamo z gnjatjo in sirom, ruladice lahko nadevamo tudi z beluši. Lahko pa večji kos mesa oblikujemo kot nadevano telečjo pečenko in uporabimo nadev kot pri nadevanih telečjih prsih. Pripravljamo tudi telečje ptičke. Za pripravo le-teh uporabimo pretežno meso telečjih krač. Zraven pečene teletine pogosto ponudimo mladi pečen krompir, od so-
lat se po okusu ujema z moto-vilcem ali fino mehko glavna-to solato. Od zelenjave lahko zraven ponudimo kuhano cvetačo, kuhani grah in mlado kuhano korenje.
Zraven telečjih zrezkov, pečenke, najpogosteje pripravljamo telečjo obaro. Pripravimo jo tako, da na manjši količini maščobe prepraži-mo večjo količino sesekljane čebule, ko rahlo porumeni, dodamo sesekljan česen. Ko česen zadiši, dodamo na kocke narezano meso. Meso pre-pražimo, ga pomokamo, prav tako prepražimo tudi moko, dodamo začimbe, sol, lovor, timijan, malo rožmarina ali majarona. Nato zalijemo z vodo ali kostno juho. Pustimo, da obara zavre, dodamo mešano jušno zelenjavo (korenje, grah, malo gomoljaste zelene) in kuhamo do mehkega. Pred serviranjem izboljšamo s kislo smetano in vinom. Pred koncem kuhanja (10 minut pred koncem) lahko v obaro zakuhamo jajčne ali zdrobove žličnike.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Sneg in led, zimsko veselje in tegobe
Vsako leto, ko zapade prvi sneg in se temperature spustijo pod ničlo, se v ambulanti za male živali močno poveča število živali, ki imajo lokomotorne motnje, kar pomeni, da šepajo na katero od tačk ali kakorkoli drugače izražajo bolečino pri gibanju in hoji. Prav tako se poveča število živali, ki kašljajo, imajo prebavne motnje, in to predvsem težave z bruhanjem in redkeje tudi drisko. Oboje pa je povezano s snegom in zmrzaljo.
zdrsov, padcev in podobnih akrobacij, katerih posledice pa so lahko bolečinska stanja v sklepih in mišicah, kar živali izražajo z bolj ali manj izrazitim šepanjem. Da je nekaj narobe, pogosto opazimo komaj drugi dan, ko se naš ku-žek komaj vstane z ležišča in se cel trd in okoren odpravi do skodelice z vodo. Pogosto
prav šepa na katero od tačk, se trese oziroma drgeta in nam že od daleč nakazuje s svojim slabim razpoloženjem, da ga nekaj boli. Takega kuž-ka je seveda treba odpeljati k veterinarju, saj je neposredni vzrok njegovemu šepanju in slabemu razpoloženju bolečina. Najbolj ogroženi so težki, veliki psi, ki imajo veliko maso in pride pri zdrsih na ledu do poškodb sklepov in vezi. Predvsem kolenske vezi so pogosto poškodovane ali celo raztrgane, pogoste so tudi poškodbe hrbtenice, kjer lahko pride do zdrsa medvretenčne ploščice in njenega pritiska na hrbtenjačo in posledično do močne bolečine in opo-tekanja živali v zadnjem delu. Takojšnja veterinarska pomoč je v takih primerih nujna, saj v nasprotnem primeru lahko pride tudi do hromosti živali. Pri tem so ogroženi predvsem manjši psički, ki morajo po večjem snegu poskakovati in se dvigovati iznad njega. Omenjeno ne pomeni, da moramo našim živalim preprečiti igro in veselje na snegu, le nekaj previdnosti in odpoklicev pri predivji igri je potrebnih. Povečana previdnost pa je potrebna pri psih, ki so že imeli ali pa imajo težave s sklepi in
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
nasploh gibali, pri takih pa je najbolje, da jih imamo na povodcu in tako preprečimo divjanje, ki bi lahko poslabšalo poškodbo. Tega se moramo zavedati lastniki živali, saj pričakovati od živali, da bo previdna pri igri, je neprimerno in neuresničljivo.
Druga zimska težava pa je, da nekateri kužki in tudi mački radi jedo sneg in led in posledica je lahko angina, bruhanje in razdražen želodec. Kot sem omenil že v začetku, je v tem času močno povečana frekvenca omenjenih simptomov in najbolje je, da pri živali, ki kašlja in bruha, čim prej obiščemo veterinarja, sploh če se nam zdi, da ima žival tudi povišano temperaturo.
Omenjena problematika ni značilna za vse male živali. Nekateri npr. sploh nočejo stopiti na sneg, kaj šele, da bi se podili po njem. Predvsem starejše živali so take. Tistim razigranim in igre željnim pa omogočimo zimske radosti, pazljivi bodimo le na tiste, ki so že imeli lokomotorne težave.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Soljenje in razsoljevanje mesa
Sam postopek soljenja, prekajevanja in nato sušenja mesa je že zelo stara metoda konzerviranja mesa. Za izdelavo suhega mesa oziroma razsoljenega mesa odbe-remo kvalitetne kose.
Soljenjeje prepajanje mesa samo s kuhinjsko soljo.
Namen soljenja je: konzerviranje ali zaščita mesa pred bakterijskim kvarom in gnitjem; nabrekanje beljakovin, kar pripelje do izboljšanja tehnoloških lastnosti mesa in oblikovanje značilnega okusa.
Razsoljevanje
Pri razsoljevanju mesa se doda še nitratna ali nitritna sol. Namen razsoljevanja je oblikovanje značilne rdeče barve, ki ostane obstojna tudi po segrevanju (kuhanju) mesa, oblikovanje značilnega okusa razsoljenega mesa, konzerviranje ali zaščita pred nekaterimi zdravju škodljivimi bakterijami na primer klostridiji.
Postopek soljenja in razsoljevanja
Poznamo:
suho soljenje/razsoljevanje - pri tem meso natremo ali vanj vnašamo suho neraztopljeno sol ali razsol;
mokro soljenje/razsoljevanje - pri tem se kosi mesa potapljamo v raztopino soli (slanica) ali razsol (razsolica, salamurin);
kombinirano razsoljevanje je postopek brizganja razsolice v meso s posebnimi napravami, kar uporabljajo v industrijskih obratih. Na kmetijah poznamo kombinirano suho 3 do 5 dni in nato zalijemo meso s slanico, da se meso presoli do konca.
Količina soli:
pri soljenju za izdelavo suhega mesa se normalno uporablja 2,5 do 3,5 % morske soli na skupno maso mesa. Meso pobere okrog 2,5 % soli.
Temperatura soljenja/razsoljevanja
Pred soljenjem mora biti meso dobro ohlajeno, primerno je pod 4 °C v sredini kosa. Postopek soljenja poteka nekaj dni do nekaj tednov, odvisno od debeline kosov mesa. Postopek mora potekati pri temperaturi pod +6 °C. Pri višjih temperaturah je nevarnost za kvar mesa v obdobju, ko sol še ni prodrla do najglobljih delov.
Drugi dodatki
Sladkor dodajamo v sol ali razsol v količini 1-2 %. Sladkor ima nalogo nevtralizacije oziroma prikritja preslanega okusa, meso je posledično mehkejše in nežnejše strukture, izboljša obstojnost barve in mikrobiološko obstojnost. Sladkor se namreč z bakterijsko fermentacijo pretvori v kisline, ki meso zaščitijo pred kvarom. Poleg navadnega konzumnega sladkorja lahko dodajamo tudi saharozo 0,3 % ali škrob 2 %. Če dodamo sladkor, pazimo na kvaliteto sladkorja in še posebej na temperaturo soljenja. Česen se lahko dodaja v zmerni količini in celi poper.
Prelaganje nasoljenega mesa
Meso se v čeber zloži čim bolj na tesno, da ni vmes praznine. Naslednji dan in še potem naslednji dan meso preložimo, in to tako, da pri vsakem prelaganju pridejo spodnji kosi na vrh in seveda obrnjeni. Vodo, ki se je v prvih dveh dneh natekla, odli-jemo. Še posebej pri suhem soljenju mesa je potrebno pogosto prelaganje mesa in pri tem masiranje kosov mesa, da pospešimo prodiranje soli v sredino kosa, kjer je nevarnost kvara toliko večja. Pri mokrem soljenju redno kontroliramo solnico, ki mora biti bistra. Ta mora biti bistra. Če se nam zgodi, da je solnica motna, kalna ali se celo vleče, jo takoj zavržemo in skuhamo novo slanico, s katero prelijemo meso. Previdnost pri tem ni odveč.
Zaključek
Za zdravo uživanje mesnin je priporočljiva uporaba morske soli brez dodatkov nitritne ali nitratne soli. Na ta način dobimo nekoliko manj izrazito rdečo barvo kuhanega mesa, vendar za uživanje mesnin primernejšo kvaliteto.
Pripravil: Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.

Foto: OM
Krvodajalci
12. oktober - Andreja Prijol, Trnov-ci 30; Dejan Sever, Kajžar 26 a; Žiga Domjan, Zavrč 11 c; Alenka Mlakar, Kočice 37, Žetale; Ino Murko, Maj-šperk 60 a; Jernej Petek, Podvinci 43 b; Borut Novak, Pobrežje 151 b; Jan Meznarič, Zabovci 43; Vida Božičko, Tržec 46 c; Maja Kostanje-vec, Bukovci 96; Mateja Rajh, Apače 294; Sara Islamovic, Švajgerje-va 4, Ptuj; Tomaž Vidovič, Kungota pri Ptuju 82; Stanko Solina, Jiršovci 59; Žan Bezjak, Borovci 5 c; Matija Mlakar, Ulica Avgusta Hlupiča, Ptuj; Alen Dangubič, Osojnikova c. 21, Ptuj; Matej Pal, Draženska cesta 19, Ptuj; Karmen Stanet, Ormoška c. 1, Ptuj; Matej Kornik, Ilčeva ul. 22, Ptuj; David Černe, Kajuhova ulica 5, Ptuj; Franc Janžekovič, Slo-mi 7 a; Domen Ovčar, Finžgarjeva ul. 29, Ptuj; Ana Petrovič, Anželova 4, Ptuj; Žiga Lačen, Meglova pot 3, Ptuj; Timotej Vrabl, Orešje 202; Aleksandra Rožman, Draženci 30; Katja Šterbak, Lovrenc na Dravskem polju; Denis Mlinarič, Stoj nci 12 c; Borut Skurjeni, Vitomarci 37 b; Mitja Mesarič, Seliškarjeva 11, Ptuj; Tadej Čuk, Drbetinci 5 b; Boris Rukav, Dornava 51 a; Urška Belšak, Ulica Pohorskega bataljona 28, Slovenska Bistrica; Rok Fridrih, Potrčeva c. 50, Ptuj; Jožef Kekec, Nova vas pri Ptuju 69; Tanja Murko, Sela 10.
14. oktober - Slavko Rožmarin, Stojnci 60 b; Darinka Kovač, Vitan 29; Uroš Klinc, Cirkulane 39, Cir-kulane; Boris Hebar, Gornji Ključa-rovci 29; Marta Rajh, Dragovič 40; Ivan Lesjak, Nova vas 17, Markovci; Tina Gradišer, Kukava 58; Simon Simonič, Mostje 1; Mateja Bezjak, Majšperk 85; Srečko Zadravec, Podgorci 1 b; Anton Feguš, Sedla-šek 15 a; Ivan Božičko, Tržec 46 c; Ivan Fras, Sovjak 71 a, Sveti Jurij; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Se-bastjan Jambriško, Ciril Metodov drevored, Ptuj.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Pasja ljubezen
Vprašanje: Sem poročena, mama treh odraščajočih otrok. Pred tremi leti sem se zaljubila. Kljub pomanjkanju časa sem si ga vzela kakšno uro ali pa dve za kavo. Toda njega navadno ni in zmenkov ne odpove. Po drugi strani pa govori, da me ima rad in da me obožuje. Večno čakanje me dela vse bolj živčno in tečno. Možu se o tem niti ne sanja. Kakšen bo konec?
Odgovor: Na tej preljubi Zemlji se zadeve vedno obračajo tako, da je nekdo zgoraj in drugi spodaj. Tako je jasno razbrati, da se kolo sreče večno vrti in postaja vedno bolj dinamično. V življenju pridejo tudi obdobja, ko se človek znajde v začaranem krogu in pri tem ne vidi točke rešitve. Načeloma ste oseba, ki je zelo pridna, delavna in marljiva. Seveda imate malo časa, toda preveč časa ste v preteklosti namenili svoji družini. O tem, ali je bilo to pravilno ali pa ne, bi se lahko razvila ostra debata, je pa že čas, da najdete nekoliko več notranjega miru. Po mojem mnenju se preveč zapletate v kaotične situacije
in iščete navidezno srečo. Obdobje treh let ni majhna doba in tako ste lahko ugotovili in dodobra proučili pojem platonske ljubezni. Vaš zakonski mož je oseba, ki vam bo vedno stal ob strani in vam po potrebi tudi pomagal. Prav gotovo ni smiselno bežati od nečesa, kar imate. Pri sebi naredite analizo, kaj si želite in kaj pričakujete. Seveda je lepo, da se imate radi in da najdete svojo srečo. Pri tem pa je sporen način, kako ste jo pričeli iskati, kajti tako ne morete najti ničesar, kar bi vam bilo v ponos. Imate bogata notranja načela, na katera ste lahko upravičeno ponosni. Sreča je nekaj, kar lahko uvidite vsepovsod, sami pa si ustvarjate utvare. Pomembno in ugodno je, da razmišljate, da vas morda že jutri čaka boljše življenje, popolnoma od vas pa je odvisno, ali se bodo te stvari zgodile. Moški, ki je tretji v ljubezenskem trikotniku, si pred-
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Tadej Sink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
vsem želi neke avanture in popestritev. Prav gotovo noče biti vezan in zdi se, da je to rahla utvara. Ko me sprašujete po koncu, se mi zdi, kot da bi bili na pragu zime in da kmalu prihajala pomlad. Čutite jo že v srcu, živeti pa jo še morate. Po mojem mnenju, in pri tem so mi v oporo tudi planeti, se bodo stvari odvile po scenariju konec dober vse dobro. Nihče na tem svetu vas nima pravice obsojati, popazite pa, da bodo razpotja usode v bodoče bolj jasna. Vodi naj vas močna vera, ki odpira vsa vrata in obljublja notranjo spokojnost.
Šifra: Kamenček
Vprašanje: Nisem poročena, živim v skupnem gospodinjstvu in imam dva otroka, vendar moje življenje ni to, kar si želim. Imam dva prijatelja in oba imam zelo rada, oba sta poročena, eden od njiju že drugič. Zanima me, za katerega naj se odločim? Me sploh kateri od njiju ljubi, ali bi se oba samo rada poigrala z menoj?
Odgovor: Spoštovana bralka, iz astrološke karte je raz-
Sprememba priimka ob poroki
Janez in Iva sta se po petih letih skupnega življenja odločila, da bosta svojo zvezo tudi formalizirala. Odločila sta se za poroko, hkrati pa sklenila, da bosta obdržala svoja dosedanja priimka, otroci pa bodo nosili očetov priimek. Takšna njuna odločitev je med njunimi bližnjimi povzročila precej vprašanj, predvsem pa jih zanima, zakaj je to potrebno, saj se ve, da mora žena ob poroki praviloma prevzeti možev priimek.
Ne vem, zakaj bi morala žena prevzeti možev priimek, kajti to kaže na nujnost ekonomske in socialne odvisnosti žene od moža, kar je v popolnem nasprotju dandanašnje vrednote, ki govori o enakosti obeh spolov.
Seveda njuni bližnji gledajo na stvari drugače in verjetno ne vidijo skritih pasti enakosti med spoloma, čeprav še mogoče pri tako banalnem vprašanju, kot je priimek ob poroki.
Janez in Iva lahko mirno bližnjim povesta, da spoštujeta enakost med spoloma in bosta tako zadržala vsak svoj priimek.
Nič pa tudi ne bi bilo narobe, če bi otroci imeli oba priimka, ne le zgolj očetovega.
Bližnji pa na žalost ne vidijo nič spornega v tem, da otroci nosijo le očetov priimek. Čudno, mar ne?
Mag. Bojan Šinko
brati, da ne veste, kaj je za vas pojem ljubezni. Pomembno bo, da se kaj kmalu odločite in na pravilen način rečete bobu bob. Popolnoma od vas je odvisno, kaj in kako se boste odločili. Toda toliko časa ste že na svetu, da bi se lahko bolj z zaupanjem obračali na svojo intuicijo, tako v sebi najdete tudi vse odgovore. Žal, ali pa morda na veselje, se nobeden od teh dveh moških ločil ne bo. In tudi sami niste oseba, da bi jo lahko z veseljem sprejeli. Ponavadi je čas tisti, ki celi rane in upanje pokaže v življenju pravo pot. Pravilno je, da se poglobite vase in naredite določeno osebno analizo. Po mojem mnenju preveč verjamete v neko navidezno
trpljenje. Moške, s katerimi se dobivate, si izključno izbirate sami in tako najdite pri tem neki skupni imenovalec. Ko boste pri sebi ugotovili, kaj je pravzaprav ljubezen in kaj vam lahko daje, najdete tudi smisel in vero. Ne razmišljate o tem, kaj je pravilno in kaj ne. Seveda velja omeniti, da morate poslušati svoje notranje občutke in da tako vedno uvi-dite neko svetlo točko, ki vam daje upanje. Razmislite tudi o tem, kaj je pravzaprav ljubezen in kaj vam lahko podarja. V življenju vas čaka še sreča in tudi radost. Srečno in obilico modrosti vam želim!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Sanolaborjev kotiček ™
Franšiza Sanolabor, Potrčeva cesta 23, 2250 Ptuj, tel.: 02/ 771 15 62, v bolnišnici Ptuj pod internim oddelkom
Podarite si darilo! Za dobro počutje.
Darila za družino in prijatelje
Sanolabor ni le sinonim za medicinske in ortopedske pr prodajalni in ugotovili boste, da raznovrstne izdelke za zd malo manj zdravi v vsakem obdobju življenja.
Predstavitev ponudbe
Zdravila brez recepta in dodatki k prehrani, ortopedski pr sijske nogavice za krene žile, inkontinenca, stoma, diabe za otroke in nosečnice, osebna nega, za dobro spanje, a
V	naši poslovalnici izdajamo medicinske in ortopedske naročilnico ZZZS.
NOVOST
Sleherni izmed nas se bodisi zaradi starosti, bolezni ali nesrečnega spleta dogodkov prej ali slej znajde v življenjskem obdobju ali trenutni situaciji, ko se zdijo vsakdanja drobna opravila kot nepremagljiva ovira.
V	letošnjem letu smo pričeli izposojo medicinsko-teh-ničnih pripomočkov.
Z naročilnico ZZZS si lahko pri nas izposodite naslednje pripomočke: invalidski voziček, negovalno posteljo, posteljno ograjo, trapez za obračanje, posteljno mizico, antidekubitusno blazino, hoduljo ... Prodajalna Sanolabor v bolnišnici Ptuj poleg internega oddelka obratuje vsak dan med 8.00 in 17.00. Ob sobotah med 8.00 in 12.00. Pokličite nas na 02 771 15 62. Zahvaljujemo se vam za vse dosedanje obiske in se priporočamo tudi v prihajajočem letu.
'ipomočke. Spoznajte bogato ponudbo v naši ravo življenje lahko uporabljate tako zdravi kot
ipomočki, ortoze, ortopedska obutev, kompre-:tes, oskrba rane, aparati za osebno uporabo, lternativna ponudba ...
pripomočke, ki vam jih predpiše zdravnik na
^se ze Ije, ki se letos niso izpolnile
vse sanje, ki niso sadu obhodile, v pukodnjem letu naj dobijo polet, naj čim phej izpolni se njikov obet!
^^eselbozičin shečno novo leto zon vam zeli
t^olektivflansize Sanolaboh Stuj
BOŽIČNO NOVOLETNA PONDUBA
Grelna blazina
Beurer UB30 ■ | O %
Wärme-Unterbett
Zerodiet _ __
1 Yogermina
Aparat za merjenje krvnega pritiska
Slo POP novice
Že pred časom je skupina Tangels napovedala izide singlov samostojnih izvajalcev njihovih članov. Z decembrom, ob ravno pravem zimskem vzdušju, je izšel praznični singel pevca in avtorja Raaya z naslovom Zimska. Skladba je bila sicer napoved zgoščenke, poimenovane Vprašaj nocoj srce, ki je izšla 7. decembra in bo kot darilo dobrodelne organizacije Beli obroč v decembru razdeljena v vsa slovenska gospodinjstva. Z akcijo Odprta srca bodo namreč na Belem obroču poskušali zbrati čim več sredstev za pomoč žrtvam kaznivih dejanj družinskega nasilja in spolnih zlorab. ;k-k-k
Skupina slovenskih glasbenikov se je odločila, da nam popestri bližajoče se božične praznike. Zbrali so se v studiu Apollo Music in pod budnim ušesom pro-ducenta Željka Mladenovica pričeli snemati božično skladbo, ki nosi naslov Božični rock'n'roll.
Ideja se je porodila vokalistu skupine Rock Shock Mateju Zalarju, ki je tudi avtor glasbe in besedila. Po njegovih besedah se vsako leto v prazničnem času pojavi veliko nežnih božičnih skladb, pravega božičnega rock'n'rollapa še nismo slišali. Skupina zbranihposku-ša pokazati, da tudi slovenski glasbeniki znajo stopiti skupaj in narediti nekaj dobrega.
Miha Gorše (klaviature) pravi, daje v poplavi glasbe na tak in drugačen način lepo sodelovati pri projektu, ki se ga dela s srcem, z dobrim namenom, neobremenjeno, ne glede na komercialni rezultat. Božični rock'n'roll ni skladba, ki bi na glasbeno sceno prinesla nekaj produkcijsko novega, a božičnih pesmi v taki zvočni podobi ni veliko in najbrž bo pripomogla k večji radijski pestrosti predvajanih skladb v božičnem času.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. NINO - ŽAL Ml JE ! - ŽIGOLO
9 B • ,mW •• • — T"
8. NEISHA - TISTE LEPE DNI 7. DEEJAY TIME - NEKOČ BOM ZBRAL POGUM 6. N. DERENDA & O. NABER - DUŠA MOJE DUŠE 5. ŠPELA GROŠELJ - POLJUBI MOJE USTNICE 4. ALL4PLAY - SKUPAJ 3. RAAY in skupina TANGELS - ZIMSKA 2. SANJA GROHAR - OGENJ 1. ZLATKO - RECESIJA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
All4play z novim albumom
Zasedba 4play, ki se je ob novem projektu preimenovala v all4play, je v preteklih petih letih delovanja postregla z uspešnimi singli Tarča, Živi pesek, DJ in drugimi. Prav tako je navdušila občinstvo s petjem in plesom ter prejela kar nekaj nagrad na različnih festivalih doma in na območju nekdanje Jugoslavije.
Te dni pa predstavljajo novi, drugi studijski album. Naslovili so ga Nevarna igra, izšel je pri založbi Reflektor. Na promocijskem dogodku v ljubljanskem Sputniku so Tina, Sanja, Matjaž in Grega v živo odpeli nekaj pesmi ob spremljavi klavirja, med njimi tudi aktualni single Skupaj. Na koncu pa so zbranim novinarjem in prijateljem predstavili še videospot, ki je nastal pod taktirko Dejana Mi-ličevica. Izdelek te dni prihaja na male ekrane.
»Na našem drugem albumu je 10 pesmi, pri katerih so nam pomagali tuji avtorji. Pesmi so po našem mnenju v primerjavi s prvim albumom bolj odrasle, narejene z vso našo energijo in ljubeznijo do glasbe. Ponosni smo na ta album, saj smo ga pripravljali dobro leto in smo res želeli, da vsaka pesem izpa-
de tako, kot smo si jo zamislili skupaj z avtorji. Smo mnenja, da je na albumu kar nekaj potencialnih hitov,« o albumu pravijo člani skupine.
Kar nekaj težav pa so imeli z izborom prvega singla, priznavajo. »To je bila ena najtežjih
odločitev. Izbrati pesem, s katero se bomo prvič predstavili pevsko in tudi vizualno. Veliko pesmi je, ki bi si zaslužile prvo mesto, a na koncu nam je le uspelo izbrati pesem Skupaj. Pesem je posneta v treh jezikih in povsod je pozitivna tema.
All4play
Foto: Hangarpress
Narejena je v modernem načinu - kar se trenutno posluša. Pesem Skupaj opeva ljubezensko temo, kar je blizu vsem. Dejstvo je, da je ljubezen tema, ki nas vedno znova navdihuje. Kako mamljiva je, kako nas vedno znova preizkuša in seveda, kako nam je lepo, ko smo skupaj z nekom, s katerim lahko vso to ljubezen delimo. Nič se nam ne zdi več težko in preprosto imaš občutek, da ni meja. Hkrati pa se v pesmi Skupaj prepleta prijateljska ljubezen, ki nas kot skupino povezuje že pet let. In zato se nam zdi pesem odličen odraz naše povezanosti in seveda odličen začetek nove zgodbe.« Pesem Skupaj je, tako kot preostale na albumu Nevarna igra, nastala na Hrvaškem v studiu Red Light. Vse skladbe so posnete v treh jezikih - slovenščini, hrvaščini in angleščini - in gre torej za 'trojni' izid. Za pesem Skupaj so al-l4play posneli še videospot, in sicer v Beogradu pod okriljem Dejana Miličevica, s katerim so se odlično ujeli. »Ideje smo kovali kar v hotelu. Z njegovim delom in ekipo smo bili zelo zadovoljni, tako da smo jih poimenovali dream team. Rezultat dela boste lahko kmalu ocenili tudi sami.«
MZ
Filmski kotiček
Megaum
Vsebina: Megaum in Metroman sta iz vesolja padla na Zemljo kot poslednja potomca svojih na uničenje obsojenih planetov. Na Zemlji sta ves čas zagrizena nasprotnika v tipični vlogi dobrega in vase zagledanega Metromana, ki se bori proti neštetim načrtom zlobnega Megauma, da bi si podjarmil mesto. Nekoč Me-gaumu celo uspe ubiti Metromana, česar ni pričakoval niti on sam. Nenadoma je vladar velemesta, toda v resnici postane osamljen človek, ki nima več cilja v življenju, zato se odloči umetno ustvariti novega superjunaka, proti kateremu se bo lahko bojeval še naprej. Tako naj bi njegovo življenje spet dobilo smisel, toda načrt
Megamind
Glasovi: Aljoša Trnovšek, Uroš Smolej, Vesna Pernarčič, Klemen Slakonja Scenarij: Alan J. Schoolcraft in Brent Simons Režija: Tom McGrath Žanr: družinska risanka Dolžina: 96 minut Leto: 2010 Država: ZDA
se izjalovi, ko novi junak super moči zlorablja za izživljanje vseh svojih travm, od ljubezenskih naprej. Izkaže se, da je močnejši od Megauma, ki ugotovi, da je še bolj zamočil zadevo. Pomaga mu lahko le novinarka Roxanne, za katero sta se nekoč ruvala z Metroma-nom ...
Megaum je tipičen dokaz trditve, da je konkurenca nekaj najboljšega, kar se lahko potrošniku zgodi. Brez Pixarja, ki z vsako novo risanko postavlja nove mejnike, tako tehnične kot vsebinske, najbrž ne bi bilo drugih studiev, ki bi hoteli od tega velikega kolača dobička dobiti tudi svoj del. Zaenkrat še nihče od preostalih studiev ni dosegel Pixarjeve izvrstnosti, a Dreamworksov animacijski studio za zdaj med njimi še najbolj izstopa. Po pomladni odlični risanki Kako izuriti svojega zmaja so v božični sezoni postregli še z Megaumom.
Risanka Megaum sledi TV-smernicam iztekajočega se desetletja, v katerem je prevladoval tisti format TV-serije, v katerih glavni junaki končno niso bili več utopično moralni in fizični nadljudje, temveč so to
bili ljudje polni travm, včasih tudi kriminalci, ki so zreli za psihiatra (Sopranovi, Dexter, House itd.). Pokvarjeni junaki za pokvarjene čase, ko ljudje izgubljajo vsakršno zaupanje v državne službe in ustanove. Seveda risanka Megaum ne gre tako daleč, kajti glavni junak je zloben le zato, ker mu je usoda namenila takšno vlogo. V resnici je le prijazno bitjece, ki si želi, da bi ga nekdo imel rad. Vsebina je tako zastavljena precej preprosto, a hkrati dovolj zanimivo, da ni dolgočasna, čeprav je risanka tako tehnično kot vsebinsko vsaj kakšnih pet let za Pixarjem oz. nekje na nivoju njihovih Neverjetnih.
A nič zato. Otroci bodo v Megaumu nedvomno zelo uži-
vali, čeprav jim zna pozornost tam nekje na sredini malce popustiti, medtem ko bo risanka tudi starejšim morda izvabila nasmešek ali dva. Žal Megaum ni ena izmed tistih večplastnih risank, ki bi uspešno nagovarjala gledalce različnih starosti, čeprav se zdi, da sprva to poskuša, a kasneje po nekaj neuspešnih poskusih enostavno odneha in se raje osredotoči na lahkotno družinsko zabavo, pri tem pa seveda postreže z lažjo obliko morale o tem, da se iskrenost najbolj izplača, če drugega ne, pa zato, ker nam potem ni treba voditi naporne evidence o tem, komu smo se kaj zlagali.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Ugankarski slovarček: BERBER = nizozemska sorta krompirja, BRTAVS = velik debel kos, DAKE = ameriški šahovski velemojster (Arthur, 1910-2000), INOUE = japonski avtomobilski dirkač formule 1 (Taki, 1963-), KABIR = ime indijskega filmskega igralca Bedija, PIAVA = reka v Italiji, PIKON = vrsta krampa, VAI = ameriški rock kitarist (Steve, 1960-), VIALAR = francoski pisatelj (Paul, 1898-1996).
■a^ea 'pesuis 'e^uegj} '§wp 'je|e|A 'WO|\| 'euv
eiue|A| 'e}je^ov\e '}j pg 'eue}sv 'iz 'OS 'ued 'jeisouja}ed 'oga VlAl '!Pnf 'J9qJ9q 'e|OJ 7\ao euie^d 'e^LuefoAp 'euweqjg 'ueiupv '^ujijblu 'enou| '|}jeg 'euaje 'jeio^ :0NAVd000A "3>1ubz!.b) 9) Aaijsaa
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 11. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike (Mateja Tomašič, Manja Kokol). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI
PROGRAM. (Koroški radio). NEDELJA, 12. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja z Marijo Slodnjak. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
PONEDELJEK, 13. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA . 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisnice). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramida (Vladimir Kajzovar). 21.00 V živo z Maručo. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). TOREK, 14. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 AVTORADIO - z Danilom Majcnom, 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora). SREDA, 15. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05).
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA (Ane-mari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič).17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 16. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva 12.50. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA: 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PETEK, 17. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Rekreacija ob koncu tedna 11.50 Minute kulture. 12.00 Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Horoskop
OVEN
Prijetne trenutke boste preživeli v dvoje. Koristno bo delovalo druženje s prijatelji. Sprostila vas bo tudi glasba in ples. Nakazano je, da se vam bodo odprle nove poti in čudovite priložnosti. Mlaj (16. december) vam bo vlil zaupanje in sledili boste svojim sanjam.
Sn BIK
Kocke usode se bodo zavrtele v vašo korist. Pridobili boste možnost in napredovali v pogledu službe. Kljub povečani delavnosti bo modro, če boste na delo pogledali kot izziv. Sprostila vas bo glasba in v ljubezni se boste predali čustvenim izzivom. Izrazili se boste lahko tudi s kreativnostjo.
DVOJČKA
Partnerjeva podpora vam bo koristila. Počutili se boste pravljično, čeprav boste morali doreči bobu bob. Pričakovati je več izzivov in notranje moči, zadevam boste pravzaprav v celoti kos. Vzeti si boste morali čas zase in za vse tiste dejavnosti, ki vam bodo blizu. Čas prijetnih nakupov in srečanj!
RAK
Finančno se bodo stvari uredile. V vašem življenju bo zelo dinamično in korak za korakom boste pohiteli naprej. Odgovornost bo nekaj normalnega, čeprav se boste borili s svojimi dvomi. Na delovnem mestu bo prijetno in harmonično. V dobrodelnosti boste dokazali zlato srce.
LEV
■Tj Pravzaprav ne boste smeli počivati, ampak aktivno reševati uganke, ki jih za vas piše življenje. Borbenost bo tista, ki vam bo v samopomoč pri zastavljenih ciljev. Kreativnost boste nahranili skozi praznično okrasitev. Zdrav način življenja bo dobra popotnica za trdno zdravje.
DEVICA
Otroci vam bodo podarili smisel. Sreča se skriva v majhnih rečeh in pravilno bo, da ji boste sledili. Seveda boste želeli določeno popolnost in kmalu ugotovili, da je ne bo. Bodite bolj premišljeni v besedah. Telesu boste morali dovajati dovolj vitaminov v naravni obliki.
TEHTNICA
Življenje vam bo podarilo upanje in znali se boste boriti zase. Na delovnem mestu boste prejeli nek dobiček, ampak v denarnih zadevah boste morali biti previdni. Pozitivne iztočnice vam bodo pomagale ohraniti ravnovesje doma. Ljubezen: sladko!
ŠKORPIJON
Jutra bodo za vas polna presenečenj in drobnih opazovanj. Čeprav bo zunaj puščoba, se bo veselilo vaše srce. Kovali boste nove načrte in boste v ospredju. Deloma zaradi premišljenosti in deloma zaradi spleta okoliščin. V ljubezni in denarju bo vse tako, kot si boste zamislili.
STRELEC
Veliko časa boste na poti in med ljudmi. Korak za korakom boste odšli naprej. Delo vas bo okrepilo in tako bodo tudi vaše misli pozitivne. Spremljala vas bo določena pot, ki bo vezana na tujino. Izkupiček v poslovnem mestu bo drugačen, kot si boste želi. Srečen dan: torek.
KOZOROG
Koristno bo delovala notranja modrost in izpolnjenost. Poglobili se boste v raziskovanje. Poslovni uspehi bodo nekaj normalnega in koristnega. Bodite odprti za nova znanja. Kmalu bodo prišle določene spremembe in duhovno prebujenje. Tistega, česar ne boste morali povedati na glas, si zapišite.
VODNAR
Pričakovati je dinamičen teden, s katerem se vam bo izpolnila srčna želja. Čeprav bo s partnerjem bučno, bosta javno izkazovala naklonjenost in predanost. Po eni strani boste želeli imeti ob sebi ljudi in po drugi hrepenite po osamitvi. Dočakali boste tudi pohvalo in priznanje.
RIBI
Sreča bo objela tiste, ki bodo pogumni. Po poteh življenja boste zaplavali bolj odločno. Imeli boste možnost, da boste dokazali lastno srečo in tako boste doživeli razcvet. Na delovnem mestu bo zelo bučno in energično. Ignorirati boste morali stres in pozitivne misli bodo popotnica za trdno zdravje.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Oddaja Pomagajmo si, vsako sredo med 9. in 10. uro na Radiu Ptuj.
Šolski šport • Nogomet
Na območno prvenstvo OŠ Breg, OŠ Videm in OŠ Dornava
Od sredine novembra pa vse do 1. decembra, ko je bil na sporedu finalni del, je potekalo medobčinsko tekmovanje OŠ za učence letnika 1996 in mlajše. Letos je nastopilo kar 17 šol, ki so se med seboj najprej pomerile v predtekmovanju v petih skupinah, prvonapisane šole v spodnji tabeli pa so bile tudi gostiteljice v predtekmovanju.
Iz skupin A in B sta se v polfinale uvrstili prvo- in drugouvrščena ekipa, iz skupin C, D in E pa je napredoval zmagovalec skupine in najboljša drugouvrščena ekipa. Polfinale je potekalo na OŠ Ljudski vrt in OŠ De-strnik. Na Ptuju so se med seboj pomerile ekipe Grajene, Brega, Hajdine in Gorišnice, na Destrniku pa Destr-nik-Trnovska vas, Cirkulane-Zavrč, Dornava in Videm. Na parketu, kjer so boji potekali dvakrat 10 minut, so največ pokazale in se ob tem uvrstile v finale ekipe OŠ Videm, OŠ Dornava, OŠ Breg in OŠ Grajena.
Finale je potekal v sredo, 1. 12., v novi športni dvorani Ljudski vrt. Na njem so slavili učenci OŠ Breg, ki so
Ekipa OS Breg
se poleg drugouvrščene OŠ Videm in tretjeuvrščene OŠ Dornava uvrstili na območno tekmovanje.
Rezultati finala:
Grajena - Breg 0:2, Dornava - Videm 1:2, Breg - Videm 2:1, Grajena - Dornava 0:5, Dornava - Breg 1:1, Videm - Grajena 3:0.
Skupni vrstni red:
1.	OS Breg
2.	OS Videm
3.	OS Dornava
4.	OŠ Grajena
5.	OŠ Gorišnica
6.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
7.	OŠ Hajdina
8.	OŠ Cirkulane-Zavrč
9.	OŠ Markovci
10.	OŠ Kidričevo
11.	OŠ Olge Meglič
12.	OŠ Mladika
13.	OŠ Podlehnik
14.	OŠ Juršinci
15.	OŠ Ljudski vrt
16.	OŠ Cirkovce
17.	OŠ Majšperk
tp
A-skupina	B-skupina	C-skupina	D-skupina	E-skupina	
1. Juršinci	1. Markovci	1. Ljudski vrt	1. Podlehnik	1. Cirkovce	
2. Destrnik-Trn. vas	2. Videm	2. Gorišnica	2. Dornava	2. Breg	
3. Hajdina	3. Ljudski vrt (Grajena) 3. Olge Meglič		3. Kidričevo	3. Cirkulane-Zavrč	
4. Mladika	4. Majšperk				
Šolski šport • Odbojka
Naprej OŠ Hajdina in OŠ Breg
S finalnimi nastopi, ki so potekali 2. 12. v Markovcih, se je končalo medobčinsko tekmovanje v odbojki za učence letnika 1996 in mlajše, ki se je pričelo 25. 11. s predtekmova-njema (le-ti sta potekali na Destrniku). V finalnih obračunih, ki so potekali na dveh prekatih v Markovcih, so največ pokazali učenci iz Hajdine in Brega, ki so se uvrstili na območno tekmovanje.
Rezultati: Hajdina - Markovci 2:1, Ljudski vrt - Breg 0:2, Markovci - Breg 0:2 Hajdina - Ljudski vrt 2:0, Ljudski vrt - Markovci 0:2, Breg - Hajdina 1:2. Vrstni red:
1.	OŠ Hajdina
2.	OŠ Breg
3.	OŠ Markovci
4.	OŠ Ljudski vrt
5.	OŠ Juršinci
6.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
7.	OŠ Cirkovce
tp
Ekipa OS Hajdina
Futsal
U-21 vzhod: presenečenje v Ljubljani
REZULTATI 7. KROGA: Viktorbit eBlagajna - ABA Roletarstvo Ptuj 2:4 (0:1), KMN Slovenske Gorice -FC Litija 1:5 (0:4), KMN Ratitovec -Weber 4:3 (2:2).
1.	DOBOVEC
2.	VIKTORBIT
3.	FC LITIJA
6 0 0 5 0 2
47:11 18 35:30 15
4 0 3 21:20 12
4.	ABA ROLETAR. 7
5.	SLOV. GORICE 7
6.	KMN SEVNICA 6
7.	WEBER 7
8.	KMN RATITOVEC 7
3 0	4
3 0	4
2	1	3
2	0	5
28:27 28:40 21:26 36:42
1 1 5 23:43
VIKTORBIT EBLAGAJNA - ABA ROLETRASTVO PTUJ 2:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Svržnjak (14), 1:1 Radovanovič (23), 1:2 Bratušek (32), 2:2 Krička (35), 2:3 Krajnc (36), 2:4 Petek (38)
ABA ROLETARSTVO PTUJ: Kova-čec, Svržnjak, Simonič, Čuš, Krajnc, Vnuk, Bratušek, Petek, Brumen, Petrovič, Toplak. Trener: Boštjan Kupčič.
Mladi ptujski nogometaši so prijetno presenetili v Ljubljani, ko so ugnali drugouvrščeno ekipo.
DK
POSLOVNE BOZICNO-NOVOLETNE
^^ * i \ \ ,
Ä ČESTITKE «\\ E RS K E MST E D NIK iT -\\l
OKi \m
ZŽ* rrj bvste pysz)b)U xubyu GpsákRrato	te ptQiüäOlJitfB ñ
v ^/y^l'Jy/jj [teto cpiísteorMjí
lliiti svojim strankam, \ ^ a dobro sodelovanje^
Futsal • Turnir mladih
Litijani na Ptuju brez možnosti
Pretekli vikend je Futsal club Ptuj priredil turnir drugega kroga za selekcijo U-13, v sklopu liga-škega tekmovanja Futsal NZS, kjer so se domačemu občinstvu predstavili dve ekipi Ptuja U-13. Obe ekipi, tako Špedicija Goja kot Agroproagro, sta več kot zanesljivo opravili s svojimi vrstniki. Moštvo FC Ptuj Špedicija Goja je v eni izmed tekem kar dvaindvaj-setkrat prerešetala mrežo prve ekipe iz Litije.
Poleg turnirja, ki so ga priredili v klubu FC Ptuj, so odigrale tekme v gosteh še preostale selekcije FC Ptuja: U-21 je premagala v gosteh zmeraj močni KMN Viktorbit iz Ljubljane, moštvo U-18 je v Mariboru izgubila obe srečanji (z Mariborom in KMN Kebljem iz Oplotnice), ekipa U-15 pa je v Voličini klonila proti Zavrhu.
ÚM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa FC Ptuj Špedicija Goja
Rezultati:
U-21: Viktorbit Ljubljana - Futsal Club Ptuj 2:4
U-18: FC Maribor - Futsal Club Ptuj 2:1
Futsal Club Ptuj - KMN Nazarje Glin 2:6
U-15: KMN Zavrh Selce Duplek - Futsal Club Ptuj 6:3
U-13: FC Ptuj Špedicija Goja - KMN Velike Lašče 2:0
FC Ptuj Agroproagro - Fi-ziocenter Litija 3:0
FC Ptuj Agroproagro -Zlatarna Lea Litija 8:1
FC Ptuj Agroproagro - FC Dobrepolje 4:0
FC Ptuj Špedicija Goja -Fiziocenter Litija 22:0
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa FC Ptuj Agroproagro
Ta vikend še zadnjič na parketu v tem letu
Medtem ko je selekcija U-21 končala jesenski del tekmovanja, pa imajo drugi še zadnja srečanja v letošnjem letu. Ekipa U-18 se bo pomerila v Slovenski
Bistrici s Sevnico ter z Dobov-cem. Selekcija U-15 potuje v Ljutomer, saj jih tam čaka turnir v tamkajšnji novi športni dvorani s tekmecem, s katerim ima neporavnane račune iz Voličine pretekli vikend, KMN Zavrhom. Upi U-13 pa tokrat potujejo na turnir v Velike Lašče.
Peter Golob
V€UKfl BOŽICNO-NOVOL€TNn PRIR€DIT€V
»ZA Mfll€ IN V€UK€«
v ponedeljek, 27. decembra, ob 16. v čportni dvoran! Center
SPIDI z mini talent!,
DEDEK MRAZ m m skupina 4PLAV^T,
Nastopili bodo še:
■	čarodej Avgustino
■	Športna šola JuHuHu
■	Harmonikaš Aljaž Hliš
Ustvarjalne delavnice:
■	Pikapolonica
Voditeljici:	© &
Mateja Tomašič in Manja Kokol
Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj
C/. iß
Pokrovitelja
Štajerski1TEDNIK
RADIOPTUJ
89.8*98,£*I04t3
Pokličite marketing družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o., telefon 02 749 34 30 ali narocila@radio-tednik.si
*
Kaj bomo danes jedli
TOREK
kašnice, kisla repa SREDA
ričet s prekajenim mesom ČETRTEK
zelenjavna enolončnica, sladica PETEK
riževi polpeti*, dušeno sladko
zelje
SOBOTA
segedin golaž, krompir v kosih NEDELJA
goveji zrezki v gobovi omaki, njoki, solata PONEDELJEK
polenta z zelenjavo**, motovilec
*Riževi polpeti
Sestavine: pol kg okroglega riža, ki se razkuha, pol čebule, 3 žlice parmezana, 5 žlic moke, olje, jajce, drobtine.
Riž skuhamo do mehkega. Primešamo mu sesekljano prepraženo čebulo in parmezan ter moko. Oblikujemo polpete, jih povaljamo v jajcu in drobtinah ter ocvremo.
**Polenta z zelenjavo
Sestavine: 2 dl koruznega zdroba, 6 dl mleka ali vode (ali njune mešanice), sol; nadev: 3 žlice olja, 2 žlici sesekljane čebule, 20 dag pora, 6 dag korenčka, 20 dag bučk, sol ali vegeta, česen, pe-teršilj in drobnjak (lahko tudi katerakoli druga zelenjava po vašem okusu); preliv: 2 jajci, 2 žlici kisle smetane, 2 žlici mleka, 3 dag naribanega sira.
Mleko oz. vodo zavremo, posolimo in med mešanjem vanjo stresemo polento. Kuhamo približno 3 minute oz. tako dolgo, da se polenta strdi. Kuhano razporedimo v namaščen pekač. Kar se tiče zelenjave in začimb, pripravite mešanico po svojem okusu. Prepražite čebulo in ji dodajte (pre-vreto) zelenjavo. Posolite, poprajte, dodajte malo vegete oz. začimbe, ki jih imate radi. Prepraženo zelenjavo razporedite po polenti, ki se je med tem že ohladila in še bolj strdila. Čez zelenjavo polijte razžvrkljan preliv iz jajc in kisle smetane, lahko pa dodate še malo popra in peteršilja. Vse skupaj posujte z naribanim sirom. Ogrejte pečico na 200°C in pecite polento z zelenjavo približno 20 minut, da jajčka lepo zakrknejo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
Bodi previden pri posojanju denarja prijateljem. Lahko se zgodi, da boš ostal brez obojega. -k-k-k
Ljubezen je goreča po-
•k-k-k
Večina junakov je podobnih nekaterim slikam: če jih hočemo ceniti, jih ne smemo gledati preveč od blizu.
•k-k-k
Sanjal sem stvarnost. Kakšno olajšanje, ko sem se zbudil!
-k-k-k
Lep sem, močan sem, pameten sem, dober sem. In vse to sem sam odkril! -k-k-k
Sledovi mnogih zločinov vodijo v prihodnost. -k-k-k
Čas nas je radostno obdaril z geniji. Upajmo, da je nekaj tudi sposobnih. -k-k-k
Ko začnejo prijatelji človeku čestitati, da je videti mlad, lahko ve, da mislijo, da se stara. -k-k-k
Človeška zloba vedno prihaja od nemoči. -k-k-k
Kritizirati zna vsak bedak in mnogi to tudi počno.
SESTAVIL
EDI KLASINC
DRŽAVA V SREDNJI EVROPI
ZADRZANJE TALCA
NENASITNOST
VRSTA GLEDALIŠKE IGRE
NEMŠKA TELOVADKA HOFMANN
ŽENSKO IME, ROZIKA
TIP ZRAČNEGA ONESNAŽENJA
NAŠ SKLADATELJ PAHOR
GORA V ITALIJI (2512 m)
NAŠ FIZIK (MARJAN)
KRAJ PRI VOJNIKU
VERSKA SEKTA
LOJZE ARKO
HRANA ZA ZAČETEK DNEVA
CIAN
MESTECE PRI MILANU
IVANKA MEŽAN
MODEL SUBARUJA
NAS TEKAČ
(URBAN)
MADŽARSKA NEŽA
KRAŠKA POKRAJINA
SAMO-
KOLNICA
KVALITETNO SRBSKO VINO
PREBIVALEC IHANA
ZELEN POLDRAG KAMEN
FRANCOSKI ASTRONOM (FRANCOIS)
PESNIK KLOPČIČ
PEVEC JONES
JAPONSKI PISATELJ (KOBO)
ŽENSKI GLAS
AM. PIANIST (LEROY)
KITARIST (DJANGO)
NEBEŠKA HRANA
NAŠA IGRALKA (ITA)
VULKANSKI DIMNIK
ARHITEKT (EERO)
VISOK DVORNI USLUŽBENEC
BOSANSKI ESEJIST FINCI
PREBIVALEC SEDLA
NEMŠKI PISATELJ (HERMANN)
ZAJEČAR
LATVIJSKI ŠAHIST (NORMUNDS)
ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA
VOJAŠKI KOTEL
Smeh ni greh
Vajenec brije stranko. Delo mu gre dobro od rok, dokler ne pride mimo mojster. Takrat se pripravnika poloti trema in rahlo ureže stranko. Mojster mu hoče primazati klofuto, toda vajenec se skloni in klofuto dobi stranka.
Vajenec nadaljuje britje, dokler se ob njem spet ne pojavi mojster. Spet se ga poloti trema in rahlo ureže stranko. Mojster mu spet hoče primazati klofuto, toda on se pravočasno umakne in klofuto spet dobi stranka.
Vajenec brije naprej, dokler po nerodnosti ne odreže stranki ušesa. Takrat stranka reče: »Skrij nekam to uho, če mojster to vidi, me bo ubil!«
Tip sreča svojo bivšo: »Veš,
MESTO V NIGERIJI
ANGLEŠKI PEVEC DURY
JANKO LAVRIN
BLIŠČ, SJAJ
včeraj sem bil z drugo, še vedno pa sem mislil nate.« »Zakaj? Me pogrešaš?« »Ne. Ampak pomaga, da mi prehitro ne pride ... «
»Moja žena je zaradi hujšanja začela jahati.« »Pa se že kaj pozna?« »Da, konj je shujšal za deset kilogramov.«
Dva svetovna popotnika se pogovarjata. »V katerih državah si že bil?« »V Peruju, Mongoliji, Avstraliji, na Havajih ...« »Kam greš pa zdaj?« »Spat, ker je že pozno.«
Napis na nagrobnem spomeniku: "Z gorečo vžigalico je pogledal v bencinski rezervoar, ali je v njem še kaj bencina. Bil je!"
"Krasen posnetek! Kje pa si posnela to fotografijo?" "Na ruševinah Akropole." "Kako pa si prišla tja?" "Z avtom."
"Aha, sedaj mi je pa jasno, od kod ruševine."
"Pri nas doma na mizi ne boš nikoli našel niti kapljice alkohola!"
"Pri nas tudi ne! Vedno skrbno pazim, ko ga točim v kozarec."
"Gospod, naj vašo taščo klasično pokopljemo ali upepe-limo?" vpraša uslužbenec pogrebnega zavoda 'žalujočega' zeta.
"Kar oboje storite, da bo bolj sigurno!"
Direktor je poklical vodjo sektorja k sebi v pisarno in mu rekel: "Slišal sem, da ste včeraj zvečer skozi vas peljali samokol-nico! To se pa res ne spodobi za človeka na vašem položaju!"
"Žal mi je, gospod direktor, toda v vasi ni bilo mogoče priklicati taksija, z nečim sem vas pa vendar moral odpeljati domov!"
V turistični agenciji.
Moški vpraša: "Za svojo ženo iščem zdravilišče v gorah. Mi lahko priporočate kakšno zdravilišče, kjer obstaja nevarnost plazov?"
"Zakaj petelin poje tako zgodaj zjutraj?"
"Ker potem, ko se kokoši zbudijo, ne upa odpreti kljuna!"
Ugankarski slovarček: ARERA = gora v Italiji, visoka 2512 m, CARR = ameriški džezovski pianist in skladatelj (Leroy, 1905-1935), DRENAK = kvalitetno srbsko rdeče vino, EDE = mesto v Nigeriji, KESTEN = nemški pisatelj (Hermann, 1900-1996, »Čas norcev«), MIEZIS = la-tvijski šahovski velemojster (Normunds, 1971-), RHO = italijansko mestece pri Milanu, VIZORE = naselje pri Vojniku.
■ueljpes 'ueiuov 'bjsjv 'eoiïep! 'euo9| 'pje» 'ojs 'wezjueiuow 'goujs '|y 'u| '9|!|A| 'epiezoy 'pequfôy 'oqy 'nug 'jeuuew 'ej§| eujrojo 'yz '>jeje '^oej 'eujsej^ '>|9U 'oees| 'ne 'U9| 'isouepeus 'Aenqejgn 'e>jsjezpe|/\| ONAVHOQOA '»luezMvi 9( A9}|saa
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
tui ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
MORNAR
VEZNIK
RIJEKA
SIKANJE
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
%milumed
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
SIVILJSKA POPRAVILA. Nudimo vse vrste šiviljskih popravil, ek-spres krajšanje hlač. Avtodrom, Potrčeva 63 b, Ptuj (nasproti gasilskega doma). Tel. 051 422 088, 02 745 03 39.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAM ekstra deviško oljčno olje, hladno stiskano, ekološke pridelave, pridelano v slovenski Istri iz stoletnih oljčnih dreves. Informacije na 031 718 773.
PRODAM prašiča, domače reje, težkega okrog 190 kg. Tel. 763 28 01 ali 031 708 930.
KUPIM traktor Ursos. Tel. 070 521 564.
BUKOVA drva, razžagana na 33 cm, zložena na paleti, prodam. Tel. 041 893 305.
PRODAM dve svinji domače reje, težki okrog 170 kg, in jagnjeta za zakol, lahko očistimo. Tel. 769 28 71.
PRODAM 200 kg težkega prašiča, domače reje, po 1,40 €/kg. Tel. 783 32 41.
PRODAM štiri prašiče od 150 do 170 kg, domače reje. Tel. 041 964 200, Lovrenc.
PRODAM prašiča domače reje, težkega nad 200 kg. Tel. 051 804 518.
PRODAM traktor Lambordžini 653 DT, 4 x 4 pogon, s prednjim nakla-dačem. Tel. 02 656 09 11.
PRODAM traktor Deutz 45, sod za gnojevko, 3200 l, plačilo možno z brejo živino ali teleti. Tel. 031 295 124.
PURICE, težke od 12 do 14 kg, domače reje, žive ali očiščene, prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM odojke, Stojnci 119 a, tel. 766 37 61.
PRODAM svinjo, 1 80 kg, domače reje. Telefon 753 32 61.
PRODAM več odojkov in svinje za zakol. Kelc, Krčevina pri Vurbergu 16 a, telefon 041 436 506.
PRODAM odojke in odstavljeno plemensko svinjo. Tel. 766 9001 ali 031 845 522, Stojnci.
PRODAMO dve svinji, 220 kg, in dve svinji, 120 kg, domače reje, cena po dogovoru. Tel. 757 1481.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelj, telefon 713 60 33.
PRODAM odojke, stare 9 tednov. Inf. na tel. 02 757 80 31.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvosobno stanovanje, 63 m2, v Kraigherjevi ulici 29. Tel. 751 19 51.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, delo adaptirano, takoj vseljivo. Tel. 031 244 748.
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo v Zabovcih. Telefon 051 354 707.
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Telefon 031 233 264.
PRODAM garažo pri Rimski peči. Telefon 772 4601.
DOM-STANOVANJE
ODDAM opremljeno trisobno stanovanje na relaciji Ptuj-Tržec-Majšperk. Informacije na GSM 031 572 616.
1,5 KM IZ PTUJA oddam v najem dvoposteljno sobo s souporabo kuhinje in sanitarij. Tel. 031 219 184.
NAJNIŽJE cene novih in starih knjig na Ptuju! Obiščite antikvariat v Prešernovi ulici 12, od pon. do pet. med 11.00 in 16.00 in v sob. med 9.00 in 12.00. Vabi znani založnik Dušan Cunjak.
PRODAM harmoniko frajtonerico, štiriredno, cena 1200 €, in aparat za avtogeno varjenje, 200 amperov. Tel. 031 769 481.
PREKLICUJEMO vozno karto avtobusnega prevoznika Veoline, izdano na ime Sašo Korez, Stoperce 70 a, za relacijo Ptuj-Stoperce.
Prireditvenik
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Severin Stanojevič, dr.dent. med. V Zdravstvenem domu na Ptuju
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
d»OdW8m2l2Ô10l ob 5.001utTt
^m II . ftiifjfUr	-SÄ \\
izpred železniške postaje na Ptuju.

ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine. Tudi na panju. Možno plačilo takoj. G.O.Z.D-BIO-LES, Medved Vlado, s. p. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
KUPIM traktor IMT 533 ali 539 ter kiper prikolico Tehnostroj. Tel. 041 680 684.
SÂJMI
V časopisu Štajerski tednik je za naročnike v času od 26.11. pa do 7.12. potekala akcija ogled predbožičnega Dunaja za 32,00 € za dve osebi.
Vašo dopisnico smo izžrebali in tako ste postali srečen udeleženec našega nagradnega izleta. Prosimo vas, da nas čim prej, oziroma najkasneje do ponedeljka, 13.12. do 12. ure, obiščete v našem tajništvu in potrdite vašo udeležbo na našem prazničnem avtobusu in poravnate 32,00 €, sicer bomo namesto vas izžrebali drugega naročnika, ki bo potoval z nami.
Za vse informacije pa smo vam na voljo na 02 749 34 30.
ČESTITAMO!
Nagrajenci: Metka Roškar, Mariborska 55, 2251 PTUJ; Ivan Jurgec, Gradišča 20, 2282 CIRKULANE; Milica Svenšek, Gerečja vas 43, 2288 HAJDINA; Marija Korošec, Lovrenc 37 c, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU; Marjana Kerin, Pobrežje 108, 2284 VIDEM PRI PTUJU; Irena Zorko, Vintarovci 70, 2253 DESTRNIK; Jože Klemenčič, Zgornja Hajdina 1, 2288 HAJDINA; Janez Hliš, Drstelja 43, 2253 DESTRNIK; Martin Zamuda, Borovci 5, 2281 MARKOVCI; Janko Čuš, Spodnji Velovlek 20, 2250 PTUJ; Marjan Popošek, Podvinci 98 a, 2250 PTUJ;
Avstrijska prestolnica v predprazničnem vzdušju in okrašena ima še poseben čar.
Odhod iz Ptuja izpred železniške postaje bo 18.12.2010 ob 5.00 zjutraj. Vožnja mimo Maribora, preko Šentilja, mimo Gradca in z vmesnim postankom do DUNAJA. Postanek pri dvorcu Schonbrunn in sprehod po parku. Nadaljujemo v središče na Ring, ob katerem se vrstijo opera, Hoffburg, parlament, univerza, rotovž, votivna cerkev... Še skokdo zgradbe arhitekta Hundertwasserja vznačilnem slogu. Nato peš po mestnem jedru; skozi dvorec Hoffburg, mimo španske jahalne šole do Grabna in kužnega znamenja. Ogled cerkve sv. Štefana. Sledilo bo nekaj prostega časa za kosilo oz. oglede po želji. Popoldanski obisk božično-novoletnega sejma. Za konec še vožnja do Pratra in možnost vožnje z znamenitim Riesenradom. Povratek proti Sloveniji, kamor bomo prišli v poznih večernih urah.
IZLET vključuje:
prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, cestnine, pristojbine, parkirnine in dajatve, dovolilnico za vožnjo po Dunaju, vse oglede po programu brezvstopnin, slovensko vodenje in organizacijo.
Stanislav Merc, Kraigherjeva 20, 2250 PTUJ; Franc Bezjak, Prvenci 7 a, 2281 MARKOVCI; Jožef Kocjan, Orešje 169, 2250 PTUJ; Stanislav Glažar, Hajdoše 38 a, 2288 HAJDINA; Janez Murko, Podvinci 78 a, 2250 PTUJ; Anton Hren-ko, Mestni Vrh 63, 2250 PTUJ; Metka Kajzer, Janežovski Vrh 39, 2253 DESTRNIK; Marija Kuhar Krajnc, Podvinci 123 a, 2250 PTUJ; Irena Novak, Sestrže 43, 2322 MAJŠPERK; Lidija Hrnec, Sp. Gruškovje 20, 2286 PODLEHNIK; Slavko Mlakar, Belavšek 36, 2285 ZGORNJI LESKOVEC.
Petek, 10. december
10.00 do 13.00 Ormož, 1. obletnica odprtja novih prostorov delavnic DE VDC Ormož
17.00 Mala Nedelja, gasilski dom, božično-novoletna delavnica
18.00 Trnovska vas, dom krajanov, Čajanka »Pogovor o zdravilnih rastlinah, ki
rastejo v okolici našega doma«, organizira TD Trnovska vas 19.00 Podlehnik, dvorana, Dramski večer »Naši prazniki« 19.00 Hajdina, dvorana DU, monokomedija, Tajnica Lolita 19.30 Ljutomer, dom kulture, Gajaš arestant, monokomedija, Petelinji zajtrk se nadaljuje
19.30 Ormož, Dom kulture, komedija Svoboden zakon 19.30 Maribor, SNG, balet, La Boheme, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Antigona, MalOd, za abonma Drama vikend 1 in izven
20.00 Maribor, SNG, drama, Mali princ, StaDvo, za izven 20.00 Ptuj, grand hotel Primus, Primusove vinske zgodbe, Praznične penine -biseri v kozarcu
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava fotografij Utrip mesta, avtorji fotografij so
člani Društva Toti foto
Sobota, 11. december
8.00 Ormož, avtobusna postaja, predbožični izlet v Gradec 11.00 Slovenska Bistrica, dom Svobode, lutkovna predstava v okviru prireditev Veseli december
14.00 do 18.00 Ljutomer, Glavni trg, Juhu veseli december je tu - božični bazar 16.00 do 18.00 Pragersko, vodni stolp, razstava jaslic in božično-novoletnih
dekoracij, vse do 17. decembra 18.00 Videm, občinska dvorana, Spet je leto naokoli - praznična prireditev KD Franceta Prešerna
18.00 Hajdoše, gasilski dom, kulturni večer posvečen spominu na prvega zborovodja Valentina Žumra, vabi Moški pevski zbor PGD Hajdoše 18.00 Grajena, dom krajanov, veseloigra v treh dejanjih, Pa nikomur ne povej!,
v izvedbi Dramske skupine KTD Selce 19.00 Polenšak, dvorana gasilskega doma, Adventni koncert Pihalne godbe
občine Dornava, vstopnine ni 19.00 Hajdina, dvorana DU, monokomedija Tajnica Lolita 19.30 Ljutomer, dom kulture, ledena trgatev Vinopiri 19.30 Maribor, SNG, balet, La boheme, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Antigona, MalOd, za abonma Drama sobota in izven
20.00 Maribor, SNG, drama, Mali princ, StaDvo, za izven
Nedelja, 12. december
10.00 do 16.00 Ptuj, Pedagoška služba na gradu, Muzejske delavnice Zlati orehi,
izdelovanje novoletnih okraskov 14.00 Kidričevo, restavracija Pan, srečanje starejših občanov občine Kidričevo 15.00 Ptuj, Mestno gledališče, Akademija MGP, predavanje na temo Vice 16.00 Dornava, baročna dvorana gradu, koncert ob 15. obletnici Moškega
okteta iz Dornave 17.00 Maribor, Narodni dom, Strahec 19.00 Hajdina, dvorana DU, monokomedija Tajnica Lolita
Ponedeljek, 13. december
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Oj, čudežni zaboj, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Oj čudežni zaboj, za šole in izven 15.30 Ormož, pritličje gradu, razstava Stari Egipčani, razstava udeležencev
Mladinskega raziskovalnega arheološkega tabora Ormož 2010 18.00 Juršinci, večnamenska dvorana, božično-novoletni koncert
Torek, 14. december
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gravža, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Gravža, za šole in izven 18.00 Slovenska Bistrica, knjižnica, uvod v prijetne praznične dni s predavanjem Simone Krebs »Kaj je smeh in kaj joga smeha«
Kino Ptuj
Petek, 10. december, ob 18.00 Socialno omrežje - drama. Ob 20.10 Art program: Katin - vojna drama.
Sobota, 11. december, ob 10.00 Jelenček Niko, sinhronizirano v slovenščino - animirana pustolovščina., vstopnice dobite v CID. Ob 19.00 Oča -drama, po projekciji filma sledi pogovor in druženje z glavnim igralcem Sandijem Salamonom in Mikijem Rošem, vstop prost.
Nedelja, 12. december, ob 10.00 Jelenček Niko, sinhronizirano v slovenščino -animirana pustolovščina. Ob 17.30 Oča - drama. Ob 18.50 Socialno omrežje - drama. Ob 21.00 Art program: Katin - vojna drama.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Z glasbo veselo v novo leto: ansambel Slovenski zvoki, Ansambel Petra Finka, Ansambel Dori, Ansambel bratov Poljanšek, Zvuci iz Zagorja, Polka punce, Ansambel Svetlin. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
*t<z ûfeletcc www.radio-ptuj.si
t-1
S,Zetein02/228Q11Q
www.tednik.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.mikiavz@gmaii.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
ALFA 159 SP0HTWAG0N 1.9 JTDM	2001	10.980.00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CHEVROLET AVE01.2	2007	5.350,00	KUMA	KOV. RDEČA
CITROEN C51.6 HDI DYNAMIQUE	2008	13.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
FORD FOCUS 1.6 TDCI KARAVAN	2006	6.850.00	KUMA	SREBRN
KIA MAGENUS 2.0 i	2006	7.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
MERCEDES E 320 CDIAVTOMATIK	2003	14.980,00	AVT. KUMA	KOV. RJ. SIVA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI EXPRESSION	2005	8.390.00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2007	7.780,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRN
RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUELUX	2008	9.380.00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
SEAT ALTEA 1.9 IDI STYLANCE	2006	10.490,00	AVT. DIG. KLIMA	SREBRN
VW GOLF V 1.9 TOI UMUZ. KUPU. SLO	2006	10.350,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDICONF.UMUZ.	2005	11.680.00	AVT. KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDIDSG KAR. CONFORT	2007	13.550,00	AVT. DIG. KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI KAR. CONFORT	2008	12.980,00	AVT. DIG. KLIMA	KOV. ČRNA
VWTOURAN 1.9 TDI HIGHUNE	2008	15.990.00	ALU PLAT.	KOV. SREBRN
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
i> družbi oddaje	.....
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
NOVO V RESTAVRACIJI DB PONCHOIU
ZRAVEN BOGATE PONUDBE MEHIŠKIH SPEC1AL1TET VAM NUDIMO ODSLEJ TUD1 KOSILA VSAK DAN ODll-15 URE, PO SAMO 8,90 EUR. SPREJEMAMO PA TUD1 VEČJE SKUPINE DO 100 OSEB Z MEN1J1 PO VAŠ1 1ZB1R1 S KLAS1ČNO AL1 MEH1ŠKO HRANO 1N ORGAN1Z1RAMO ROJSTNODNEVNE ZABAVE Z OTROŠK1M1 MEN1J1 POSAMO5,00EUR PR1ČARAJTE SEB1 1N SVOJ1M NAJMLAJŠ1M VROČO MEH1KO KAR NA PTUJU!
REZERVAC1JE SPREJEMAMO NA TELEFONSKO ŠTEV1LKO 02/780-62-90 AL1 NA NAŠ1 SPLETN1 STRAN1 WWW.DEPONCHO.S1!!
OBENEM VOŠČ1MO VSEM GOSTOM 1N POSLOVN1M PARTNERJEM VESEL BOŽ1Č TER M1RNO 1N SREČNO 2011.
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SPORED ODDAJ
PETEK 10.12.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev
9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika PeTV 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Lenart - Srečanje ljudskih pevcev 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Povabilo na kavo - Dejan Zavec 00.30 Vid eo strani SOBOTA 11.12.
8.00 Revija pihalnih godb 10.00 Lenart - Srečanje ljudskih pevcev 11.30 Polka in majolka 12.30 Utrip Iz Ormoža 13.15 Ptujska kronika PeTV 18.00 Polka In majolka 20.00 Spravilo koruze v Novi vasi 21.30 Ormož-MNP 22.15 Polka In majolka 23.15 Povabilo na kavo - Dejan Zavec 23.45 Ptujska kronika PeTV 24.00 Vldeo strani
SiP
TV
NEDELJA 12.12.
8.00 Utrip iz Ormoža 9.00 Martinova maša 10.00 ŠKL
11.00 Pobrežje - Večer ljudskih pesmi 13.00 Polenšak - Razvitje lovskega praporja 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ljudski pevci - Pesem na vasi 18.30 Lenart - Srečanje ljudskih pevcev PONEDELJEK 13.12. 8.00 Ljudski pevci na Sellh 9.00 Utrip Iz Ormoža 9.45 ŠKL
10.30 Ptujska kronika PeTV
18.00 Pobrežje - Večer ljudskih pesmi
20.00 Spravilo koruze v Novi vasi
21.30 Polka In majolka
22.30 Povabilo na kavo - Dejan Zavec
23.00 Mozaik kulture
23.30 Vldeo strani
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA			VOZI L	
Znamka	Letnik	Cenf)	Oprema	Barva
DAEWOO NUBIRA 1,6 SX	1999	1.290,00	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
MAZDA51,816V	2006	11.900,00	PRVI LAST.	KOV. SV. ZELENA
PEUGEOT 407 2,0 HDILIMUZ.	2005	7.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
CITROEN PICASSO 1,816V SX	2000	3.590,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01,216V STORIA	2006	4.900,00	PRVI LAST.	MODRA
PEUGEOT 2061.4X-LINE	2004	4.750,00	56.000 KM	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI PRIVILEGE	2005	6.900,00	PRVI LAST.	BELA
PEUGEOT 3071,616V XS	2001	4.450,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
MAZDA 6 2,0 CD KARAVAN	2003	5.890,00	WEBAST0	KOV. ZELENA
PEUGEOT BOXER 2,0 HDIT0V0RN0	2006	6.000,00	PRVI LAST.	BELA
CITROEN C4 PICASS01,6 HDI	2007	12.800,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 307 CC 2,OiAVTOMAT.	2006	10.400,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
DAEWOO KALOS 1,416V SE	2003	3.490,00	71.000 KM	KOV. SREBRNA
HYUNDAI GETZ 1,3 FUNKY	2003	3.680,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FIAT PUNT01,2 SX FRESH	2000	2.150,00	SERV. KNJIGA	BELA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI EXPR.	2003	6.600,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CHEVROLET LACETT11,616V SX	2004	4.490,00	PRVA REG. 2005	KOV. SV. ZELENA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI DYNAM.	2003	4.650,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
CHEVRLETSPARK 0,8 STAR	2007	4.490,00	PRVI LAST.	RDEČA
HYUNDAI GETZ 1,416V GL	2006	5.250,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
SUZUKI IGNIS 1,3 GLX	2003	4.560,00	PRVI LAST.	RDEČA
MITSUBISHI CARISMA 1,8 GDI LS	1998	1.570,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI BUSINES 2007		13.900,00	KLIMA	KOV. ČRNA
JEEP DODGE CALIBER 1,8	2007	10.500,00	KLIMA	KOV. ČRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605
IW.'H-M'll.'Win
dr. Dražen Babic
v Ourmancu 152 pri KRAPINI
Sprejema paciente po dogovoru.
Informacije na tal: 00 385 98 725 293
RADIOPTUJ
^ 89,8° 98,2 °I04^3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
OKNA
VRATA
ROLETE
OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA STEKLENE FASADE

eacoNT
'Dana ßeäeeUi oioeytje
Tel.: M 741 Ii 80,6m Ml Î16 SOS
Kakovost po nižji ceni.
Neodlaiajte h líbente i t našega programa oken nvrjt po posebej ugodni poletni ceni.
Belcont d.o.o.
Hardek 34/g, 2270 Ormož belcontdoo@siol .net, www.belcont.si
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
m® hojm
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45,6SM:040/187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
■
UGODNA PRODAJA
PIROTEHNIČNIH IZDELKOV!
VecstRgÚ«»Kíteríje ^
od	\ /
ter miwKaifète 12'pmA
•JJ.0>f	*V "
Odprto vse dni v tednu od 8. do 21. ure. ^^
Zupanič Zdravko, s.p., Markova 28a, 2281 Markova
3
lllarkolllafk
www.markomark.si
V Orešiu za vas gradim« 9 stanovanj v velikosti od 40 m* do 100 m*.
Za informacije lahko pokličete na gsm 031 636 665 oz. obiščete spletno stran www.markomark.si.
www.tednik.si
• 07 .U sadjarstvo, Avl J H J vinogradništvo J-\l In vinarstvo
^ ^ ■prt,O0° Vrtane
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v decembrski številki med ostalim preberete o škropljenju z bakrovimi pripravki v sadjarstvu, o virusnih boleznih vinske trte, nadalje o šiponu nove dobe in o spremljanju mladega vina, v prilogi Vrtnine pa pišemo o načrtovanju kolobarja pri ekološki pridelavi ter o hidroponiki za vrtičkarje. Revija Sad - 21 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
NOTESDENT d.o.o.
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 6710
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri konceslonaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
So dnevi in dnevi, enaki vsi... A pride dan Usode, življenje spremeni...
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
Pavle Horvat
S POLJSKE CESTE 2, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa izrazili sožalje. Zahvalo namenjamo tudi Osnovni šoli Hajdina, DU Haj-dina, PGD Hajdina, kolesarjem iz Lovrenca na Dr. polju, Društvu žena in deklet Hajdina, duhovniku za opravljeno molitev in pogrebni obred, govorniku g. Šeguli za besede slovesa, osebju ginekološkega oddelka ter oddelka intenzivne terapije in nege Splošne bolnišnice Ptuj za izkazano prijaznost ter hvala pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči vsi njeni
»Nič ni tako dragoceno kot tisti del tebe, ki je v drugih, in tisti del drugih, ki je v tebi, tam zgoraj, visoko gori, je vse eno.«
Pierre Teilhard de Chardin
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
Antona Čuša
IZ KICARJA 119 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče ter za maše. Posebej se zahvaljujemo Komunalnemu podjetju Ptuj, pevcem za odpete žalostinke in za odigrano Tišino, ge. Veri za molitev in ganljive besede slovesa, govorcema ge. Zamuda in g. Bren-holcu, Društvu upokojencev Rogoznica ter praporščaku društva, odboru in članom Rdečega križa Rogoznica, dr. Briclju in dr. Lasbaherju za vso skrb in požrtvovalnost v poteku njegove bolezni. Iskrena zahvala velja tudi g. župnikoma Milanu Kvasu ter Danilu Holcu, delavcem Elektra Maribor ter KZ Ptuj. Hvala tudi nečakoma Zlatku in Branku z družinama za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
»Zdaj ne trpiš več, dragi ata, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet za nas je mrzel, prazen in opustošen, odkar te več med nami ni.«
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Franca Ducmana
roj. 27. 3. 1941-24. 11. 2010
IZ KOČIC 42
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivu Perutnine Ptuj MI in TPI ter Čebelarstvu Pislak. Hvala ge. Berti Letonja za molitve, g. župnikoma Cirilu Čušu in Štefanu Zveru ter ministrantoma za opravljen cerkveni obred. Hvala g. Rudiju Vodušku za besede slovesa pri odprtem grobu, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in podjetju Mir.
Žalujoči: žena Kristina, hčere Silva, Danica, Zdenka in Angelca z družinami
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, čeprav v grobu spiš, z nami še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice
Elizabete Kokot
IZ HRASTOVCA 4, ZAVRČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrekli sožalje, še posebej se zahvaljujemo nosilcem križev in praporov, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, govornici, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči sinovi z družinami
Nisi se izgubila kot zven v tihoto, nisi odšla v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
V SPOMIN
12. decembra mineva 25 žalostnih let, odkar nas je zapustila naša najdražja mamica, žena in babica
Jožica Ilešič
(12. 12. 1985-12. 12. 2010) ANŽELOVA ULICA 7, PTUJ
Minevajo dnevi in tedni, žalost za teboj pa nikoli ne bo minila, ostala boš v naših srcih. Hvala vsem, ki se ustavijo pri njenem grobu, ji prižgejo svečko in se poklonijo njenemu spominu.
Tvoji najdražji
Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo pozabila.
V SPOMIN
8. decembra so minila tri leta, odkar nas je mnogo prerano zapustil dragi sin, brat, stric in svak
Boris Karo
IZ JANEŽOVCEV 14
Hvala vsem, ki z lepim spominom nanj postojte ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Njegovi najdražji
SPOMIN
Janko Žnidarič
2001-2010
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in podarite lepo misel.
Njegovi najdražji
Usoda kruta je med nas posegla, utrgala mladostni cvet, nesrečo, žalost nam postregla, ZAKAJ TAKO JE KRUT TA SVET?
V SPOMIN
9. decembra mineva leto žalosti in bolečine, odkar ni več med nami naše drage hčerke, sestre ...
Sandre Juričinec
IZ ZAVRČA
Hvala vsem, ki s svečo, rožami in dobro mislijo postojite ob njenem grobu.
Z žalostjo v srcu se je spominjajo: mamica Natalija, ati Dušan in brat Sašo
SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 9. december 2005, ko nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pra-dedek
Janez Murko
IZ KICARJA 25
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Ostali so spomini, ostala je bolečina, ostala za tabo velika je praznina.
SPOMIN
9. decembra je minilo peto leto, odkar nas je za vedno nenadoma zapustila draga žena, mama in babica
Marija Matjašič
PERŠONOVA 21, PTUJ
Hvala vsem, ki se je spomnite in prižgete svečke na njenem preranem grobu.
Tvoji najdražji: mož Ignac, hčerka Slavica, vnuka Rok in Iva, sin Rado, vnuk Luka ter prijateljica Jožica
Kako srčno si želel, da še med nami bi živel. Smo ob tebi se borili, da zdravje bi ti povrnili. A bolezen tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari.
SPOMIN
6. decembra sta minili dve leti, kar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in boter
Jožef Grosek
IZ TRNOVSKE VASI 2
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: žena Trezika, hčerka Majda z možem Štefanom in ostalo sorodstvo
Srce tvoje več ne bije, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in praprababice
Johane Bedrač
IZ DRAVCEV 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja.
Hvala duhovniku za opravljen obred in sveto mašo, govorniku za besede slovesa, pevcem, pogrebnemu podjetju Mir za organizacijo in izvedbo pogreba. Vsakemu posebej hvala!
Žalujoči vsi njeni
Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, nisem tam, ne spim.
V SPOMIN
Danes, 10. decembra 2010, mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in sestra
Rozika Zabav
IZ HAJDOŠ 29
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se je spomnite z lepo mislijo ter ji prižigate svečke.
Žalujoči: mož Alojz ter hčerki Nada in Natalija z družinama
Pobrežje • Asfalt čez pokrove kanalizacijskih jaškov
Cesto bodo morali „naluknjati" še enkrat
Videmčani, pa tudi vsi drugi vozniki, ki so minule mesece bolj orali in poskakovali ter slalomirali kot vozili po povsem razdrapanem vozišču odseka ceste skozi naselje Pobrežje, so zadnje tedne veliko bolj zadovoljni. Ne pa povsem.
Omenjen odsek ceste je bil kar nekaj mesecev res težko prevozen, tudi pri dovoljeni hitrosti, ki se v tem delu občine giblje med 50 in 70 kilometri na uro. Vsak, ki se je vozil v eno ali drugo smer, je moral namreč nadvse paziti na dobesedno izrezane dele asfalta, ki so bili nametani vsepovprek, v različnih pravokotnih in kvadratnih oblikah, ob tem pa je bilo treba izjemno paziti še na pokrove kanalizacijskih jaškov, ki so štrleli nad voznim pasom ali pa bili nekaj krepkih centimetrov nižji od vozišča. Vožnja je bila tako prava humoreska za tiste, ki so bolj ali manj jezne, velikokrat pa tudi presenečene voznike opazovali z varnih razdalj svojih dvorišč. Namreč, če se je voznik hotel izogniti vsem naštetim pastem, je moral voziti pošten cik-cak kot najbolj pijan šoferček. Srečanja nasproti vozečih pa so se praviloma redno končevala bodisi s krepkim zaviranjem vsak na svojem pasu in s previdnim prebijanjem čez oviro bodisi z
glasno kletvico voznika, ko je avto nepričakovano pribilo in odbilo s kakšne luknje ali pokrova ...
Pred nekaj tedni pa se je zgodil mali čudež: omenjeni odsek ceste je bil gladko preplasten z novo asfaltno prevleko, od roba do pločnika. Nobenega poskakovanja in slalomiranja več. Življenje je menda postalo takoj lepše; do prvega deževja in kasneje snežink. Kot so na minuli seji občinskega sveta vedeli povedati svetniki, se je svetloba žarometov od mokrega temnega asfalta odbijala s takšno silo, da je bilo težko pravilno „nacentrirati" svoje vozilo. „Kdaj bo po sredini cestišča zarisana prekinjena črta? To je nujno že zato, da se vsak voznik lažje orientira v primerih, ko se asfalt blešči, poleg tega so oznake nujne tudi zaradi snega," so opozarjali svetniki in župan jim je obljubil, da se bo označevanje zgodilo kmalu. Po zadnjih informacijah menda takoj, ko bo cesta suha.
Druga, bolj prikrita zadeva,
Nova asfaltna prevleka na odseku ceste v Pobrežju je pravi balzam za voznike, saj je konce slalomi-ranja med luknjami in pokrovi jaškov. Žal pa bo treba v prihodnje izrezati asfalt povsod tam, kjer se pod njim „skriva" jašek s pokrovom ...
s katero se zdaj še nihče ne obremenjuje posebej, čeprav je že slišati opazke, pa so z asfaltno prevleko prekriti pokrovi jaškov ... Res je sicer, da ka-
nalizacijski sistem v tem delu občine še ne deluje, čeprav je bil nedavno položen, vendar pa je tudi povsem jasno, da se pokrovov jaškov ne sme in
ne more kar „zabetonirati". In jasno je, da jih bo treba slej ko prej spet „odkriti", se pravi iz-rezati nove luknje v sveži asfalt
Kako je možno, da je občina dovolila asfaltiranje vsepov-prek, smo povprašali župana Friderika Bračiča. Povedal je, da je bila takšna skupna odločitev občine, izvajalca del, podjetja Nizke gradnje Ptuj, in nadzora: „Gre za to, da s sedanjo prevleko želimo ugotoviti učinek posedanja. Če se bo izkazalo, da sta zdaj temeljenje ceste in prevleka dovolj stabilna in ne bo prihajalo več do občasnih posedanj na nekaterih lokacijah, bomo potem temu nivoju prilagodili jaške in pokrove. Seveda imamo natančno označeno, kje so, in na teh lokacijah bo potem potreben izrez asfaltne prevleke ter namestitev pokrova v nivoju vozišča. Ta dela pa se bodo izvajala na stroške izvajalca del."
Nesrečna prenovljena po-breška cesta bo tako v prihodnosti še enkrat deležna luknjanja, vozniki upajo, da res zadnjič, marsikdo pa je takšno delo označil kot „modernizaci-ja ceste po butalsko" ...
SM
Foto: SM
Atletika • Nagrade Atletske zveze Slovenije
Na Ptuju najbolje organizirana tekmovanja
Letošnja atletska sezona je bila za Atletski klub Cestno podjetje Ptuj zelo uspešna tako v tekmovalnem kot organizacijskem pogledu, če sklepamo po dveh nagradah, ki ju je klub prejel od Atletske zveze Slovenije.
Ptujski klub je na prireditvi Slovenski atlet leta prejel priznanje za najboljši atletski klub minule sezone v Sloveniji, poleg tega pa še posebno priznanje za najboljšega organizatorja atletskih tekmovanj. Rezultatsko analizo bomo podrobneje prikazali v eni od prihodnjih številk, tukaj bi radi spomnili, da so ptujski atletski delavci letos organizirali štiri atletska tekmovanja, ki so si jih udeleženci, trenerji in delegati zapomnili po za slovenske
razmere nadstandardni organizaciji.
Konec maja je ptujski mestni stadion gostil državno prvenstvo v mnogobojih, v drugi polovici sezone pa so sledila še tri dvodnevna tekmovanja. Prvi konec tedna v septembru je potekal atletski pokal Slovenije za mlajše mladince in mladinke, ki se ga je udeležilo okoli štiristo mladih atletov, teden dni kasneje pa je sledilo še državno prvenstvo za pionirje, najmnožičnejše atletsko
tekmovanje v Sloveniji. V kategorijah U12, U14 in U16 je nastopilo več kot 700 otrok, ki so v dveh dneh opravili okoli 1300 nastopov v različnih disciplinah. V začetku oktobra pa je sledil še atletski pokal v mnogoboju.
Pri organizaciji atletskih tekmovanj, mnogo jih je letos bilo tudi na nižji ravni, je nepogrešljiva pomoč atletskih sodnikov, ki delujejo ljubiteljsko. Trenutno jih je v ptujskem klubu aktivnih okoli 50, vodi pa jih mednarodni sodnik Stane Kranjc. Alfa in ornega organizacije vseh atletskih tekmovanj pa sta trenerja v klubu Gorazd Rajher in Aleš Bezjak, ki imata v rokah vse niti organizacije tekmovanj.
Uroš Esih
družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta
Za skupine pripravimo menu po vaši želji. S 02 788 00 28
V
Napoved vremena za Slovenijo
Ako se zmrzlina grudna ne odtaja,
Aleš Bezjak in Gorazd Rajher sta najzaslužnejša, da je Atletski klub Cestno podjetje Ptuj dobil priznanje AZS za najboljšega organizatorja atletskih tekmovanj v Slovenji.
Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V severni Sloveniji bo še pihal severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do 0, najvišje dnevne od -1 do 4, na Primorskem do 9 stopinj C.
Obeti
V soboto bo delno jasno, čez dan občasno pretežno oblačno in suho. V nedeljo bo precej jasno, ponekod po nižinah bo zjutraj megla.
Črna kronika
Tihotapil testosteron
24. novembra ob 21.20 so policisti na mejnem prehodu Zavrč na vstopu v Slovenijo kontrolirali na avtobusu 33-letnega državljana Srbije. Ugotovili so, da je imel moški pri sebi enajst 250-mg ampul testosterona. Policisti so predmete zasegli in zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlom
V	noči s 24. na 25. november je neznan storilec vlomil v gostinski lokal na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 1000 evrov.
V	noči s 5. na 6. december je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Lenarta. Iz notranjosti je odtujil gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 3800 evrov.
Napihali so ...
4. decembra ob 19.45 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Cirkulanah ustavili 37-letnega kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,34 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
7. decembra ob 12.45 so policisti Policijske postaje Ptuj v Trnovski vasi ustavili 44-letnega voznika kolesa s pomožnim motorjem. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,16 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Foto: UE