Domoznanski oddelek 35 HRJDINČRN 2005 352(061) 6001108,1 VT ------ GLASILO OBČINSKEGA SVETA OBČINE HAJDINA g b M: =D COBISS O Veliko veselja in miru ob velikonočnih praznikih, pa veselo pisanko Vam želimo. Ob materinskem dnevu vse lepo mamam in babicam. Župan Radoslav Simonič Občinski svet Občinska uprava Velikonočno voščilo Kakor sicer vsaka nedelja nas prav posebno velika noč spominja na Jezusovo vstajenja od mrtvih, ko je naš Zveličar vstal od mrtvih in tako uresničil priliko o pšeničnem zrnu, ki je padlo v zemljo - umrlo in obrodilo stoteren sad, saj »če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo, če pa umre, rodi stoteren sad.« (Jn 12,24) Vstali Zveličar je naš Odrešenik, saj je postal Sin človekov, ki ni prišel da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. Njegovo telo, za nas darovano pa je hrana, ki nas krepi. Njegova kri, za nas prelita, pa je pijača, ki nas - v zakramentu sv. spovedi -očiščuje grehov. Dragi občani - bratje in sestre v Kristusu! Vsem vam vaši duhovni skrbniki želimo blagoslovljene velikonočne praznike. Naj vstali Zveličar vas in vse opogumlja, da boste tudi vi po velikonočnih skrivnostih prenovljeni ljudje - pripravljeni za vsako dobro delo! Vaši dušni pastirji Vaš kabelski operater, ki vam nudi: Kabelsko analogno televizijo in radio Kabelsko digitalno televizijo in radio Kabelski internet KABEL TV, DRUŽBA ZA KOMUNIKACIJSKE STORITVE d.o.o., DOBRIŠA VAS 3, 3301 PETROVČE telefon: (03) 710 10 00, faks: (03) 710 10 02, e-mail: kabel.tv@triera.net, domena: www.kabel-tv.si HAJDINČAN je glasilo Občinskega sveta občine Hajdina. Urednica: Tatjana Mohorko. Uredništvo: Saška Serec, Silva Hajšek, Metka Vidovič, Jožica Lešnik, Valerija Šamprl in Jože Mohorič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Tercia tisk. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko Županov uvodnik Dolga hladna zima pa drži in drži ... Čez nekaj dni prihaja v deželo pomlad, pred vrati so velikonočni prazniki, spomladanska opravila na polju, okrog hiše, čistilne akcije društev, OS in občanov u organizaciji z VO in drugo. Za nami je večina občnih zborov društev v naši občini, na katerih so vodilni v društvih podali poročila o delu v prete-klem letu in zastavili programe za tekoče ^ leto. Vseh občnih zborov se seveda nisem mogel udeležiti, saj so bili q nekateri sklicani istočasno. Smo pa v občini poskrbeli za udeležbo s o strani podžupana, predsednikov odborov pri Občinskih svetih in ostalih članov Občinskega sveta. Sami najbolje veste, kdo, kdaj in kje je bil pri čem udeležen. Ker je delovanje številnih društev zelo pomembno za življenje in delo naših občanov, posvečam temu področju posebno pozornost, zato mi dovolite kratek povzetek opažanj na posameznih področjih. Požarno varstvo oziroma varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je v naši občini operativno tako po članstvu kot po tehnični plati za slovenske razmere dobro razvito. Seveda pa ni razloga za znižanje te ravni, temveč je potrebno doseženo vzdrževati in nadgrajevati. Izmed pomembnejših opažanj bi postavil v ospredje potrebo po izobraževanju in pridobitvi mladega kadra. Tukaj izstopa delo v PGD Slovenja vas in PGD Draženci. Na področju opremljenosti bo v sredini leta svečana predaja novega kombiniranega vozila v Gerečji vasi. Gasilska olimpiada bo letos v Varaždinu. Upam, da se bo uspela nanjo uvrstiti ena ekipa mogoče tudi dve iz PGD Hajdoš. Občinsko gasilsko poveljstvo je dobro opravilo svojo vlogo in želim, da tako opravlja svojo poslanstvo tudi v bodoče. Pri vzdrževanju domov bo potrebno v naslednjih letih proračunsko poskrbeti tudi za menjavo kritin na naših domovih. Vsako leto je mogoče prekriti en dom, prioritetno pa pričeti z menjavo tistih streh, ki so pokrite še s salonitnimi ploščami. Na tem področju me zanima predvsem varnost naših občanov, varnost njihovega - našega premičnega ali nepremičnega premoženja. Za to varnost se vsem gasilcem iz naše občine zahvaljujem za njihovo humano delo. Gasilec ne more biti vsak, temveč le tisti, ki je ne glede na čas in kraj pripravljen pomagati pomoči potrebnim. V tem je veličina gasilca. S tem se izgradnja o odlaganju radioaktivnih odpadkov zaključi. Kultura - dve igrani komediji, številni nastopi naših pevk in pevcev na domačih in tujih odrih, nastopi harmonikarjev iz Hajdoš, nastanek lutkovne skupine pri KD Stane Petrovič iz Hajdine, 2 izdani zbirki pesmi avtoric Olge Vidovič iz Hajdoš in Terezije Filipaja iz Skorbe, uspela kiparska in restavratorska razstava našega častnega občana Viktorja Gojkoviča ob priliki 6. občinskega praznika in še in še. Šport - usa športna društva so bila aktivna kot že tudi leta doslej. Opažam, da je v naša društva vključenih precej mladih - zato vam čestitam in nadaljujte s takšno usmeritvijo. Nemalo zaslug za takšno stanje ima Športna zveza naše občine, mentorji, trenerji in ostali vodilni v društvih. Večina vas zavzeto išče sponzorje in donatorje za uspešno izpeljavo svojih letnih programov. Pomemben dogodek je bila izvolitev našega občana mag. Stanka Glažarja iz Hajdoš na funkcijo podpredsednika Nogometne zveze Slovenije. Iskrene čestitke z željo po nadaljnjem uspešnem delu za tako pomembni in zahtevni funkciji. Apeliram na starše, da vključujejo svoje otroke v naša raznovrstna športna društva in jim pri tem tudi finančno pomagajo. Še kako je za rast in razvoj (fizično in duševno) pomembna športna aktivnost pri mladih. Statistike nazorno prikazujejo, da tisti, ki se v mladosti ukvarjajo s kakšno športno dejavnostjo, dosegajo boljše uspehe v šoli in na drugih področjih, predvsem pa zelo redko v primerjavi z ostalimi zaidejo na stranpoti. OSTALE DEJAVNOSTI IN DRUŠTVA: - Planinsko društvo Hajdina - enostavno: dobro delo društva, ki za vse starostne populacije ponuja razne pohode čez vse leto in spoznavanje lepot narave v naši bližnji ali daljni okolici. S pomočjo občine si v tem letu želijo pridobiti svoj prostor (pisarno), kjer bi lahko nemoteno opravljali administrativna in druga dela iz svoje dejavnosti ter se na tak način še bolj približali našim občanom. Trenutno vso dokumentacijo in ostalo nosijo po svojih domovih, kar jim seveda povzroča težave. - Lovska družina Boris Kidrič Hajdina je na občnem zboru opravila pregled minulega dela in izvolila novo vodstvo, medtem ko občni zbori Društva upokojencev Hajdina, Občinska organizacija borcev in udeležencev NOB Hajdina, Športne in kulturne zveze, Območne gasilske zveze in drugih še sledijo. Za nami je praznik dneva žena - 8. marec. Približuje pa se že 25. marec - materinski dan. Vsem dekletom, ženam in materam čestitke k njihovima praznikoma. V zimskem času so v Domu vaščanov v Dra-žencih potekale delavnice »Živimo zdravo - zdravje v podeželskem okolju«. Solidno obiskane, z zaključno delavnico v ponedeljek 14. marca 2005, so udeleženke skupaj s predavatelji podale kratko analizo dogajanj v delavnicah. Skrb za zdravje in za zdravo življenje so ob zaključku popestrile z nastopom Ljudskih pevk iz Hajdine in s pokušino dietnega obroka. Hvala koordinatorici delavnic ge. Anici Žumer za uspešno izpeljan projekt. Za nami so tudi seje odborov in komisij pri Občinskem svetu in 16. redna seja Občinskega sveta z obširnim dnevnim redom. Izmed pomembnejših točk izpostavljam potrditev Odloka o zaključnem računu proračuna za leto 2004, sprejem Odloka o rebalansu proračuna občine Hajdina za leto 2005, pomembni informaciji o poteku postopkov za izgradnjo AC - Slivnica - Draženci ter o ponudbi Agencije za radioaktivne odpadke o možnosti za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v naši občini oziroma za ponujeno lokacijo v Dražencih (na Marofu). Stališče Občinskega sveta je bilo, da se najprej povpraša za mnenje vaški odbor Draženci oziroma zbor krajanov. Mnenje Vaškega odbora oziroma krajanov bo odločilo ali sploh pričnemo z javno razpravo ali ne. V primeru negativnega odgovora to vprašanje zaključimo in zadevo zapremo. V življenju smo pri svojem delu večkrat postavljeni pred težka vprašanja. Moje mnenje je, da takšne stvari prevečkrat vzamemo emocionalno in ne znamo prisluhniti stroki. Sprejeli smo tudi ugotovitveni sklep o razrešnici člana Občinskega sveta, predsednika Odbora za finance in občinsko premoženje in podžupana občine Hajdina g. Martina Turka. Po končani seji sem se mu v imenu Občinskega sveta, občinske uprave in v lastnem imenu zahvalil za opravljeno delo v dobrobit občine Hajdina v pretekih letih. S sprejemom rebalansa za leto 2005 je pred nami veliko aktivnosti na različnih področjih delovanja naše lokalne samouprave. Prioriteto na področju investicij za leto 2005 ima nadaljevanje izgradnje Poslovno stanovanjskega centra Hajdina, izgradnja 1100 m kanalizacije v Dražencih in 400 m na Zg. Hajdini ter izgradnja obkanalske ceste. Gre za izredno pomembne, finančno velike in za občane potrebne investicije. Pohvaliti moram Občinski svet, katerega delo je usmerjeno k napredku naše občine, ne pa k politiziranju oziroma populariziranju različnih strank. Gre za odgovorne ljudi s čutom do okolja, v katerem živimo. Našim zanamcem želimo zapustiti veliko višji, okoljski, infrastrukturni in družbeni standard, kot smo ga podedovali mi. Vse predhodno navedeno pa ne pade iz neba. Potrebno je nadaljevati s trdim in doslednim delom. Stališče Občinskega sveta je bilo, da se točka zaključi v fazi informacije z ugotovitvijo, da v občini Hajdina ne damo soglasja k nobeni lokaciji za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Pred vrati so velikonočni prazniki. Letos bolj rano kot običajno. Ne glede na vreme (»za veliko noč bo lepo toplo vreme«) vam ob letošnjih velikonočnih praznikih želim veselo pisanko in veliko dobrega v kroau svoiih družin ali vaših naibližniih. Zupan Radoslav Simonič marec 2005 HAJDINCAN VESELJE, KI GA PRINAŠA POMLAD Z zasedanja Občinskega sveta Predrage občanke in občani! Po letošnji dolgi, hladni zimi in obilici snega smo v polnem pričakovanju le dočakali prve sončne pomladne dneve. Čudovito, ni kaj, saj se je pomlad prebudila tudi v nas in zdi se, da smo kar bolj veseli, dobro razpoloženi in polni načrtov. Pomlad pa s seboj prinese še kaj, denimo svežega Haj-dinčana, ki ga imate tokrat pred seboj. Tako kot ponavadi v tem času smo ga praznično - velikonočno obarvali. Od decembra lani pa do sredine marca v letu 2005 se je v hajdinski občini dogajalo marsikaj, v ospredju pa so znova bila delovna srečanja članov najrazličnejših društev in organizacij. Nekatera smo obiskali, o drugih pa smo si pridobili osnovne informacije in o tem pišemo v tokratnem Hajdinčanu, v katerem ne manjka še kaj drugega. O nekaterih bolj kulturno obarvanih dogodkih poročamo tokrat, pa o izbiri naj športnika v občini za preteklo leto, o tem, kako poskrbeti za boljše počutje in več zdravja, naša sodelavka Miša Pušenjak pa je posebej za bralce Hajdinčana pripravila še strokovni nasvet o urejanju vrta spomladi in novih vrtninah, ki so se pojavile na tržišču. Posebej barvite so strani s šolsko tematiko; pišemo in predstavljamo dogodke iz OS Hajdina, znova pa so se oglasili še malčki in vzgojiteljice iz vrtca Vijolica, kjer Hajdinčana radi vzamejo v roke. Veseli smo, da lahko v tej številki čestitamo tudi slavljencem - zlatoporočencem, ki so se po 50-ih letih znova poročili v farni cerkvi sv. Martina na Hajdini. Ko boste listali po Hajdinčanu, nikar tudi ne prezrite županovega uvodnika na tretji strani, pa prazničnega nagovora naših duhovnikov in še česa, kar bo morda zanimivo - tako za branje kot tudi za kaj drugega. Prijetno torej, ko boste listali po »debelem« Hajdinčanu in pišite ali oglasite se nam, če imate kak predlog za naše uredništvo ali preprosto sestavek, ki bi ga želeli objaviti v občinskem glasilu. Z velikim veseljem bomo prisluhnili vsakomur. Lepo preživite velikonočne praznike, naj bodo mize bogato obložene, v vaših družinah pa polno veselja, ljubezni in srečnih trenutkov. Hajdinčan vas obišče tik pred poletnim dopustom in počitnicami. Veselo pisanko! Tatjana Mohorko, urednica Hajdinčana 16. seja Občinskega sveta I Tmesecu marcu se je Občinski svet V sestal na 16. redni seji, ki je bila 16. marca 2005 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina. Na seji je bil sprejet: SKLEP o Regionalnem razvoju programa za statistično regijo Podravja v obdobju 2001 - 2006 ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Hajdina za leto 2004 ODLOK o rebalansu proračuna občine Hajdina za leto 2005 SPREMEMBA ODLOKA o denarni pomoči za novorojence v občini Hajdina, kjer se spremeni tridesetdnevni rok za oddajo vlog z devetdeset dnevnim rokom Soglasje k ceni proizvodnje in distribucije vode Soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu ODLOK o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj PRAVILNIK o postopku za financiranje kulturnih programov Merila za izračun dotacij iz proračuna občine Hajdina, namenjena za dejavnost kulturnih društev za redno delovanje Točkovno ovrednotenje sekcij Kulturnih društev in skupin za leto 2005 Točkovno ovrednotenje športne dejavnosti v letu 2005 Pooblastilo k prodaji nepremičnine - Počitniški dom Biograd na moru Izjava o pristopu občine Hajdina k Skupnosti občin Slovenije Informacija o poteku postopkov za izgradnjo AC - Slivnica - Draženci Informacija o možnosti gradnje skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v občini Sklep o prodaji stavbe na Sp. Hajdini 71, Sklep o najugodnejši varianti idejne zasnove odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz projekta zaščite kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, Sprememba Pravilnika o subvencioniranju obrestne mere za kreditiranje programov za pospeševanje malega gospodarstva v občini Hajdina, Sprememba Pravilnika o subvencioniranju obrestne mere za kreditiranje programov za pospeševanje kmetijstva v občini Hajdina, Ugotovitveni sklep, Občinska uprava OBVESTILO glede priprave novih prostorskih aktov Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek, 58/03 - ZZK-1) zahteva pripravo novih prostorskih aktov. Zato Občina Hajdina pristopa k pripravi strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine. Skladno z določili 67. člena Zakona o urejanju prostora lahko vsakdo da pobudo za pripravo strategije prostorskega razvoja občine oziroma prostorskega reda občine. Pobude morajo biti obrazložene in dokumentirane. Obrazci za podajo pobud so na voljo v sprejemni pisarni občinske uprave. Vabimo vas, da si v času do 15. aprila 2005 na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 38 (2. nadstropje) ali v prostorih občine Hajdina ogledate veljavne prostorske akte in podate pobude za pripravo strategije prostorskega razvoja občine in prostorskega reda občine. Ogledi so možni v času uradnih ur, to je v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, v sredo pa še od 14. do 16. ure. Številka: 350-05-7/05 Datum: 16.03.2005 Radoslav Simonič, župan občine Hajdina HAJDINČAN marec 2005 Z GRADNJO NOVEGA CENTRA NA HAJDINI NADALJEVALI TUDI POZIMI Jesenska slovesnost vse bliže ^Fimski meseci, ki jih je letos £rfobogatil še sneg, niso bili neka večja ovira za gradbenike na gradbišču novega poslovno-stanovanjskega centra na Hajdini. Dela so se tam nadaljevala skozi celo zimo, o čemer se je lahko prepričal vsak mimoidoči, večjih preglavic pa ni predstavljal niti sneg, ki je letos padal kar nekajkrat. Novi center bo, kot je lahko razbrati tudi s fotografij, že kmalu pod streho, sicer pa se že veselimo slovesnega odprtja letos jeseni. O pomenu nove pridobitve - katere investitor je podjetje GIC iz Rogaške Slatine -za občino Hajdina smo v Hajdinčanu že pisali, prihodnjič pa morda nekoliko več o samem poteku gradnje, saj se bomo odpravili na hajdinsko gradbišče in poiskali tam odgovorne. POSLANSKI KOTIČEK Ratificirana Pogodba o Ustavi za Evropo Spoštovane občanke in občani! Državnozborske volitve 3. 10. 2004 so za Slovensko demokratsko stranko pomenile absolutno zmago. 22. oktobra 2004 so bili potrjeni Branko Marinič, mandati poslank in pos-poslanec v Drža- , oc o j vnem zboru lancev DZ-RS’ 3- decem-Republike Slo- bra 2004 pa je prisegla nova vlada RS pod vodstvom Janeza Janše. Formirana so bila matična delovna telesa DZ. Svoje članstvo opravljam v Odboru za promet, Odboru za kulturo, šolstvo in šport, Odboru za lokalno samoupravo in regionalizem ter Ustavni komisiji. Preko matičnih delovnih teles bom lahko zastopal interese, ki so še kako pomembni za okolje in prostor, kateremu pripadam. V lokalnem pomenu tako zastopam občino Majšperk, Kidričevo, Žetale, Podlehnik, Videm, KS Cirkulane v občini Gorišnica in občino Zavrč. V širšem pomenu pa delujem kot poslanec širšega območja Ptuja, saj sta gospod Luci in gospod Pukšič prevzela pomembne naloge v kabinetu predsednika vlade. Tako se redno seznanjam s projekti, ki jih financira država tudi preko kolegija županov širšega ptujskega območja. Na rednem zasedanju Državnega zbora, ki se je začelo 24. januarja 2005, so bile sprejete spremembe in dopolnitve Pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in spremembe in dopolnitve Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Spremembe bodo omogočile pravičnejšo razdelitev in smo-ternejšo porabo sredstev, namenjenih invalidskim in humanitarnim organizacijam. Na isti seji smo obravnavali tudi zakon o romski skupnosti, ki ga je vložila poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke. Predlog zakona ni bil sprejet, ker vlada že pripravlja zakon, ki bo omenjeno področje celostno uredil. Vsebina mojega nastopa na plenarnem zasedanju je temeljila prav na slednjem. Bolj pomembna je bila izredna seja Državnega Zbora Republike Slovenije, na kateri smo ratificirali Pogodbo o Ustavi za Evropo. Pogodba naj bi začela veljati 1. novembra 2006, ko naj bi bile deponirane vse listine o ratifikaciji. Slovenija je s svojim dejanjem med prvimi tremi državami EU, ki je ratificirala Pogodbo o Ustavi za Evropo. S TM Obilica snega ni zmotila delavcev na gradbišču novega centra na Hajdini. Dela so potekala ves čas. Še pogled na gradbišče nekoliko od blizu. Foto: TM marec 2005 HAJDINČAN tem je ponovno potrdila referendumsko odločitev Slovenk in Slovencev, da postanemo člani Evropske Unije. V nadaljevanju bodo potekala srečanja in okrogle mize, na katerih bodo državljankam in državljanom predstavljeni zaključki, obveznosti in pravice, ki jih pogodba prinaša. Cisto zares pa bo EU prihajala v naše domove postopoma, ko bomo prevzeli evro, zagotovili shengensko mejo ipd., kar pa bo končno tudi bolj zanimivo in resnično kot preko 4000 strani dolga listina, ki je še najbolj razumljiva pravnim strokovnjakom. Navedel sem le nekaj poudarkov iz dosedanjega dela v DZ-RS. Pripravljam se že na marčevsko sejo DZ-RS, ki se bo predvidoma začela v ponedeljek 21. marca 2005 ob 14. uri. Moje aktivno delo pa ni vezano le na delo v DZ-RS. Aktivno zasledujem tudi dogajanje na projektih naših občin, ki so vezani na državna sredstva. Tu si želim predvsem aktivnejšega sodelovanja z občinami, katere zastopam. Želim si, da bi nekatere občine pokazale večji interes, da bi me seznanile z nekaterimi pomembnimi nalogami, ki bi jih kot poslanec skupaj z njimi lahko uspešneje reševal. Upam, da bo to naše sodelovanje v prihodnje bolj tesno, racionalno, predvsem pa v korist naših občanov. V želji, da se približam občankam in občanom, vas obveščam, da od 14. februarja 2005 delujem v poslanski pisarni Državnega Zbora RS. Na sedežu Mestne občine Ptuj: - vsak delovni ponedeljek od 8.-10. ure, poslanec DZ-RS Branko Marinič (E-mail: branko.marinic®dz-rs.si) - vsak prvi delovni petek v mesecu od 8.-10. ure, državni sekretar Miroslav Luci, dr. med. (E-mail: miroslav.luci@dz-rs.sil Za dodatne informacije, povezane z delom poslanske pisarne, lahko občani pokličejo na Mestno občino Ptuj na telefonsko številko (02) 748 29 16. Na sedežu občine Videm: - vsak delovni ponedeljek od 11.-14. ure, poslanec DZ-RS Branko Marinič. Za dodatne informacije pokličite na občino Videm na telefonsko številko (02) 761 94 00. Po predhodnem dogovoru pa tudi na sedežu občine Kidričevo. Želim si dobrega in koristnega sodelovanja, saj bom le tako opravičil zaupanje, ki ste mi ga dali. Že v prihodnji izdaji vaših lokalnih novic se vam ponovno oglasim. Branko Marinič SLOVESNO OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU 8. februar -kulturni praznik slovenskega naroda ¥ e dan po državnem prazniku 8. J—»februarju - slovenskem kulturnem prazniku in letos tudi pustnem torku so slovesnost z bogatim kulturnim programom pripravili tudi na Hajdini. Glavni organizator je bila tudi tokrat Zveza kulturnih društev občine Hajdina s predsednikom Ivanom Ogrincem. V kulturni dvorani se je na pepelnično sredo zbralo sicer malo število občanov, zbrane pa je ob tej priložnosti nagovoril župan Radoslav Simonič. »Se nekaj mesecev in preteklo bo leto dni polnopravnega članstva v EU. Slovenija je vanjo vstopila s posebno doto, s posebnim državnim praznikom - praznikom kulture, katerega smo Slovenci izbrali na dan smrti velikega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna,« tako je na proslavi zbrane nagovoril župan Simonič in nadaljeval, »Lahko bi rekel, da ima po osamosvojitvi naš kulturni praznik prav posebno težo, v Evropi pa prav posebno ekskluzivo, s katero Slovenci izkazujemo svojo identiteto, svoj odnos do kulture. Ta praznik državne in druge institucije izkoristijo, da izrazijo pohvalo in čestitajo vsem kulturnim delavcem. Naše občane pa med letom kulturno bogatijo predvsem domači kulturniki, povezani v domačih društvih, društva pa se povezujejo v ZKD občine Hajdina. Spoštovani kulturniki, dovolite, da se vam ob tem posebnem prazniku zahvalim za vaše vloženo delo in vam za vaše uspehe v minulem letu iskreno čestitam. TUDI V NAŠI OBČINI LANI VELIKO KULTURNIH PRIREDITEV IN DOGODKOV Tako kot v preteklih letih je tudi v minulem letu na območju naše občine potekalo veliko kulturnih dogodkov. Naj omenim le nekaj najpomembnejših: zraven tradicionalnih koncertov in prireditev posameznih društev je v preteklem letu potekalo v okviru 30. obletnice delovanja MPZ -PGD Hajdoše vseslovensko srečanje gasilskih pevskih zborov v Hajdošah, ob priliki 6. občinskega praznika je potekala priredi- Na proslavi ob kulturnem prazniku so na Hajdini nastopili učenci OS Hajdina, gledališka skupina KD Skorba z odlomkom iz drame Domačija, pridružile so se jim tudi ljudske pevke iz Skorbe in pevke Gmajnarice iz Hajdoš, pa ljudski pevci s Hajdine, moški pevski zbor PGD Hajdoše, z recitacijo svojih pesmi pa sta prijeten utrinek k prireditvi dodali še pesnici Rezika Filipaja in Olga Vidovič. tev Praznujmo s pesmijo, skupaj z Radiem Maribor so potekale velike radijske delavnice v šotoru. V sklopu 6. občinskega praznika smo pripravili zelo odmevno razstavo kiparskih del našega prvega častnega občana - akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča iz Sp. Hajdine. Organizirana in lepo obiskana sta bila tudi božično-novoletna koncerta v naši farni cerkvi in v domu krajanov v Skorbi. O odmevnosti in odlični organiziranosti 9. tradicionalne kulturne prireditve »Iz mošta vino - pridi na Hajdino« ni potrebno izgubljati časa, v cerkvi sv. Martina pa so po več letih zatišja ponovno zadonele nove orgle. Zapel je tudi novoustanovljeni cerkveni pevski zbor. V začetku preteklega leta je izšla tudi zbirka pesmi »Drugi jaz« avtorice Olge Vidovič iz Hajdoš, jeseni preteklega leta pa se ji je z zbirko pesmi »Življenje -pesem moja« pridružila še Terezije Filipaja iz Skorbe. Obema še enkrat hvala in čestitke za njuno delo in pogum. Dramski skupini KD Skorba in KD Stane Petrovič iz Hajdine sta v tej sezoni postavili na oder dve igri - obe komediji. In še bi se našlo uspešnih nastopov in prireditev naših amaterskih kulturnih skupin ter posameznikov. KULTURA IMA VEČ POMENOV Kultura kot zelo širok pojem pa ni samo dramatika, slikarstvo, kiparstvo, igralstvo, petje, igranje na različna glasbila in drugo. Kultura so tudi medsebojni odnosi nekega naroda, medsebojni odnosi v lokalni skupnosti, medsebojni odnosi med prijatelji in HAJDINČAN marec 2005 znanci in nenazadnje medsebojni odnosi v družini. Predvsem v teh predhodno naštetih odnosih pa radi zatajimo. Velikokrat se izgovarjamo na hiter življenjski tempo in iščemo vsemogoče izgovore in opravičila. S tem želim povedati, da nam nekaj dodatne kulture na področju medsebojnih odnosov ne bi škodovalo. In ker je praznik nekaj lepega, je vsak zase nekaj pomembnega in nekaj posebnega. Tako ljudje največkrat praznujemo rojstne dneve. Slovenci pa smo za svoj kulturni praznik, izbrali dan smrti pesnika Prešerna. Mogoče pa s tem želimo povedati, kako je življenje minljivo, kulturni dosežki pa so neminljivi in večno živijo v ljudeh in narodu. TM Ob rob proslavi kulturnega praznika Tako kot vsako leto je Zveza kulturnih društev občine skupaj z občino Hajdina pripravila osrednjo občinsko proslavo. Vsako leto je proslava v drugem naselju. Tokrat je bila v kulturni dvorani Hajdina. Vsakemu, ki se je te proslave udeležil, je padla v oko zelo nizka udeležba. Poleg nastopajočih, ki so seveda tja morali priti, smo drugih udeležencev našteli le dvajset, med te so všteti seveda občinsko vodstvo in še nekateri, rekli bi po »službeni« dolžnosti. Pa se vprašajmo, kje so vsi tisti člani kulturnih društev, ki niso nastopali? Ali ni to bil prav njihov praznik? Ali bi vsaj nam »kulturnikom« kaj škodilo, če bi prisluhnili besedam govornika g. župana in kolegom svojih kulturnih društev na odru. Vemo, da vsi ne moremo ob tej priložnosti biti na odru, s svojo neudeležbo na našem občinskem prazniku v letu pa niti sami ne cenimo svojega praznika in svojega kulturnega dela, ki ga tako radi poudarjamo, ko se borimo za točke pri dodeljevanju občinskih dotacij. Ne bi našteval celo predsednikov kulturnih društev in sekcij iz katerih nismo na proslavi nikogar opazili. Preštejte se sami. Lepo število članov pa naštejemo na seznamih kulturnih društev, ko poslušamo poročilo na občnih zborih. Le kje pa so takrat, ko se srečamo prav na naš praznik. Naj bo ob prihodnjem 8. februarju boljše. Ivan Ogrinc KORANTI IZ HAJDINE IN DRAŽENCEV ZNOVA NA OBISKU PRI ŽUPANU Preganjali zimo, priklicali sneg T etošnje pustno dogajanje je bilo JL^zelo kratko, a nekateri pravijo, da zato nič manj »sladko« in živahno. K pestremu pustnemu dogajanju so že po tradiciji svoj del dodali koranti iz društev Hajdina in Draženci, ki pa so v sklop dogajanja vključili že tradicionalni obisk pri županu Radoslavu Simoniču. Koranti so se na Hajdini oglasili na pustni ponedeljek, sicer ne skupaj, zato pa vsak s svojim izvirnim sporočilom in darilom za prvega moža hajdinske občine. Oboji so županu predali posebno sporočilo z željo, da bo leto uspešno, da se zima čim prej poslovi in pomlad prinese nekaj svežine in sonca v naše kraje. A se slednje ni izpolnilo tako hitro, korantom pa letos pač ni uspelo poslanstva izpolniti v polni meri. Bo pa zato bolje prihodnje leto, ko bo tudi pustno dogajanje precej daljše, obljubljajo koranti, ki so svoje korantije že shranili in že čakajo, da bo spet pust, ko bodo lahko zganjali norčije. TM ■WINt HAMUAn Foto: Občinska uprava V nesreči spoznaš prijatelja V božičnem pričakovanju smo hiteli vsak po svojih opravkih. Ob prihodu domov nas je presenetil neljubi dogodek. Požar, ki ga je zanetil TV sprejemnik, nam je razdejal bivalne prostore. Uničen inventar je bilo treba odstraniti, zakajeno notranjost očistiti. Ob vsem tem so nam stali v ob strani naši prijatelji. Veliko zahvalo smo dolžni Dragici Rozman, Aleksandru Krojslu, Petru Krojslu, Branetu Petrci, Jožijo Šilaku in še posebej sodelavcem OS Hajdina ter vsem ostalim, ki so nam tako ali drugače pomagali. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. Družina Cestnik iz Zg. Hajdine marec 2005 HAJDINCAN ZE DECEMBRA NOVA PREMIERA GLEDALIŠČNIKOV KD SKORBA Taprava ljubezen premaga vse Ustvarjalci veseloigre z režiserko Marijo Černila takoj po uspeli premieri. Foto: TM ^Fveseloigro v treh dejanjih Zad-£*rega za zadrego so se še pred decembrskimi prazniki v domu krajanov v Skorbi predstavili člani ljubiteljske gledališke skupine KD Skorba. V treh mesecih in pol jim je uspelo pripraviti odrsko uprizoritev pod režiserskim vodstvom Marije Černila in z njo navdušiti domače občinstvo. Zdaj so za gledališčniki že številna uspešna gostovanja, predstava pa je bila povsod dobro sprejeta. Nova predstava je še ena v nizu priredi- V ZADREGI ZA ZADREGO IGRAJO Uroš Krajnc, Anita Polanec, Gorazd Zagoranski, Janko Turnšek, Spela Horvat, Aleksandra Kamenšek, Tanja Furek, Nada Golob, Damjan in Emil Ogrizek. Režiserka je Marija Černila, šepeta-lec Mitja Furek, organizacija je v rokah Ivana Ogrinca, za razsvetljavo skrbita Andrej Horvat in Matjan Zelenko, pri kulisah je pomagal Andrej Gabrovec, ostali sodelavci pa so še Jani Polanec, Dragica Kozel in Danilo Leljak. tev, ki so jih v društvu pripravili v 20-ih letih ustvarjanja; komedijam pa naj bi že v prihodnji sezoni vendarle dodali kak zahtevnejši tekst, morda dramo, a o tem še razmišljajo. Lahkoten tekst, pristno narečje, spretni igralci, ves čas pestro dogajanje na odru in veliko smeha, vse to je občinstvu všeč tudi v letošnji predstavi. Pisali smo že, da so v Skorbi letos jeseni slavili 20-letnico gledališkega ustvarjanja, takrat so pripravili več odlomkov iz že odigranih predstav in se spomnili prav vseh, ki so dodali kaj k uspehu gledališke skupine. V lanski sezoni pa se je odrasli gledališki skupini pridružila še otroška, ki se uspešno predstavlja z igrico Izgubljena veverica. Danes gledališko skupino sestavljajo pretežno mladi, nadarjeni amaterski igralci, ki pa jim po besedah predsednika KD Ivana Ogrinca volje in zagnanosti do igranja na odru sploh ne zmanjka. Tudi v letošnji sezoni so se odločili za premierno predstavo že v decembru, in to jim je pred dnevi tudi uspelo, na premieri pa so poželi glasen aplavz številnih obiskovalcev, saj jim je bila komedija všeč. V gledališki skupini so se letos odločili za še eno veseloigro, ki pa jo je v domači skorbljan-ščini priredil Ivan Ogrinc. Dogajanje na odru se odvija med dvema kmečkima družinama, od katerih ima ena sina, druga pa hčerko, obe pa precej prebrisana gospodarja, ki pogosto zaideta v vaško gostilno - predvsem zaradi mlade »kelnarce«. Prav ona vsem zagode s svojim prihodom na domačijo enega od gospodarjev in potem se zgodba prične šele zapletati, a konec je srečen, kot se za veseloigro spodobi. In še nekaj, ljubezen ima v predstavi osrednjo vlogo, in kot pravijo, ta premaga vse, ka seveda drži. Režiserka Marija Černila je po premierni uprizoritvi dejala: »Naš namen je bil s tem, ko so se obiskovalci nasmejali, tudi dosežen. Občinstvo smo v teh predprazničnih dneh spravili v dobro voljo. Dodali smo svojo kapljico veselja in mislim, da nam je to tudi uspelo. Predstava je na odru nastajala že od začetka septembra, delo v gledališki skupini v Skorbi pa mi je bilo letos že nekoliko lažje, saj sem se z igralci poznala, lahko bi dejala, da smo postali že pravi prijatelji. Mislim, da smo zdaj po dveh ljudskih igrah že čisto zreli za to, da se lotimo ene čisto prave igre. Na tekst, moram priznati, ne mislim veliko, bolj gledam na te mlade ljudi, ki igrajo na odru. Zdi se mi, da mi tekst ne pove veliko, a če je ljudem všeč, če se smejejo dve uri, potem je to tisto pravo in v sebi ima zanje neko posebno sporočilo.« Tatjana Mohorko HAJDINČAN marec 2005 DRAMSKA SKUPINA KPD »STANE PETROVIČ« HAJDINA O krivici, ki še vedno boli Nastopajoči v predstavi Krivica boli. Foto: Matija Brodnjak 1 /gledališki sezoni 2004/05 so V dramski igralci iz Hajdine poskrbeli za novo gledališko predstavo, tokrat komedijo Toneta Partljiča Krivica boli. Premierno so jo predstavili 29. januarja in ponovno zaigrali 30. januarja na domačem odru kulturne dvorane na Hajdini. Občinstvo doma je bilo navdušeno, prav tako tudi drugod, tam kjer je skupina doslej že gostovala. Mlada igralska skupina je tudi letos pod režiserskim vodstvom Ide Markež znala razvedriti ljudi, željne smeha. Režiserka, ki je delo izbrala, se je zanj odločila, ker Partljič vse, kar želi povedati, pove naravnost in preprosto. Ne išče umetelnih besed, na ljudi in svet okoli sebe gleda na smešen, hudomušen, grob in iskreno možat način. Občinstvo se nasmeji tudi na račun teksta, ki ga Urška Stum-berger kot čistilka Marija odigra v domačem hajdinskem narečju. Veliko smeha požanje tudi David Veronek kot Ljubo Topič, nogometni trener, sicer pa priseljenec iz bivše Jugoslavije. Za bolj resen del poskrbita Janko Turnšek, ki igra upokojenega profesorja in pisatelja, ter Sanja Muršec, ki nastopa kot njegova bivša in Topičeva sedanja žena. Delo šepetalke so zaupali Urški Tikvič. Zgodba torej iz čisto vsakdanjega življenja, ki se vrti okrog upokojenega profesorja, zamorjenega, ker se mu po njegovem kar naprej godi krivica in osamljenega, ker mu je žena pobegnila z nogometnim trenerjem. Vseeno pa se ji »dedec« še smili, zato ga skuša poročiti s čistilko, ki mu čisti stanovanje in na katero je vrgel oči (in roke) tudi njen novi mož. Nastop skupine sije ogledala tudi selektorica Branka Bezeljak Glazer, ki je pohvalila mlade igralce in bila z nastopom izredno zadovoljna. Nataša Stumberger DRUGA SEZONA OTROŠKE GLEDALIŠKE SKUPINE KD SKORBA Izbrali predstavo Cesarjeva nova oblačila v drugo sezono otroška gledališka skupina veselo £adeluje. Mentorica in režiserka Nada Golob je tokrat izbrala igrico avtorja Milana Jesiha, Cesarjeva nova oblačila, ki so jo premierno uprizorili 9. marca v Skorbi na Območni reviji otroških gledaliških skupin. Učenci iz Skorbe in Hajdoš so pridno vadili in se nestrpno veselili prvega nastopa v tej sezoni. Pohvale vredno je to, da so se v društvu odločili za otroško gledališko skupino in tako vzgajajo podmladek. Tokratna predstava traja slabo uro in z njo se bodo predstavili tudi širšemu občinstvu občine Hajdina skupaj s še nekaterimi mladimi talenti na instrumentih. Vsekakor si želijo pokazati, kaj vse se da naučiti. V predstavi nastopajo: Tilen Abraham, Nejc Ogrinc, Kaja Amon, Niko Strelec, Rebeka Korošec, Tjaša Glažar, Alex Strelec, Kaja Abraham in Jaka Purg. Režiserka je Nada Golob, sceno je pripravil Ivan Ogrinc, kostumografinja je Valerija Vogrinec-Potočnik, za osvetljavo pa skrbi Andrej Horvat. Zagotovo nas bodo mladi igralci presenetili tudi v prihodnji sezoni, saj jim edino društvo nudi, da se pokažejo v svojih igralskih spretnostih, zato jim zaželimo veliko uspehov in zagnanosti! Saška Serec marec 2005 HAJDINČAN OBLETNICA DELOVANJA KULTURNEGA DRUŠTVA VALENTIN ŽUMER HAJDOŠE V Najuspešnejši so Štajerski frajtonarji Mi HJEgSR ' iU Up ' pil ^ U j hOm W jJfig 1 ii"w Štajerski frajtonarji v gosteh pri Lukaricah iz Moškanjc Foto: Arhiv društva T/ ulturno društvo Valentin Žumer je eno najmlajših lXdruštev v občini Hajdina, saj je bilo ustanovljeno šele leta 2000 na pobudo pevk Gmajnaric. Član občinskega sveta in član odbora za družbene dejavnosti Alfonz Strnad je kot prvi začel z registracijo društva. Najprej se je moral pogovoriti s svojci pokojnega gospoda Žumra za dovoljenje uporabe njegovega imena. Sedež je mlado društvo dobilo v prostorih gasilskega doma v Hajdošah. Sedaj ima društvo že šest sekcij, ki uspešno delujejo. Najuspešnejši sta zagotovo glasbena in pevska sekcija, ki se udeležujeta nastopov po vsej Sloveniji, pa tudi izven naših meja. Štajerski frajtonarji delujejo že tri leta in so obiskali že veliko prireditev. Vendar tudi druge sekcije ne zaostajajo, saj so člani le teh ravno tako zelo aktivni. Likovna sekcija organizira številne delavnice skozi vse leto, recitatorka Olga Vidovič pa sodeluje domala na vseh prireditvah v občini. Mavtarji so etnološka skupina, ki sodelujejo tudi v drugih krajih. Imajo pa tudi plesno sekcijo, v kateri razmišljajo o organizaciji plesnega tečaja za staro in mlado ter druženja v obliki plesnih večerov. Društvo ima kar nekaj tradicionalnih prireditev, kot je koncert na ptujskem gradu, Štajerska frajtonarica, organizirajo tudi vsakoletni izlet za svoje člane, da se njihove vezi še okrepijo. V kulturnem društvu si želijo tudi dramsko sekcijo, saj veliko mladih trenutno igra v Skorbi in gospod Strnad vabi vse tiste, ki si želijo v društvo, naj se brez zadržkov priključijo in so vljudno vabljeni! Tudi sama želim še veliko uspešnih let in dobrega dela na področju ljubiteljske kulture, pa seveda čimveč zagnanih mladih talentov, da vam kmalu uspe registrirati tudi dramsko sekcijo. Saška Serec HAJDINČAN marec 2005 POGOVOR Z ULRIKO - ULO ŠEGULA IZ SKORBE Pevka s prepoznavnim glasom T^etju je predana že od rojstva. JT Mama in oče pravita, da je pela že v zibelki. Sedaj šteje 16. pomladi, obiskuje drugi letnik srednje glasbene šole v Mariboru. Seveda je govora o Ulriki Šegula. Ulrika je kljub mladosti za vse dosežene pevske uspehe trdo delala, pokazala je veliko talenta in volje. Kako se je začela tvoja pevska pot? Ula Šegula: »Pela sem že kot otrok, prve pevske korake sem naredila v osnovnošolskem pevskem zboru. Učiteljica klavirja v glasbeni šoli na Ptuju pa mi je povedala za Pevski zbor Carmina Slovenica v Mariboru in tako sem sredi leta odšla na avdicijo in jo tudi uspešno opravila. Takrat sem bila stara osem ali devet let. Peti sem začela v juniorskem zboru. To je neke vrste otroški pevski zbor. V letu 2000 pa sem začela nastopati v Koncertnem zboru Carmine Slovenica.« V tem času si bila z zborom že marsikje po svetu ... Ula Šegula: »V letu 2000 sem bila z njim v avstrijskem Linzu, kjer so se zgodile prve zborovske olimpijske igre. Okoli 25.000 pevcev se je v enajstih olimpijskih dneh zvrstilo povezanih v približno 500 zborov iz osemdesetih držav v osemindvajsetih tekmovalnih kategorijah. Obsežna zborovska manifestacija koncertov, predavanj, delavnic, spremljevalnih prireditev ipd. Glasba. Veliko glasbe. In med njimi me, ki smo nastopale kot gostje na tako imenovanem gala koncertu. Udeležila sem se tudi Evropa Cantat v Neversu v Franciji. Ta znani festival ima že dolgoletno tradicijo in bogato zgodovino - od leta 1961 prihajajo pevci iz vse Evrope in od drugod.« Kaj pa tvoja prva večja turneja? Ula Šegula: »Prva moja večja turneja je bila v juliju 2001, ko sem komaj dvanajstletna odpotovala na Kitajsko, kjer smo se udeležil World Conference for Children’s Choral Musič in 2nd International Children’s Choir Festival, ki sta potekala v Hong Kongu, Pekingu, Guiyangu in Guangzhou.« GOSTOVANJA, KI OSTAJAJO V NAJLEPŠEM SPOMINU ... Ula Šegula: » ... eno izmed takih gostovanj je bilo v Rimu oktobra 2002, kjer je bilo nepozabno sodelovanje pri večernici, ki jo je vodil papež Janez Pavel II. Tudi zato, ker je po mnogih stoletjih tovrstni nastop prvega ženskega ansambla v baziliki Sv. Petra bil zgodovinski dogodek. Carmina Slovenica je tako kot prvi ženski ansambel, ki ni del Zbora Sikstinske kapele, lahko nastopil na vatikanski prireditvi. Nastopiti v baziliki Svetega Petra pod Michelangelovimi freskami je poseben privilegij, ki ga lahko doživijo le redki umetniki. Najlepše mi je bilo na gostovanju v Južni Ameriki v novembru 2003. Obiskale smo Argentino in Čile. Tam smo se na povabilo organizatorjev udeležile dveh mednarodnih festivalov ter ob začetku turneje izvedle samostojni koncert v Teatru Colon, ki je najpomembnejša in najmogočnejša kulturna institucija Južne Amerike v Buenos Airesu. Za mene je bilo to res nepozabno gostovanje. Čudoviti in prijazni ljudje. Na gostovanju smo prebivale pri izseljencih iz Slovenije. Mogoče mi je bilo všeč tudi zato, ker smo odšle na turnejo v novembru, ko je pri nas vedno hladneje v Južni Ameriki pa je poletje.« Kako pa izgleda dan na takšni turneji? Ula Šegula: »Takšne turneje so zelo naporne. Zjutraj zgodaj vstaneš, ker te dopoldan ponavadi čakajo delavnice ali pa ogledi znamenitosti. Po kosilu moraš spat, ker rabiš energijo za večerni koncert ali pa celo dva. Popoldan odhitiš na koncert, ki ponavadi traja pozno v noč. In spet zjutraj vstaneš okrog sedmih, da si pravočasno na zajtrku in potem naprej ...« JULIJA POTOVANJE NA JAPONSKO Kako pa potekajo priprave na turneje? Ula Šegula: »Pevski zbor ima vaje dvakrat na teden, ko se pripravljamo na kakšno marec 2005 HAJDINČAN turnejo, pa imamo vaje tudi vsak dan, včasih celo dvakrat na dan - zjutraj in popoldan. Ko sem hodila v osnovno šolo je bilo še posebej naporno, ker sem hodila v glasbeno šolo na Ptuj, potem pa na pevske vaje v Maribor. Da sem vse to uspela, se moram zahvaliti mojim domačim, ki me zelo podpirajo pri mojem delu.« Kaj pa samostojni nastopi? Ula Šegula: »Sodelovala sem tudi na tekmovanju Solo petja v kategoriji do 20 let. Na regijskem tekmovanju v Mariboru sem dosegla zlato priznanje, kar mi je odprlo vrata v nadaljnje tekmovanje, ki je bilo v Ljubljani. V tej kategoriji sem bila s 15 leti najmlajša udeleženka, zato tudi nisem dosegla neke vidne uvrstitve. Moji sošolci so mi v tolažbo dejali, da imam v tej starostni kategoriji čas zmagat še dvakrat ...« Nastopila si tudi na televiziji? Ula Šegula: »Prijavila sem se na Bitko talentov, ki jo vodi Mario Galunič. Prijavila sem se iz čiste radovednosti. Mislila pa sem, da me ne bodo izbrali, ker takrat še nisem bila stara 16 let. Pa so me vendarle poklicali in tako sem nastopila. Spet ena izkušnja več, vendar sem ugotovila da tovrstna tekmovanja niso za mene.« In kako to zmoreš finančno, vsa ta gostovanja tudi nekaj stanejo? Ula Šegula: »Težko, štipendije nimam, tako da mi pomagajo starši. Pri zboru mesečno plačujemo članarino. Ko gremo na večje turneje pa moramo nek delež pri- spevati pevke tudi same. Nekaj denarja sem dobila tudi preko kulturnega društva oziroma Zveze kulturnih društev, za kar je poskrbel gospod Ivan Ogrinc.« Kakšni so plani za naprej? Ula Šegula: »V mesecu juliju se s pevskim zborom odpravljam na 7. svetovni simpozij zborovske glasbe v Kyoto na Japonsko. Do takrat pa me čaka še vrsto vaj in nekaj nastopov v domačih koncertnih dvoranah.« ... Se veliko bi lahko napisali o doživetjih, predvsem pa o trdem in predanem delu naše mlade sogovornice. Pa naj bo za tokrat dovolj, saj bomo o Ulriki zagotovo še pisali v našem glasilu. Za konec pa še tole. Na tvoji pevski poti ti želim še veliko uspehov. Metka Vidovič Foto: Iz albuma U. Šegula HAJDINČAN marec 2005 KULTURNI NAPOVEDNIK HAJDINA April, maj 2005 Ljudske pevke bodo sodelovale na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, oboji, tako Ljudske pevke kot Moški pevci pa se bodo udeležili Revije pevskih zborov in pevskih skupin v organizaciji Pokrajinske zveze DU Ptuj. HAJDOŠE Junij 2005 Kulturno društvo bo organiziralo vsakoletni izlet skupaj s Štajerskimi frajtonarji v začetku tega meseca. SKORBA Marec, april 2005 Kulturno društvo bo pripravilo Kulturni večer v mesecu marcu, na katerem bodo nastopali mladi iz občine in hkrati bodo ponovili igrico »Cesarjeva nova oblačila«. Sodelovali bodo še mladi talenti in Ljudske pevke KD. Odrasla gledališka skupina bo gostovala v različnih krajih. Konec marca pa bo otroška gledališka skupina gostovala v OŠ Hajdina s svojo igrico »Cesarjeva nova oblačila«. ZKD občina Hajdina Pripravlja v mesecu aprilu letni občni zbor. Pripravila: Saška Serec Ime • • • Jije Manca Tatjana, urednica časopisa Hajdinčan, seje 4. februarja zvečer razveselila nove družinske članice - male Mance. Manca in njena mamica sta zdravi (o tem smo se prepričali na obisku). Manci želimo veliko zdravja in sreče v življenju, mamici Tatjani in očku Urošu pa čestitamo ob rojstvu prikupne deklice. Člani Uredniškega odbora PREGLEDNIK KULTURNIH DOGODKOV HAJDINA Januar 2005 Ljudske pevke in pevci so se udeležili ljudskih običajev, ki jih še gojijo v Slovenje vasi, in sicer luščenja bučnic v organizaciji Društva žena in deklet Hajdina. V tem mesecu so organizirali tudi letni koncert »S pesmijo v novo leto« na katerem so sodelovale številne skupine. Oboji so se udeležili Revije ljudskih pevcev in godcev »Dober dan sosed«, v organizaciji Sklada za ljudsko kulturo RS, območna enota Ptuj. Februar 2005 Oboji so sodelovali na občnem zboru KPD Stane Petrovič Hajdina, Moški pevci pa so sodelovali na prireditvi ob kulturnem prazniku.. Marec 2005 Ljudske pevke so se udeležile občnega zbora Gasilskega društva na Hajdini in ravno tako na občnem zboru Društva žena in deklet Hajdina. HAJDOŠE Januar 2005 Štajerski frajtonarji so pripravili koncert na ptujskem gradu, ki bo odslej tudi tradicionalni koncert. Februar 2005 V kulturnem društvu Valentin Žumer so praznovali 5. obletnico svojega delovanja. SKORBA Januar, februar 2005 Odrasla gledališka skupina je gostovala v razli čnih krajih v občini in izven nje z letošnjo predstavo »Zadrega za zadrego«. Ljudske pevke so se udeležile območne revije Ljudskih pevcev in godcev v Lovrencu, nastopale so tudi na ptujskem gradu, v Slovenji vasi, na proslavi kulturnega praznika na Hajdini, prepevale pa so tudi ob svečnici v spomin na stare običaje. Pele so na raznih občnih zborih. Gledališka skupina je izvedla odlomek iz drame »Domačija« na občinski proslavi ob kulturnem prazniku na Hajdini. Marec 2005 Otroška gledališka skupina je v tem mesecu premierno uprizorila igrico »Cesarjeva nova oblačila« in z njo nastopala na Območni reviji otroških gledaliških skupin. Kulturno društvo je sodelovalo pri izvedbi Območne revije otroških gledaliških skupin, ki je bila v domači dvorani. ZKD občina Hajdina Zveza kulturnih društev je v mesecu februarju organizirala osrednjo občinsko proslavo ob kulturnem prazniku RS, ki je bila v kulturni dvorani na Hajdini. marec 2005 HAJDINČAN Na osnovni šoli Hajdina premagujemo snežne viharje z ustvarjanjem PTIČKI V GNEZDU Nekoč je živela ptička, ki je na drevesu spletala gnezdo. Znesla je tri jajca. Ko je odletela, so se ji zvalile tri ptičke. Nato je priletela ptička s črvom v kljunu. Ko so ga pojedli, so se mali ptički začeli učiti letati. Kmalu za tem so odleteli vsak na svojo stran. Leon Radolič, 2. r. ZGODBA O SNEŽAKU TINKU Nekega zimskega dne sta Karmen in Andrej naredila snežaka. Ime sta mu dala Tinko. Tinko je nekega dne videl sonce in se je začudil. Čez nekaj dni je bila pomlad. Sonce je še močneje posijalo in snežak Tinko se je začel topiti. Ob njem pa je zrasel prečudovit zvonček. Tamara Majcen, 2. r. OB KONCU TEDNA Čez vikend sem bila bolna. Ležala sem v postelji in gledala televizor. Mama mi je skuhala veliko čaja in vsega sem morala popiti. Tudi moj bratec Matija je bil bolan. Zdaj sva hvala bogu spet zdrava. Tina Črešnik, 2.r. Učence 2. razreda navdušuje učiteljica Karmen Jerenko MOJA DRUŽINA Moje ime je Sara. Pišem se Kolmanič in stanujem v Gerečji vasi 106. Rodila sem se 28. marca 1995 ob 2.20 uri v Mariborski porodnišnici mami Sandri in očetu Milanu. Imela sem že starejšega bratca Nina, ki obiskuje 7. razred osnovne šole Hajdina. Moja mama je stara 33 let. V službo ne hodi, saj doma skrbi za družino. Ati je star 38 let, dela v prodajalni Borovo in ureja izložbe. Po poklicu je aranžer. Z nami živi še babica Darinka, ki je stara 54 let. Delala je v tovarni Zlatorog. Zaradi bolezni so jo upokojili, tako da zdaj dela družbo nama z bratom. Sva zelo vesela, da jo imava. Imava tudi dva psa, psičko Lizo in psa Dona, ki zelo rada preganjata našega muca Mucota. V svoji sobi pa imam še akvarij z dvema želvama. Ob ponedeljkih in četrtkih me mama vozi na Ptuj, kjer treniram gimnastiko. Ob sredah pa obiskujem verouk na Hajdini. Taka je moja družina, družina, ki je tip družine z dvema otrokoma. Sara Kolmanič, 4.a Mojo družino sestavljajo mami Karmen, ati Marjan, ki ga kličejo tudi Jimmy, sestra Ana in stari ata. Del naše družine sem tudi jaz, Marko. Pišem se Jerenko in živim v Gerečji vasi 109. Moja mami Karmen je zaposlena na osnovni šoli Hajdina. Uči v 2. razredu. Ima rdečkaste lase in rjave oči. Visoka je 164 cm. Velikokrat dolgo telefonira. Moj ati ima svetlo rjave lase in oči. Popravlja viličarja in posoja stroje npr. žabe, žerjav, valjarje in kompresor. Sestra Ana je učenka OS Hajdina. Hodi v 9. razred. Stara je 15 let. Ima rjave oči in rjave lase. Ana trenira plavanje. Vsak ponedeljek in sredo jo peljemo v toplice. Takrat gremo tudi v trgovino. Tudi jaz sem učenec OS Hajdina. Obiskujem 4. razred. Star sem 9 let. Tudi jaz imam rjave oči in rjave lase. Najraje zbiram nalepke in igram nogomet. Vesel sem, ko pridejo k meni Damjan, Denis, Matic in drugi sošolci. Z nami živi tudi stari atek. Star je 69 let. Ima sive lase in nosi očala. Veliko je v delavnici, rad kuri, najrajši pa dela z živalmi. Ima veliko živali, ker ima manjšo kmetijo. Skrbi za mojo muco, ki je zelo cartljiva. Ime ji je Tiger. Ko je še živela stara mama, je muca imela njo najraje. Stara mama bi bila stara 70 let. Rad sem jo imel. Odkar je umrla stara mama, smo veliko časa s starim atom. Skupaj kuhamo in pospravljamo in skoraj vsak dan gremo na pokopališče. Tam prižgemo svečke. V stanovanju imamo psa Jessija, ribo Bibo in želvo Svarcenegerja. Za živali skrbimo vsi. Veliko časa preživimo skupaj. Ko pridem iz šole smo skupaj doma ali gremo v Maribor k babici. Doma se igramo igro spomin. Jaz igram najboljše. Rad igram monopoli z Ano. Najlepše je poleti, ko imava bazen in se kopava. Ano škropim jo potapljam. Mami naju velikokrat slika ali snema. Jaz se takrat zelo jezim. Ko smo bili v Europarku sem dobil novo pisalno mizo. Ker je zelo velika, smo pri postavljanju imeli velike težave. Ati je bil že obupan in utrujen. Potem smo se zmenili in smo v sobo postavili sam eno omaro. Od takrat pišem nalogo v svoji sobi. Veliko se pogovarjamo. Zadnji čas o tem, kako je umrla stara mama. Pogovarjamo se tudi o šoli, o meni, o Ani, mamici in o atiju. Če ima kdo težave, mu pomagamo. Večkrat se tudi skregamo. Potem greva z Ano v svojo sobo. Vesel sem, da sem v naši družini. Vedno se veselim, ko pridem domov. Ponavadi me je vedno pričakala stara mama, zdaj pa me nikoli več ne bo. Rad imam svojo družino in svojo muco. Marko Jerenko, 4. a Živim v Gerečji vasi 75 a, občina Haj- dina. Člani moje družine so ati Miran, mamica Zlatka, brat Kristjan in jaz. Živimo v modri hiši, ki je od dedka in babice. Moj ati ima dva poklica, je avtomehanik in strojni tehnik. Pri vojakih je končal šolo za rezervne oficirje. Zaposlen je v Talumu kot žerjavo-vodja in elektrolizer v elektrolizi C. Zelo veliko stvari postori sam v naši novi hiši v Njivercah. Velikokrat mi pomaga pri domači nalogi, je velik šaljivec, piše pa tudi pesmi. Moja mamica je zaposlena v Box marku kot kontrolorka. Skrbi da smo čisti in urejeni. Peče zelo dobro jabolčno pito in rogljičke ter dobro kuha. Velikokrat mi pomaga pri nalogah in ko se učim. Moj brat Kristjan obiskuje 8. razred 9-letke. Ker še nimam svoje sobe, spiva skupaj. Velikokrat se igrava in si tudi včasih nagajava. Včasih tudi skupaj rolava. Ko sta ati in mami v službi, pomagava babici pri gospodinjskih opravilih. Damjan Gajser, 4. a Mojo družino sestavlja pet članov. V družini z mano so brat Tomaž, mami Lidija, babica Katarina in ati Janez. Mami je doma gospodinja, ati je zaposlen v tovarni Talum Kidričevo, Tomaž pa je končal šolo in je brezposeln. Mami Lidija se ukvarja s kuhanjem, pospravljanjem in skrbi, da v družini stvari potekajo brez zapletov. Poskrbi, da je v hiši red, včasih pa se ati in mami skregata in se hitro pobotata. Tomaž se ukvarja s tekom in košarko. Največ pa je na Internetu. Včasih mi pomaga pri domačih nalogah in učenju angleščine. Ati Janez se poleg službe izobražuje za strojnega inženirja. Ukvarja se s čebelarstvom in jadralnim letenjem. Imamo še psa Pikija, ki je pameten, priljubljen in gre skoraj vsak dan z atijem na sprehod. Poleg psa imamo še štiri muce. Tara Kiseljak, 4. a V moji družini smo trije otroci, ati in mami. Ati Franci danes praznuje 40 let. Po poklicu je inženir strojništva, vendar ta poklic redko opravlja. Že vrsto let se ukvarja s turizmom in umetnostjo . Pred tremi leti se je odločil, da bo kupil 135 let stari hotel v centru mesta Ptuj. Letos smo ga prenovili in zdaj je v ponos nam in celemu mestu. Med počitnicami tudi jaz pomagam v hotelu. Mami Iris je po poklicu profesorica fizike. Zaposlena je šolskem centru Ptuj na Poklicni in tehniški elektro šoli. Ko je bila majhna je igrala klavir, zdaj pa pomaga meni. Zelo dobro zna plavati, saj je plavanje tudi trenirala. Sedaj pa zelo rada plete in kvačka puloverje in jopice za nas. Peče zelo dobre torte in sladice, HAJDINČAN marec 2005 zraven pa tudi dobro kuha. Najmlajša med nami je Lucija. Stara je tri leta. Ko je bila še dojenček, smo ugotovili, da ne sliši. Zato je dobila pred letom in pol slušni aparat -polžkov vsadek. Sedaj nas že vse razume. Vsaki dan nas razveseli z novo besedo, ki se jo je naučila. Zelo rada gleda družinske fotografije. Najraje pije coca-colo in gleda telebajske. Ona je naš sonček. Moj brat Gašper je star sedem let. Zelo je živahen. Rad gleda risanke na nemškem programu, saj obožuje nemščino. Zaljubljen je v piramide. Cele dneve lista po knjigah o Egipčanih in sanja o tem, da bi videl kakšno piramido. Všeč so mu tudi dinozavri. Rad gleda oddajo na Discovery chanel. Tudi on obožuje coca-colo. Jaz sem stara 9 let in hodim v 4. razred na osnovno šolo Hajdina. V šolo hodim zelo rada, zato sem tudi vključena v več krožkov. Najbolj všeč mi je dramski krožek, saj sedaj pripravljamo igrico z naslovom: Katera torba je najboljša. Zelo rada tudi pojem, zato obiskujem pevski zbor. Tudi pri nemščini mi gre kar dobro. V glasbeni šoli Ptuj se učim igrati klavir. V prostem času hodim k jazz baletu v plesno šolo Mambo. Dvakrat na teden imava z Gašperjem gimnastične treninge v dvorani Center. Najlepše je takrat, ko se pripravljamo na tekmovanje. Letos smo bili že v Novi Gorici in v Kopru na državnem tekmovanju. Ko so na Ptuju odprli drsališče, smo bili zelo srečni, saj se zelo radi drsamo. V sončnem vremenu se na dvorišču rolamo in kolesarimo. Imamo tudi hišnega ljubljenčka mucka Tigra, ki je zelo razvajen, saj najraje spi na naši postelji. V naši družini se imamo vsi zelo radi. Neža Katarina Mlakar, 4.a Tekste je pripravila učiteljica Nataša Stumberger Spust po hribu je kljub ostri zimi premamil vsakogar, kako ne bi navdušenega smučarja Roka. ZIMSKA ŠOLA V NARAVI Tudi druženje v počitniškem domu je bilo zabavno. Na snegu je zabavno. Tako so se naši šestošolci z veseljem odpravili na snežne griče Pohorja in na Treh kraljih usvajali veščine smučanja. Prijetno vzdušje je dopolnjeval na novo zapadli sneg. Kaj vse so doživljali v tem tednu, pa bodo zapisali kar sami. Za pokušino nekaj slik iz Treh kraljev! Po pesmici STRAŠEN LEV avtorja Dušana Radoviča so učenci 3. r. učiteljice Olge Serdinšek takole poustvarjali. KROKODIL Bil nekoč je krokodil, ki živel je v reki Nil. Kakšen krokodil? Strašen krokodil. Strašno, strašno, kar po dveh nogah je hodil, >■ , li f/A i Mi mr vi [ cm mk " j i Ekr-' M K: /J Za naše šestošolke ostajajo tu nepozabni spomini. Foto: N. Štumberger marec 2005 HAJDINCAN kar s štirimi očmi je gledal. Strašno, strašno, ne sprašujte, kaj je žrl, vse ljudi je požrl. Strašno, strašno grdo gledal, svoje zobe kazal. Strašno, strašno, dokler Marko nekega jutra ni raztrgal lista. Nina, Nastja U., Nastja, Kaja, Denis, Erik Veseli obrazi naših šestošolcev povedo največ. ZMAJ Bil nekoč je strašen zmaj. Kakšen zmaj? Zmaj Direndaj. Strašno, strašno! Kar po zraku je divjal in s sedmimi očmi zijal. Ogenj bruhal, vse ljudi poduhal. Strašno, strašno! Ne sprašujte kaj je žrl. Zrl je vse, kar je uzrl. Celo vas in sedem hiš, zraven pa še majhno miš. Strašno, strašno! Grdo gledal, ogenj bruhal in nikogar ni poslušal! Strašno, strašno! Tea, Tadej, Simon, Nika, Vid STRAŠEN VOLK Bil nekoč je neki volk ... Kakšen volk? Strašen volk. Krvoločen bil je volk. Strašno, strašno! Kar drevesa je podiral in z očmi zavijal sem in tja. Strašno, strašno, dokler Mirko z radirko neko jutro ni izbrisal ga. Lara, Jaka, Blaž, Karin, Jan SONČNIK IN DEŽNIK Nekega sončnega dne je sončnik komaj čakal, da gre na sprehod. Fina gospa je vzela sončnik in odšla ven. Dežnik je bil zelo jezen, zakaj ni vzela njega. Ko je sončnik prišel domov, se je začel prepirati. Prepirala sta se zaradi sprehoda. »Ti butec,« je rekel dežnik. »Uporabljajo me za sonce, zato sem boljši,« je rekel sončnik. »Ne, pa nisi, brez mene bi bili ljudje mokri, ti tepec. Jaz sem lepše barve.« »Pa kaj? Veš, sončnik, mene imajo rajši. Ti pri- smoda nora.« Prepirala bi se še cel večer, če ne bi fina gospa vzela dežnika in ga dala na polico. Potem se je prepir končal. Nina Zupanič, 3.razred KJER DONAVA BISTRA SE V SAVO IZLIJE, 25.6.1550 Dragi starši! Najprej vaju lepo pozdravljam. Želim vama povedati, da nisem več tista Urška, ki je bila: prevzetna, ošabna, izbirčna, vendar sem se zelo spremenila, ker vem, da je bilo to zelo grozno. Zavedam se, da sem mnogim fantom zaradi izbirčnosti strla srce. Z mano je tudi vse vredu in sem se že privadila na podvodno življenje. Nimam veliko časa, ker moram h konjem, da jih nakrmim, zato bom kar začela pripovedovati, kaj se je zgodilo, ko sva s Povodnim možem odplesala v Ljubljanico. Plesala sva in plesala po nekakšni vodni avtocesti. Mimo naju so hiteli smešni vodni avtomobili. Izgledali pa so kot ribe, imeli so plavuti in peljali so se na vodni pogon. Bili so raznobarvni. Ko sva tako plesala in plesala, sva prišla do križišča, kjer je pisalo: levo Mestno središče, desno pa z velikimi črkami RANČ POVODNEGA MOŽA. Zaplesala sva desno in plesala vedno počasneje, dokler nisva prišla do vrat, ki so bila lesena, v obliki konjske glave. Narisana je bila črta, katero sva prestopila in vrata so se odprla kar sama od sebe. Bila sem vsa osupla, saj kaj takšnega mi v Ljubljani nimamo. Ko so se vrata odprla, sem zagledala prelepo vilo, veliko kot trije Ljubljanski gradovi skupaj. Komaj sem se nagledala lepote hiše, sem že bila v sobi, ki je opremljena z zlatom, srebrom in dragimi kamni. Najprej sem pričakovala, da bo v hiši veliko služabnikov, vendar je Povodni mož rekel, da za hišo skrbi sam in zdaj mu bom pomagala jaz. Tako od takrat naprej likam, kuham, perem in skrbim za konje, ki jih imava na najinem ranču. S Povodnim možem se čez dva tedna poročiva, ker se imava zelo rada. Povodni možje zelo prijazen, lep in vedno dobre volje. Pred nekaj tedni sva bila na morju in sva skupaj zelo uživala. Pogovarjava pa se, da bi vas obiskala v Ljubljani, upam, da bo to kmalu, saj vas kljub temu, da sem srečna, zelo pogrešam. Prosim vaju, da pozdravita babici, dedka in vse moje prijateljice. Do našega snidenja lep pozdrav! Urška Povodna KAJA ABRAHAM, 8.r ZAMIŠLJENO GLEDAM V DNEVE PRETEKLE Zamišljeno gledam v dneve pretekle, ko s punco sem bil, solze so tekle. Tekle so, tekle, na tla so kapljale, nikoli ljubezni več niso pobrale. Hudo je bilo, a zame prepozno, ko rekla si mi, postalo je grozno. Midva nikol' več ne bova hodila, Nnkjer se dobila, še manj pa ljubila. Odšel sem, odšel sem, ostala si tam, pustila oditi si me drugam. Zdaj jaz že drugo punco imam, tebe ljubiti sploh več ne znam. Tadej Horvat, 9. b HAJDINČAN marec 2005 Utrinki iz vrtca Vijolica V veselem decembru so tudi najmlajši pekli piškote, kokice, in to s čisto pravim kuharskim mojstrom Jožetom. V mesecu decembru so vrtec Vijolica obiskali člani DPD Svoboda Ptuj, in sicer folklorna skupina, ter rajali skupaj z malčki. Vrtec Vijolica sodeluje v bralnem projektu »KNJIGO-BUBE«. Otrokom želimo ponuditi novo, moderno in sodobno literaturo, pravilen odnos do knjige, obenem pa jih spodbujamo k ustvarjalnosti. Klovnesa Bojana je brala otrokom knjigo »Nerodna Avguština«, ki ravno sovpada s pustnim časom. Tako kot drugod imamo tudi v vrtcu Valentinov ples. Pri interesni dejavnosti Nemščina s Tatjano je bilo na Valentinovo veselo in ustvarjalno. V likovnih delavnicah so otroci izdelali srčke in se z njimi vključili v Valentinov ples, kjer so rajali vsi otroci iz vrtca. Pustne Vijolice - tudi vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic so se našemile. marec 2005 HAJDINČAN Nekaj hudomušnih iz vrtca Vijolica: Binca: »Kje si kupil to lepo igračko?« Tim: »V mamičini trgovini.« Binca: »Kako, če pa mami dela v domu upokojencev.« Tim (zelo odločno): »Ne, moja mami dela v službi.« V odd. 5-6 let - pogovor teče o gozdu Leon: »Jaz pa sem z atijem gobe in kostanje nabiral.« Jelka: »Ali te je ati 'pošprical'?« (prej je tekel pogovor o klopih, da se je potrebno predhodno namazati s kremo ali poškropiti s sprejem proti klopom). Leon: »Saj ni imel 'šlaufa'.« V odd. 5-6 let Na sprehodu srečamo psa. Pogovarjamo se o tem, kdo se boji psa. Domen se boji psa. Maja: »Jaz se ne bojim, doma bomo kupili zlatega mešalca.« V odd. 5-6 let Beremo knjigo in vzgojiteljica otrokom pokaže, kje je severni tečaj. Mojca: »Jaz bom tudi šla danes v plavalni tečaj.« Zbrala: Danica Hotko Pripravila: Saška Serec Za vse otroke je zima le, če je tudi sneg. Še kako so se ga razveselili tako majhni kot malo večji in hitro naredili snežaka. Poletni tabor Veržej 2005 ŽIVLJENJSKA PUSTOLOVŠČINA - SVET NA MOJI DLANI A O. Kakor že nekaj let, bomo tudi letos inštruktorji mladinskih delavnic v okviru Društva ARS VITAE in Centra interesnih dejavnosti Ptuj pripravili poletni tabor za mlade od 13 do 17 let. Na teh taborih se mladi iz vse Slovenije srečujejo, spoznavajo, zabavajo ter koristno zapolnijo počitniški čas. Letošnji tabor nosi naslov »Življenjska pustolovščina - svet na moji dlani«. Že sam naslov pove, da je dogajanje na taboru zelo pestro in razgibano ter nikomur ni dolg čas. V dopoldanskem času potekajo delavnice, kjer se v krogu pogovarjamo in diskutiramo na določeno temo. Izmenjavo mnenj dopolnimo z igranjem raznih življenjskih iger. Letos bodo potekale naslednje delavnice: Droge, Čustva, Odnosi, Narava, Alkohol, Koliko daš toliko dobiš, Moški in Zenske. Delavnice so zelo zabavne, hkrati pa koristne. Spoznavamo, kako sproščeno in strpno premagati probleme, na katerih nas življenje preizkuša. Popoldan pa si lahko vsak izbere proste delavnice. Izbiral-a boš lahko med naslednjimi možnostmi: Športne delavnice (odbojka, borilne veščine, namizni tenis, med dvema ognjema, aerobika). Ustvarjamo po najstniško (slikanje na majice in telo, origami, izdelovanje škatel iz papirja, izdelovanje lesenih kulic, izdelovanje novega papirja iz starega papirja), Sprostimo se (joga, masaža, tai - chi), Kuharska delavnica, Najšibkejši člen, Milijonar, Piknik, Vojna z vodnimi baloni, Orientacijski tek, Gledališče, Grafiti, Md Starš, Avdicija, Modna revija, Zmenkarije, Orientalski ples, Mozaiki ... Dan bomo zaključili z druženjem in raznimi zanimivostmi, presenečanji kot npr: Spoznavni večer, Plesi, Afriški večer, Bivaki, Večerja na prostem, Pidžama party ... Ob delavnicah in igrah se ne bomo le zabavali, temveč spoznavali sami sebe, prijatelje, videli različne možnosti za rešitev naših težav, spoznali, kako učinkovito reagirati v posameznih situacijah, da bomo dosegli tisto, kar si želimo. Tabor bi lahko opredelili kot šolo za življenje. Letos, kakor že nekaj prejšnjih let, bo tabor organiziran v domu Veržej (25. 6. 2005 - 6. 7. 2005). Dom ima 2-3 posteljne sobe, šest apartmajev z velikim dnevnim prostorom. Vsak apartma ima zunaj svojo poletno hiško. Na prostem je možno igrati odbojko, ping-pong, tenis, med dvema ognjema ... V domu je tudi velika telovadnica. Si star/a med 13 in 17 leti, imaš čas od 25. 6. do 6. 7. 2007 in si želiš nepozabne dogodivščine z vrstniki iz vse Slovenije? Potem se nam pridruži! Ne veš kako? Oglej si našo spletno stran http://www.cid.si/tabor_2005. kjer najdeš prijavnico, ki jo izpolniš skupaj s straši ter nam jo pošlji na Center interesnih dejavnosti, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, tel.: 02 780 55 40, faks: 02 779 21 81, TRR: 04202 - 0000792621 s pripisom »Tabor«. Brez tebe ne bo tako veselo! ! ! Pozdravček, Franci, Barbara, Matic, Petra, Jasmina, Sašo, Marjeta, Anita, Darinka in Magda. Za dodatne informacije lahko pokličeš na zgornjo številko ali vodjo tabora Francija 041 569 370 ali namestnico Barbaro 040 264 009. HAJDINČAN marec 2005 Vrnimo se k naravi V tokratni številki vam predstavljam naslednje zdravilne rastline: ARTIČOKA Cynara car-dunculus subsp. flavescens (sinonim Cynara scolymus). Artičoka prvotno izhaja iz Etiopije. Pod imenom cinara so jo poznali že stari Rimljani, ki so jo uporabljali kot zelenjavo. Nato je šla v pozabo, ob prihodu Arabcev pa je spet postala poznana v Evropi. Dolgo je veljala za zelo okusno in cenjeno jed v premožnejših krogih, za revnejše ljudi pa je bila ta zelenjava z nežnim okusom predraga. Iz listov artičoke pridobivajo činar - alkoholno pijačo grenkega okusa, ki kot aperitiv oz. digestiv (sredstvo za izboljšanje prebave) nakazuje pomen artičoke kot zdravilne rastline. Pri prebavnih težavah pa so seveda bolj kot žganje priporočljivi pripravki artičoke v obliki standardiziranih zdravil. Kot zdravilno rastlino so artičoko začeli uporabljati šele v 20. stoletju - za zdravilno uporabo so primerni spodnji zeleni listi, medtem ko je vsebnost učinkovin v cvetnih glavicah, ki jih uživamo kot zelenjavo, zanemarljiva. V zdravilne namene uporabljamo sveže ali posušene liste artičoke. Artičoko gojijo v Sredozemlju in srednji Evropi. Liste artičoke naberejo pred začetkom cvetenja - takrat je vsebnost učinkovin najvišja. Artičoka je zdravilna rastlina, ki je dobro raziskana. Cinarin je dolgo veljal za glavno učinkovino, vendar raziskave tega niso potrdile, pripravki iz listov artičoke pa so danes največkrat standardizirani oz. uravnani prav na vsebnost cinarina. Ena od pomembnih sestavin so tudi gren-čine, katerih učinki na povečano izločanje prebavnih sokov so dobro poznani. - Učinkovine v listih artičoke pospešujejo nastajanje žolča in spodbujajo njegov pretok - to delovanje je podrobno raziskano in potrjeno v številnih farmakoloških in kliničnih študijah. Primer je študija, v kateri so bolnikom dajali pripravek listov artičoke - po šestih tednih zdravljenja so se znaki prebavnih motenj (neprenašanje maščob, napihnjenost, napenjanje, zaprtje, trebušna bolečina ...) znatno izboljšali. - Ugotovili so tudi ugoden vpliv pripravkov artičoke na znižanje krvne koncentracije holesterola*, ki je pomemben dejavnik tveganja pri razvoju arterioskleroze. Nekatere raziskave so pokazale 10-15% znižanje nivoja holesterola. Te ugotovitve podpirajo tudi številna poročila o znižanju holesterola pri dolgotrajnem jemanju pripravkov artičoke Listi artičoke so učinkovita pomoč pri prebavnih težavah kot so slabost, napenjanje, spahovanje, pomanjkanje apetita. Zaradi pospešitve pretoka žolča pa so pripravki artičoke učinkoviti tudi pri preprečevanju nastanka žolčnih kamnov. Ob pravilni uporabi ni poročil o stranskih učinkih. Bolniki z žolčnimi kamni pa lahko artičoko uporabljajo samo po posvetu z zdravnikom. NAVADNA AJDA (Fagopyrum esculentum) Njena domovina je centralna Azija in Sibirija, v poznem srednjem veku pa so jo prinesli tudi v Evropo. Je enoletna rastlina, visoka 15-60 cm, steblo je običajno rdeče obarvano, cvetovi so rožnato rdeči ali beli. Uvrščamo jo v družino dresnovk, kamor prištevamo tudi kislice. Ajdova moka je primerna dietna hrana za bolnike s celiakijo, ki ne prenesejo žit. V zdravilne namene uporabljamo zel navadne ajde, liste in cvetove naberemo v času cvetenja in jih posušimo. Čas nabiranja je zelo pomemben, saj vsebnost rutozida, ki je glavna učinkovina, narašča do časa cvetenja. Nato začne upadati in se do dozoritve plodov zelo zniža. Pomemben dejavnik je tudi količina sončne svetlobe - rastline, ki rastejo na soncu, vsebujejo več rutozida kot tiste, ki rastejo v senci. V ljudski medicini se zel ajde že dolgo uporablja kot tonik za vene in kapilare. Pripravke zeli ajde največkrat uporabljamo notranje - največkrat v obliki zdravilnega čaja, tako da pripravimo poparek - prelijemo eno do dve čajni žlici zeli ajde s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut, pijemo tri do štiri skodelice čaja dnevno. Za pripravke zeli navadne ajde ni poročil o neželenih učinkih. Tudi posebna opozorila niso potrebna. KOPER (Anethum graveolens) Koper je poznana začimba v kulinariki že stoletja. Cenjen je tako zaradi okusnih lističev kot tudi prijetno pikantnih semen. To zelišče pogosto uporabljano v raznih čajih za zdravljenje nespečnosti, poleg tega pa blaži tudi prebavne težave. Koper je zelišče za vsestransko uporabo v kulinariki. Izvira iz mediteranskih dežel in je nepogrešljiv v grški kuhinji, pogosto pa ga uporabljajo tudi Skandinavci in Nemci. Sveži ali posušeni koprovi lističi dodajo značilen okus solatam, ribam, zelenjavnim in jajčnim jedem ter juham. Koprova semena pa, cela ali zdrobljena, dodajo prijetno pikanten okus kruhu, sirom in solatnim polivkam. Semena so tudi najboljši način uporabe kopra v jedeh, ki zahtevajo dolgotrajno kuhanje. Seveda pa je koper najbolj znan kot zelišče za vlaganje kislih kumaric, pa tudi stročjega fižola, korenčka, rdeče pese ... Koper je enoletnica, njena semena pa zimo lahko preživijo v tleh in naslednjo pomlad spet vzklijejo. Koper deluje okrasno kjerkoli v vrtu. Lep dodatek bo cvetju na gredici ali na obrobku. Njegovi listi, ki spominjajo na praprot, ustvarjajo prijetno ozadje nap-rimer petunijam, ognjiču, velikim marje-tam ... Skupaj z ostalimi zelišči ga lahko gojimo na vrtu ob hiši ali pa v koritih in ustvarimo zanimive kontraste z velikolis-tnimi zelišči, naprimer meto ali baziliko. Dežnikasti cvetovi so primerni za rezanje. Koper je v vrtu tudi koristen, saj privablja koristne žuželke, kot so čebele ali parazitske osice. Tudi v sadovnjaku privablja žuželke, ki se hranijo z različnimi škodljivci. Navadno zraste do višine 1 do 1,5 m, pritlikave sorte pa le 50 do 70 cm. Njegova značilnost so ozki lističi, podobni praprotnim. Kasneje koper razvije drobne rumene cvetove, združene v dežnikaste kobule. Kop-rovo seme je temnorjavo, ozko, ploščato in rebrasto, njegov okus pa nekoliko spo- J marec 2005 HAJDINCAN VRTIČKARSKI KOTIČEK Zima se je poslovila, končno pričetek del na vrtu minja na kumino. Najboljši okus bo imel, če ga bomo nabirali tik pred cvetenjem. Sveže lističe nabiramo zjutraj, ko se posuši jutranja rosa. Koprovo seme pa pobiramo, ko ga je večina dozorelega, navadno je to 2 do 3 tedne po začetku cvetenja. Kobule s semenom odrežemo in obesimo navzdol, ovite v papirnato vrečko. Ko bodo semena dozorevala in se sušila, bodo padala v vrečko. Koprovi lističi imajo sveži najboljši okus, sicer pa: - v hladilniku jih lahko hranimo nekaj dni v plastični vrečki, - nekaj mesecev jih hranimo prav tako v hladilniku, posoljene v zaprtem kozarcu. Nato jih pred uporabo operemo. - štiri do šest mesecev se bodo ohranili, če jih posušimo: šopke lističev obesimo v temnem, suhem in zračnem prostoru. Ko jih lahko zdrobimo (to je le preizkus suhosti!), jih shranimo v zaprti posodi v temnem prostoru. Drobimo jih tik pred uporabo. - do šest mesecev se ohranijo zamrznjeni: lističe odrežemo od stebel in damo v plastično vrečko ter zapremo. Zdrobimo jih šele tik pred uporabo. Saška Serec Qo dolgi in mrzli zimi komaj K čakamo, da se dnevi podaljšajo in lahko pričnemo tudi z delom na prostem: na vrtu, njivi ali samo na balkonu. Vendar bi vas kljub temu opozorila, da s setvami nekaterih vrtnin le ne hitite preveč, saj temperatura zemlje ne narašča tako hitro, kot se greje ozračje, kadar nas cel dan grejejo sončno žarki. Kljub temu lahko nekatere vrtnine posejemo že zdaj kar na vrtne gredice, nekatere sejemo v toplejše prostore, s setvijo mnogih pa moramo počakati na toplejše dneve. NA KAJ MORAMO BITI PRED PRIČETKOM DELA NA VRTU POZORNI? Prvo pravilo vsakega vrtnarja naj bo, da pričnemo zemljo obdelovati šele, ko se dovolj osuši. Torej, mokro zemljo pustimo počivati. Kdaj je dovolj suha, nam pove predvsem barva zemlje, ki se prične spreminjati: običajno postaja zemlja svetlejša. Preizkus lahko naredimo tudi z roko, zemljo stisnemo v pest: iz zemlje ne sme priteči voda, bolje je tudi, da kepa zemlje ne ostane z lahkoto skupaj. Mnogi me sprašujejo, zakaj tako poudarjam, da se mokre zemlje ne sme obdelovati. Seveda je velik del zemlje neorganskega izvora in ni živ. Vendar v taki »mrtvi« zemlji rastline še vedno ne bi uspevale, kljub temu da bi analize^ pokazale dovolj hranilnih snovi zanje. Sele drobni živi organizmi, ki živijo v zemlji, spremenijo mnoge snovi v zemlji v tako kemično obliko, ki je rastlinam dostopna in sprejemljiva. Vsa ta živa bitja potrebujejo za svoje življenje in delovanje zrak. Tudi korenine rastlin potrebujejo zračna tla, da se lahko širijo in tako najdejo dovolj vlage in hranil za rastline. S tem ko mi hodimo po mokri zemlji, iztiskamo zrak iz nje, majhni zračni prostori med delčki zemlji izginjajo. Kvari se struktura tal, življenje v tleh izginja. Zato ne smemo biti nestrpni, čas, ko je zemlja premokra, pa izkoristimo za pripravo komposta, ki ga je potrebno presejati in prezračiti po dolgi zimi. Tudi v kompostu živijo isti organizmi, ki ravno tako za svoje delovanje potrebujejo zrak. Ker so zelo občutljivi, komposta ne smemo premetavati v hladnem ali vetrovnem vremenu. Za delo na kompostnem kupu izberemo topel dan brez vetra. Z dobro pripravljenim kompostom lahko nadomestimo gnojenje z organskimi gnojili, izboljšamo strukturo zemlje in poživimo delovanje organizmov v tleh. Preden pričnemo s prvimi setvami, si moramo tudi pripraviti plan setve, saj moramo vedeti, kam bomo posejali oz. posadili posamezne vrtnine. Če se dela ne lotimo z dobro pripravljenim načrtom, se nam lahko zgodi, da bomo v maju prisiljeni nekatere rastline posaditi na isto mesto, kot so rasle v prejšnjem letu. Pri načrtovanju kolobarja moramo upoštevati, da so si mnoge vrtnine med seboj v sorodu in si ne smejo slediti na istem koščku vrta. Sorodne vrtnine si namreč delijo iste bolezni in škodljivce pa tudi ista hranila črpajo iz zemlje. Sorodne skupine vrtnin pa so: - KRIŽNICE: sem uvrščamo vse kapus-nice: zelje, cvetačo, brokoli, kitajski kapus, brstični, listnati in glavnati ohrovt in nadzemno kolerabico, zraven njih pa še redkev in redkvico, repo, podzemno kolerabo in tudi rukolo. Tudi nekatere rastline za zeleno gnojenje sodijo v to skupino in niso primerne predhodnice za te zelenjadnice. To sta bela gorjušica in oljna redkev. - V skupino SOLATNIC uvrščamo poleg solate, tako krhkolistne kot mehkolistne tudi endivijo, radič in motovilec. - Tudi PLODOVKE imajo skupne bolezni in škodljivce, v skupino plodovk pa uvrščamo papriko, paradižnik, jajčevec ali melancan, kumare, bučke in buče, lubenice in melone. Ker pa sta sorodnika tudi paradižnik in krompir, krompir ni zaželen predhodnik plodovk. - Naslednja sorodna skupina vrtnin so KORENOVKE IN GOMOUN1CE. V to skupino uvrščamo vse vrtnine, ki imajo svoje užitne dele v zemlji. To so peteršilj, korenček, zelena, pastinak.črni koren, rdeča pesa in morda še katera. - Zelo pomemben je kolobar tudi za skupino ČEBULNIC, saj se njihov največji sovražnik čebulna muha in porova zavr-talka zadržujeta v tleh. Čebuli na isti gredi ne smejo slediti por, šalotka, česen pa tudi manj znani stoletni luk ne. Tudi drobnjak je OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 30. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02 in 16/03) je Občinski svet Občine Hajdina na 16. redni seji dne 16. 03. 2005 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE HAJDINA ZA LETO 2005 I. člen V Odloku o proračunu Občine Hajdina za leto 2005 (Uradni list, št. 17/04) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v nasled njih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v tisoč Skupina/Podskupina kontov tolarjih leto 2005 1. SKUPAJ PRIHODKI (70 + 71+72+73+74) 564.919 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 366.259 70 DAVČNI PRIHODKI 307.186 700 Davki na dohodek in dobiček 186.000 703 Davki na premoženje 100.849 704 Domači davki na blago in storitve 20.337 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 59.073 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 43.167 71 1 Takse in pristojbine 2.023 712 Denarne kazni 183 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 100 714 Drugi nedavčni prihodki 13.600 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1 1 1.91 1 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 8.475 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopred. dolgoročnih sredstev 103.436 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 73 1 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 86.749 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 86.749 741 Prejeta sred. iz državnega proračuna iz sred. evropske unije 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 619.662 40 TEKOČI ODHODKI 138.928 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 33.840 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 5.659 402 Izdatki za blago in storitve 96.429 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 3.000 41 TEKOČI TRANSFERI 179.427 410 Subvencije 8.420 41 I Transferi posameznikom in gospodinjstvom 88.702 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 39.550 413 Drugi tekoči domači transferi 42.755 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 276.807 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 276.807 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 24.500 43 I Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 18.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 6.500 lil. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (l.-ll.) -54.743 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2005 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih prav. osebah jav. prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2005 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 54.743 50 ZADOLŽEVANJE 54.743 500 Domače zadolževanje 54.743 Vlil. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILA DOLGA 0 550 Odplačila domačega dolga 0 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU 0 (l. + IV+VII.-ll.-V-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-Vlil) 54.743 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.) 54.743 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 403-01/05-1 Datum: 16. marec 2005 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, l.r. Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99, Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na 16. redni seji dne 16. 03. 2005 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE HAJDINA ZA LETO 2004 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Hajdina za leto 2004. 2. člen Zaključni račun proračuna občine Hajdina zajema: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. Prihodki 433.168.885 II. Odhodki 469.546.552 III. Proračunski presežek (primanjkljaj) -36.377.667 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV Prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev 572.260 V Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 0 VI. Prejeta minus dana posojila in spremembe kapitalskih deležev 572.260 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. Zadolževanje občine 0 Vlil. Odplačila posojil 0 IX. Neto zadolževanje 0 X. Sprememba stanja sredstev na računih (I.4-IV+VII. + -II.-V-VIII.) 35.805.407 XI. Sredstva na računih (31.12.2004) 0 1. člen Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Hajdina za leto 2004 je sestavni del tega odloka. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 403-03/2004 Datum: 16. marec 2005 Radoslav SIMONIČ, župan občine Hajdina V skladu z 8. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa na 2 področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94 in 96/02) in na podlagi 16. člena Statut občine Hajdina (Uradni list št. 109/99, 12/01, 90/02, fm 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 16. redni seji dne 16. 03. 2005 sprejel PRAVILNIK o postopku za financiranje kulturnih programov 1. člen Ta pravilnik urcj- postopke za določanje razporeditve finančnih sredstev glede na programe kulturnih društev, ki se financirajo iz proračuna občine Hajdina. 2. člen Kulturne dejavnosti lahko opravljajo posamezniki in pravne osebe pod pogoji, ki jih določa zakon. Pravico do sofinanciranja kulturnih programov po tem pravilniku imajo nosilci in izvajalci kulturne dejavnosti, ki imajo sedež na območju občine Hajdina. 3. člen Postopek izbire kulturnih programov in dodeljevanje finančnih sredstev izvajalcem poteka po naslednjem zaporedju: -priprava in predložitev programa izvajalca kulturne dejavnosti, -pregled programa, -obdelava in ocenjevanje programa, -odločitev (sklep) župana na podlagi predložene ocene, -sklepanje pogodb, -poročilo o realizaciji programa. Postopek izbire kulturnih programov izvede komisija, ki jo imenuje župan, najkasneje vsako leto do konca tekočega leta za prihodnje leto ter ga predloži županu v potrditev. 4. člen Komisija se pri pripravi predloga izbora letnih kulturnih programov in predloga delitve razpoložljivih proračunskih sredstev ravna v skladu z merili, ki jih potrdi občinski svet na predlog strokovnih skupin. Merila za posamezno področje so priloga k temu pravilniku in so osnova za določanje višine finančnih sredstev za izvajanje kulturnih programov posameznih nosilcev kulturne dejavnosti v občini. 5. člen Programi, ki sodijo v okvir izvajanja kulturnih dejavnosti so določeni v 56. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. 6. člen Zupan sklene pogodbo z izvajalci kulturnih programov. V pogodbi se opredeli vsebina in obseg programa, čas realizacije programa, obseg sredstev, ki se zagotavljajo iz občinskega proračuna, nameni in način nadzora nad porabo sredstev ter druge medsebojne pravice in obveznosti. Pogodbe se sklepajo po sprejetju proračuna občine za obdobje sprejetja proračuna. Obseg finančnih sredstev, ki jih društvo planira za realizacijo programa se določi na podlagi realizacije programa kulturnega društva v preteklem letu. 7. člen Kulturnim delavcem, ki se udeležijo ali sprejemnih izpitov na umetniških šolah v tujini ali so izbrani na kakšni državni ali svetovni selekciji za razstave ali delavnice s področja kulturnega ustvarjanja (gledališče, glasba, folklora ...) in niso poklicni kulturni delavci, se zagotovi kotizacija v delavnicah, oziroma na sprejemnih izpitih v višini razpoložljivih sredstev, ki jih z vsakokratnim sklepom določi župan. 8. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 035-02/05 Datum: 16. marec 2005 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 16. redni seji dne 16. 3. 2005 sprejel SPREMEMBO PRAVILNIKA o subvencioniranju obrestne mere za kreditiranje programov za pospeševanje malega gospodarstva v občini Hajdina 1. člen Pravilnik o subvencioniranju obrestne mere za kreditiranje programov za pospeševanje malega gospodarstva v občini Hajdina se v 4. členu spremeni tako, da se roku vračila doda: »ali 10 let«. 2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 313-01/05 Datum: 16. marec 2005 Zupan občine Hajdina Radoslav Simonič Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 380-01/05 Datum: 16. marec 2005 Radoslav SIMONIČ, župan občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01 in 90/02), je Občinski svet občine Hajdin, na 16. redni seji dne 16. 3. 2005 sprejel SKLEP o prodaji stavbe na Sp. Hajdini 71 1. člen V pogodbi za prodajo stavbe na Sp. Hajdini 71 se opredeli plačilni rok 30 dni. 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 16. redni seji dne 16. 3. 2005 sprejel SPREMEMBO PRAVILNIKA Številka: 306-01 /05 Datum: 16. marec 2005 Radoslav SIMONIČ Zupan občine Hajdina o subvencioniranju obrestne mere za kreditiranje programov za pospeševanje kmetijstva v občini Hajdina 1. člen Pravilnik o subvencioniranju obrestne mere za kreditiranje programov za pospeševanje kmetijstva v občini Hajdina se v 3. členu spremeni tako, da se roku vračila doda: »ali 10 let«. 2. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Na podlagi 30. člena Statuta občine Hajdina ( Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na 16. redni seji dne 16. 3. 2005 sprejel SKLEP o najugodnejši varianti idejne zasnove odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz projekta zaščite kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja Številka: 320-01/05 Datum: 16. marec 2005 Zupan občine Hajdina Radoslav Simonič Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01 in 90/02) je Občinski svet občine Hajdina na 16. redni seji dne 16. 3. 2005 sprejel SOGLASJE k ceni storitve pomoči družini na domu 1. Kot najugodnejša in najzanimivejša varianta idejne zasnove odvajanja in čiščenja odpadnih voda je 4. varianta iz dokumenta identifikacije projekta Zaščita podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, ki obsega priključitev celotnega obravnavanega območja na kanalizacijski sistem Ptuj s čiščenjem odpadnih voda na centralni čistilni napravi Ptuj. 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 352-04/05 Datum : 16. marec 2005 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ I. člen Občinski svet občine Hajdina daje soglasje k ceni storitve pomoči družini na domu z dne 1.3.2005 v znesku 950,00 SIT na uro za neposredno socialno oskrbo. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01 in 90/02) je Občinski svet občine Hajdina na 16. redni seji dne 16. 3. 2005 sprejel 2. člen SKLEP o Regionalnem razvojnem programu 1. Občinski svet občine Hajdina soglaša k Regionalnemu razvojnemu programu za statistično regijo Podravje v obdobju 2001 - 2006. 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 030-07/05 Datum: 16. marec 2005 Radoslav SIMONIČ Zupan občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na 16. redni seji dne 16. 3. 2005 sprejel naslednje Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na 16. redni seji dne 16. 3. 2005 sprejel naslednje POOBLASTILO Občina Hajdina daje pooblastilo županu Mestne občine Ptuj za izvedbo postopka prodaje vseh nepremičnin počitniškega doma v Bio-gradu na moru v Republiki Hrvaški in vse potrebne aktivnosti v zvezi z ureditvijo stanja v zemljiški knjigi ter sklenitev kupoprodajne pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Kupnina se razdeli med pravne naslednice bivše občine Ptuj po osnovnem delitvenem kriteriju, ki je bil dogovorjen s Sporazumom o razdelitvi premoženja občine Ptuj (Uradni list RS, št. 38/03). Številka: 402-01/05-2 Datum: 16. marec 2005 Radoslav SIMONIČ, župan občine Hajdina SOGLASJE k ceni proizvodnje in distribucije vode I. Občinski svet občine Hajdina daje soglasje k ceni proizvodnje in distribucije vode družbi Komunalno podjetje Ptuj, d.d., Puhova ul. 10, Ptuj, in sicer: Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 16. seji dne 16. 3. 2005 sprejel SPREMEMBO ODLOKA o denarni pomoči za novorojence v občini Hajdina - gospodinjstva 125,17 SIT / m3 I. člen - gospodarstvo 185,70 SIT /m3 - negospodarstvo 176,08 SIT/m3. V Odloku o denarni pomoči za novorojence v občini Hajdina (Uradni list RS, št. 44/04) se v prvem odstavku 4. člena beseda trideset nadomesti z besedo devetdeset. 2. člen 2.To soglasje začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Ta sprememba odloka začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-RS. dnem listu Republike Slovenije. Številka: 380-01/03-3/05 Datum: 16. marec 2005 Številka: 152-02/04-1 Datum: 16. marec 2005 Radoslav SIMONIČ, župan občine Hajdina Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ HAJDINČAN marec 2005 gostitelj tega škodljivca, zato naj ne raste v njegovi bližini. - Se eno veliko skupino vrtnin poznamo: to so STROČNICE. V njo pa poleg fižola in graha uvrščamo še bob, čičeriko, lečo in sojo. - Boste videli, da boste z razmeščanjem teh rastlin po vrtu tako, da na istem mestu niso rastle vrtnine iz iste skupine vsaj štiri leta, imeli kar nekaj dela in razmišljanja. Naši vrtički so običajno majhni, vendar je ravno zato še bolj nujno, da se pravil kolobarjenja oz. vrstenja rastlin toliko bolj držimo. Zato ne moremo na vrtu kar po vrsti ravnati in pripravljati gredic in na njih sejati. Preden pričnemo s setvami na vrtu, vsaj na 5°C: setvena plast je na globini 5cm. Vendar pri tej temperaturi uspešno kalijo le nekatere vrtnine. Najprej na vrtu prav gotovo posadimo čebulček, šalotko in spomladanski česen. Te vrtnine se med seboj ne prenašajo, zato jih moramo ločiti. Pri čebulčku izbiramo manjše čebulice, saj te ne bodo pognale v cvet. Pri česnu pa je ravno obratno. Iz večjih stročkov bo pridelek višji. Zato navadno sadimo samo zunanje stroke. Notranjim stročkom se odrečemo, če imamo dovolj sadilnega materiala. Spomladi sadimo samo spomladanski česen, ki za tvorbo stročkov ne potrebuje nizkih temperatur. Česen, ki smo ga kupili v trgovinah z zelenjavo, je lahko primeren ali pa tudi ne, saj o njegovem izvoru in zahtevah ne vemo ničesar. moramo priti tudi do podatkov o temperaturi zemlje v setveni plasti. Ta je pogosto veliko nižja, kot pričakujemo, posebej če so noči še hladne, ali pa so dnevi prej oblačni, kot sončni. Zemljo ogrejejo samo sončni žarki. Vendar se lahko ponoči veliko toplote, ki seje podnevi že nabrala v zemlji, spet izgubi v vesolje. Do podatkov o temperaturi zemlje lahko pridete pri nas le na internetu, na straneh Agencije za okolje: Urad za meteorologijo. Tam pogledate v rubriko Agrometeorološka napoved in poiščete temperaturo tal. PRVE SETVE S setvijo prvih vrtnin na prosto pričnemo, ko se temperature v setveni plasti dvignejo Tudi šalotka ima svoje posebnosti: obstajajo sorte, ki jih sadimo na zemljo, in sorte, ki jih posadimo v zemljo. Tudi o tem nas morajo poučiti tisti, ki nam seme prodajo. Pri nizkih temperaturah zelo uspešno kali tudi solata, zato je to ena izmed prvih vrtnin, ki jih posejemo na vrtu. Spomladi lahko uspešno pridelamo tudi mehkolistne solate, Majsko kraljico in Atrakcijo, med krhkolistnimi sortami pa zgodaj spomladi sejemo Braziljanko, Posavko, Vegorko in Bistro. Sejemo jih v vrstice, nikakor ne počez, da jih lahko kasneje redno okopavamo. Med vrstice solate lahko posejemo tudi mesečno redkvico. Letos lahko kupite tudi seme nove sorte Languette, ki je podolgovata in ima rdeče korene z belo konico. Tako boste prostor med vrsti- cami izkoristili za še en pridelek in ne boste solate sadili preblizu skupaj. Med vrsticami mehkolistne solate naj bo vsaj 25 cm, krh-kolistna pa mora imeti vrstice vsaj 30 cm narazen. Se dve stročnici sta, ki ju sejemo zgodaj spomladi in nista občutljivi na nižje temperature zemlje. To sta grah in bob. Ker grah vsi dovolj dobro poznate, naj porabim še nekaj besed, da vam predstavim bob. To je zelo stara vrtnina, saj so ga Slovenci uživali, še preden so poznali fižol. Kasneje smo nanj kar nekoliko pozabili. Če ga sejemo dovolj zgodaj, pobegne vsem napadom uši, saj te na marajo mraza. Ker je suh precej trd, ga raje uživajmo mladega, zelenega, tako kot grah. Njegove beljakovine so zelo koristne za človeški organizem, veliko lažje je prebavljiv kot fižol, ne napenja, zato ga lahko uživajo tudi tisti, ki imajo probleme z prebavili. Letos se je pri nas pojavilo tudi seme čičerike. Ta povsem nova stročnica je dobrodošla popestritev na vrtu. Tudi njene beljakovine so veliko lažje prebavljive, podobno kot velja za bob. Edina med stročnicami zelo dobro uspeva tudi v suši in vročini. Sejemo jo nekoliko pozneje, tako kot visok fižol. Uživamo tako mlada zrna kot pri grahu in fižolu, kakor tudi dozor-jena, posušena zrna. Cveti so zelo majhni in neopazni, v neužitnih strokih pa najdemo 1 - 3 zrna. Vendar je strokov lahko tudi v vročini in suši zelo veliko. Poskusite jo, mnogi boste zadovoljni. Ker so stročnice tiste, ki sodijo k »izboljše-valkam« zemlje, jih moramo na vrtu saditi čim več. Zato uvrstite spet tudi bob na svoje jedilnike. Lahko ga sadite med grebene zgodnjega krompirja, ki bo z veseljem porabil tudi odvečni dušik, ki ga bob »pridela«. Med bob lahko presadite tudi sadike zgodnjega zelja, kolerabice, cvetače ali brokolija. To so tudi vse vrtnine, ki jih lahko sejemo v hladno zemljo zgodaj spomladi. Navadno se nam zelo mudi s setvijo peteršilja in korenčka. Nikar! Korenček in peteršilj potrebujeta za uspešno kaljenje vsaj 15oC, kar pa navadno zemlja doseže šele proti koncu aprila. Za konec pa še naslednje: za zgodnje setve uporabite raje novo seme, tisto, ki je ostalo od lani, pa uporabite takrat, ko se bo zemlja dovolj ogrela. Seme sejte plitko, da ga bodo podnevi greli tudi sončni žarki. Vsi, ki imate peščeno zemljo, lahko s setvami na prosto pričnete prej. Težka zemlja se dolgo suši in še dlje časa tudi segreva. Seveda pa lahko nemoteno sejete mnoge vrtnine v zaščitene prostore na toplem in nato na prosto presadite sadike s koreninsko grudo. Piše: Miša Pušenjak, univ. dipl. ing. agr. marec 2005 HAJDINČAN MARCA OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA HAJDINA Jože Majerhofer - novi predsednik planincev v ^"Mani planinskega društva Haj-dina so na svojem letnem občnem zboru dne 11.3. 2005 obravnavali dosedanje delo društva in prišli do zaključka, da je dosedanje vodstvo izpolnilo vse zastavljene cilje, ki si jih je vsako leto zadalo z letnim planom. Predvsem gre zasluga za uspešno delo upravnemu odboru in zlasti predsedniku Francu Hazimaliju. Prizadeval si je, da smo vedno pravočasno razpisali oziroma obvestili na ustrezen način naše člane o planiranem pohodu. Pohodi so bili še kar zadovoljivo obiskani in uspešni. V štiriletnem obdobju našega društva smo organizirali več pohodov v sredogorje in tudi vzponov v visokogorje, kot so: Golica, Stol, Nanos, Peca, Košuta in celo vzpon na našega očaka TRIGLAV. Vsi pohodi in vzponi so bili prijetni in dobro obiskani ter varno izpeljani, za kar gre zasluga našim dobrim vodičem. Ker čas hitro beži, smo po štiriletnem obdobju primorani, kot določa naš statut, da razrešimo staro vodstvo in izvolimo novo. Tako smo na občnem zboru izvolili nove organe upravljanja, in sicer: Predsedstvo: Jože Majerhofer, Edo Dobnik, Lidija Terbulec Častno razsodišče: Silvo Pernat, Janez Kiseljak, Karl Fridl Nadzorni odbor: Maks Kaisersberger, Jakec Kokol, Miran Podhostnik Stol 2004. Foto: Karl Fridl DRUŠTVO, KI SKRBI ZA KONDICIJO IN Z D RA V DUH OBČANOV Na občnem zboru smo sprejeli letni plan 2005. Plan je bil že pripravljen in ga je dobil vsak udeleženec zbora. Vsi prisotni so poravnali letno članarino, ostale pa prosimo, da ob priliki poravnajo svoje obveznosti in dvignejo letni plan dela. Občnega zbora so se udeležili vabljeni gostje iz Planinskega društva Ptuj in gospod župan Radoslav Simonič, ki ima izreden posluh za takšne dejavnosti. Upamo, da bo tako tudi naprej, saj smo društvo, ki skrbi za kondicijo občanov in zdrav duh v zdravem telesu ter dobro razpoloženje. Staremu vodstvu se vsi lepo zahvaljujemo za dobro organizirane pohode, posebej še predsedniku, novemu pa želimo veliko uspehov in zadovoljstva pri svojem delu. Vsem ljubiteljem gora želimo veliko lepih užitkov in varen korak. Lep pozdrav. Član društva Košuta 2003. Foto: Karl Fridl Prireditev Najuspešnejši športniki občine Hajdina za leto 2004 Predstavniki najuspešnejših ekip. Foto: Marija Brodnjak ^^portna zveza Hajdina je v sredo, ^^26. januarja 2005, v Prosvetni dvorani na Hajdini organizirala tradicionalno prireditev Najuspešnejši športniki občine Hajdina za leto 2004. Podeljena so bila priznanja najboljšim športnicam in športnikom na področju šolskega športa, pokali za najboljše ekipe občine Hajdina po posameznih starostnih kategorijah in pa priznanja najzaslužnejšim športnim delavcem po posameznih športnih društvih. Prireditev je bila popestrena z nekaj glasbenimi točkami, ki so jih izvajale mažoretke OŠ Hajdina, Neža Katarina Mlakar, Simon in Matjaž iz Hajdoš ter Štajerski frajtonarji. Prireditev je povezovala Daniela Cartl. Šolski šport - najboljše športnice 2004: Kaja Abraham- za dosežke v smučanju, Tea Bauman- za dosežke v smučanju, Danijela Ferš - za dosežke v atletiki, v disciplini kros, Katja Furek- za dosežke v atletiki, v disciplini skok v daljino, Tjaša Glažar - za dosežke v atletiki, v disciplini kros, Kaja Merc - za dosežke v atletiki, v disciplini skok v daljino, Barbara Petek - za dosežke v atletiki in gimnastiki, Nina Vaupotič - za dosežke v smučanju. Šolski šport - najboljši športniki 2004: Tadej Horvat - za dosežke v atletiki, v disciplini kros, Tadej Kocpek - za dosežke v atletiki, v disciplini kros, Michael Kos- za dosežke v atletiki, v disciplini tek na 60 metrov, Miha Lešnik- za dosežke v atletiki, v disciplini skok v daljino, Mihi Lešnik - za dosežke v atletiki, v disciplini spomladanski kros, Niko Strelec - za dosežke v atletiki, v disciplini kros, Simon Šimek - za dosežke v atletiki, v disciplini skok v daljino, Alen Tement- za dosežke v gimnastiki. Najboljše ekipe v tekmovalni sezoni 2003/2004 so bile: V kategoriji starejših cicibanov (selekcija od 8 do 10 let): nogometni klub Gerečja vas, v kategoriji mlajših dečkov (selekcija od 10 do 12 let): nogometni klub Hajdina, v kategoriji starejših dečkov (selekcija od 12 do 14 let): nogometni klub Hajdina, v kategoriji kadetov (selekcija od 14 do 16 let): nogometni klub Skorba, v kategoriji mladincev (selekcija od 16 do 18 let): nogometni klub Hajdina, v kategoriji članov: nogometni klub Hajdina, v kategoriji mali nogomet: nogometni klub Skorba, v kategoriji veteranov: nogometni klub Hajdina, v kategoriji tenis pa pokal prejme: Tenis klub Skorba. Najuspešnejše šolske športnice Najuspešnejši šolski športniki marec 2005 HAJDINČAN Podeljena so bila tudi priznanja najzaslužnejšim športnim delavcem po posameznih športnih društvih za leto 2004. Vsekakor so si vsi ti delavci priznanja zelo zaslužili, saj s svojim volonterskim oz. brezplačnim delom največkrat pripomorejo tako k obstoju posameznega društva kakor tudi k nadaljnjemu razvoju le-tega. Nagrajenci za leto 2004 so bili: VLADIMIR ABRAHAM iz Športnega društva Hajdoše (že vrsto let aktivni član ŠD, trenutno v klubu opravlja različna tajniška dela); JOŽE LAH, ravnatelj Osnovne šole Hajdina (njegova vloga kot ravnatelj OŠ je zelo pomembna za nadaljnji razvoj šolskega športa v občini Hajdina); BOŠTJAN PAVEO iz Športnega društva Gerečja vas (v klubu je praktično od malih nog, je član upravnega odbora društva, trenutno opravlja različna tajniška dela, zelo aktivno pa sodeluje pri organizaciji posameznih tekem kluba); ANITA PAVLINEK iz Športnega društva Hajdina (je podpredsednica društva, trenutno v društvu opravlja različna tajniška dela. Kot zanimivost naj še poudarimo, da je Anita prva predstavnica nežnejšega spola iz občine Hajdina, kije prejela takšno priznanje); MARTIN ŠLAMBERGER iz Tenis kluba Skorba (bilje med ustanovitelji Tenis kluba Skorba, aktiven pri organizaciji klubskih ■ j V -'u,.. 1 I Ih 1 P t Prejemniki priznanj najzaslužnejšim športnih društvih tekmovanj ter šole tenisa za mlajše člane, njegov odnos do tenisa vsekakor pozitivno vpliva na nadaljnji razvoj teniške igre v občini Hajdina). Na koncu naj v imenu Športne zveze Hajdina še enkrat čestitam vsem prejemnikom priznanj in pokalov, hkrati pa upam, da jim bodo ta priznanja ne samo nagrada za dosežke, ampak predvsem spodbuda športnim delavcem v posameznih za športna prizadevanja še v prihodnje. Obenem se zahvaljujem tudi vsem ostalim, ki priznanj sicer niso prejeli, je pa njihovo udejstvovanje v različnih športnih krogih prav tako zelo pomembno za nadaljnji razvoj športa v občini Hajdina. Sekretar Športne zveze Hajdina Sandi MERTEU Poskrbimo za dobro in zdravo počutje ¥ etošnje leto si bomo zagotovo zapomnili po dveh E-^očitnih stvareh. Eno je zima, ki kljub meteorološki pomladi še vedno kaže zobe in nas zasipava s snegom. Verjetno je to leto sneg že marsikomu zagodel in verjamem, da smo se zime za to leto zagotovo že nasitili. Sneg je pobelil tudi tiste kraje, ki je doslej še nikoli niso niti videli, kaj šele občutili. Druga stvar pa je gripa, saj je s svojimi razsežnostmi povzročila epidemijo, kakršne že dolgo ne pomnimo. Težava pa je tudi v samih virusih, ki kar naprej mutirajo in se spreminjajo, gripa pa dobiva vedno večjo moč in s tem težavnejšo obliko. Nemogoče se je bilo izogniti okužbam, tako da je skoraj vsaka hiša imela svojega bolnika. Sicer pa pomlad že vztrajno trka na vrata in mislim, da bomo do velike noči le dobili nekaj toplih sončnih žarkov ali vsaj kakšen pogled prebujene spomladanske cvetlice. V tem prispevku bi želela nekaj besed nameniti priljubljeni telefoniji, in sicer mobitelom. Številni ljudje se ne zavedajo, kako zelo nevarna je uporaba teh majhnih priročnih telefončkov, ki jih danes uporablja že skoraj vsak petletni otrok. Številna dognanja znanstvenih raziskav na področju mobilne telefonije govorijo o velikih sevanjih in predvsem tvegani množični uporabi telefonov. Sevanja so nevarna, ker okvarijo predvsem možgane, saj telefon uporabljamo v neposredni bližini le teh. Hude okvare se kažejo predvsem pri majhnih otrocih, pa tudi starejši tu niso izvzeti. Kljub visoki stopnji ozaveščenosti in opozarjanja se ljudje premalo zavedamo nevarnosti in telefoniramo brez slušalke, ki vsaj delno onemogočijo neposredno sevanje. Telefon je danes del našega vsakdanjika in tudi sama si ne znam zamisliti dneva brez telefona, še posebej, če sem namenjena na pot, saj mi kar naprej roji po glavi, kaj če bom morala nujno poklicati. Pred slabim desetletjem o takih stvareh še nismo razmišljali in se s tem obremenjevali. Dejstvo je, da nas tehnika obkroža z vseh strani in sevanju se ni moč izogniti. Vendar pa smo odgovorni za svoje zdravje in lahko vsaj nekaj storimo za to. Če pa se razvadi nenehnega telefoniranja ne morete odtegniti, se vsaj potrudite, da ne boste telefonirali v neposredni bližini dojenčkov in majhnih otrok. Pa še eno obzirnost pokažite: na javnih prireditvah nikakor ne pozabite izključiti telefonov. Tega se držite tudi tam, kjer vas na to opozarja tabla »prepovedana uporaba mobitela«! Lep spomladanski pozdrav in veselo pisanko vam želim! Saška Serec HAJDINČAN marec 2005 V PGD DRAZENCI LETOS 19. OBČNI ZBOR Prihodnje leto bo jubilejno ¥ Tfebruarju so se na rednem, V letos 19. občnem zboru zbrali člani in članice PGD Draženci. V svoji družbi so gostili župana Radoslava Simoniča, poveljnika občinskega poveljstva Hajdina Janka Merca, predstavnika OGZ Ptuj Antona Beleta in Janeza Markoviča ter predstavnike sosednjih in prijateljskih gasilskih društev, med njimi tudi kolege gasilce iz Bednje na Hrvaškem. O delu in aktivnostih društva v letu 2004 sta govorila predsednik in poveljnik Karl Furek in Dejan Gajič. Med drugim sta povedala, da so v preteklem letu člani društva opravili veliko dela, sodelovali so na številnih akcijah in prireditvah, ki sta jih organizirala občinsko poveljstvo in območna gasilska zveza, sodelovali so na Florjanovi nedelji, na praznovanju dneva gasilcev v Prvencih - Strelcih, s tremi ekipami pa so se udeleževali tudi gasilskih tekmovanj in od tam prinesli tudi pokale ter priznanja. V mesecu varstva pred požari so pripravili društveno gasilsko vajo, svoje znanje in spretnosti pa so pokazali še pri preverjanju na območju občine, saj je občinsko poveljstvo ravno v oktobru pripravilo nenapovedano gasilsko vajo v Skorbi. Skozi leto so skrbeli še za izobraževanje svojih članov, nabavili so nekaj manjših kosov gasilske opreme, ves čas pa skrbeli za urejenost gasilskega doma in vzdrževanje razpoložljive opreme. Srečo pa so imeli tudi na področju požarne varnosti, saj rdeči petelin v primerjavi s preteklimi leti v letu 2004 ni zagorel. VELIK INTERES MED NAJMLAJŠIMI Predsednik Furek je dejal, da se jim je lani izpolnila največja želja, ko so v gasilske vrste pridobili kar 22 mladih gasilcev, pretežno pionirjev in pionirk, s katerimi pa so se že uspešno predstavili tudi na gasilskih tekmovanjih. Za uspeh najmlajših gasilcev sta zaslužna tudi mentorja Robi Lah in Dejan Šešerko, pravi Furek, ki ob tem ne pozablja še na mentorja pri članski ekipi Sandija Gajiča. Na občnem zboru so opravili tudi volitve in za novega poveljnika imenovali Dejana Gajiča, novi tajnik je postal Anton Kirbiš, Jože Polajžer pa bo poslej gospodar v PGD Draženci. Po skoraj 20. letih delovanja gasilskega društva Draženci pa si v društvu ne delajo nekih večjih načrtov. Počasi se bodo pričeli pripravljati na praznovanje jubileja, slove- 1 'lUf 1 - * no 'j? \ % 't* Podmladek PGD Draženci, ki so zdaj tudi novi člani društva. Foto: Studio 2M snost bo prihodnje leto, a takrat bo verje- pa Furek pravi, da ga bodo prav gotovo tno to že naloga novega vodstva, nam je nabavili, vendar šele čez dve ali tri leta, ko še povedal Furek, saj imajo drugo leto tudi pridejo na vrsto. Do takrat pa se bodo tru-volitve. Nekaj sredstev bodo vložili tudi v dili, da bodo člani pridobili čim več novih nabavo gasilke opreme, predvsem imajo v znanj, kajti le tako bo društvo napredovalo načrtu nakup zaščitnih oblek. Glede oro- in bo imelo strokovni kader, dnega vozila, ki bi ga že zdaj potrebovali, TM Dobitnika priznanj OGZ Ptuj v družbi s poveljnikom PGD Draženci, poveljnikom občinskega poveljstva občine Hajdina in predstavnikoma območne gasilske zveze. Foto: Studi 2M marec 2005 HAJDINČAN V HAJDOŠAH NA 51. GASILSKEM OBČNEM ZBORU Novi uspehi še v letošnjem - olimpijskem letu Hajdoška ženska gasilska postava s predsednikom in poveljnikom, ki se že tretjič zapored spogleduje z gasilsko olimpiado. Foto: TM, MV \Ta 51. občnem zboru so se konec lil januarja sestali člani in članice PGD Hajdoše in pregledali delo v preteklem - jubilejnem letu, ko so v društvu slavili kar dva jubileja: 30-letnico obstoja gasilskega moškega pevskega zbora in 50-letnico delovanja društva. Jubilejema so lani dodali še razvitje novega gasilskega prapora, uspešno so pripravili mednarodno gasilsko tekmovanje, prenovili gasilski dom - občina Hajdina je za obnovo namenila kar 11 milijonov proračunskega denarja - tako je povedal župan Radoslav Simonič, dve od petih tekmovalnih desetin pa sta se uvrstili tudi na letošnje aprilske kvalifikacije za gasilsko olimpiado, ki bo sredi julija potekala v Varaždinu na Hrvaškem. Dobro kaže tako članicam A , ki so že dvakrat zapored slavile na gasilskih olimpiadah na Danskem in Finskem, kot tudi članom B. Zbrane na občnem zboru so poleg predsednika društva Janeza Vidoviča in poveljnika Jožeta Teskača pozdravili tudi hajdinski župan Radoslav Simonič ter predstavnika območne gasilske zveze Ptuj Ivan Golob in Marjan Mislovič, ki sta ob tej priložnosti podelila tudi najvišja gasilska priznanja in odlikovanja za dolgoletno požrtvovalno delo v gasilstvu in za napredovanje. Za prijeten uvod v občni zbor pa je s pesmijo poskrbel gasilski pevski zbor. PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA ZASLUŽNIM GASILCEM Priznanja OGZ Ptuj so prejeli: za 10 let dela v gasilstvu Romana Teskač in Kajetan Brodnjak, za 20 let Diana Šeruga, za 40 let pa Ivo Glažar. Veteran Jože Galun je prejel posebno priznanje za dolgoletno delo v gasilstvu. Še pogled na bogato obloženo mizo. Za vse to so zaslužni tekmovalci in tekmovalke. Jože Galun je prejel gasilsko priznanje II. stopnje, prav tako pa tudi Klavdija Ekart -oba za požrtvovalno delo na področju zaščite in reševanja. Izobraževanje za uporabnika radijskih postaj so opravili: Davorin Vidovič, Stane Žumer, Drago Lenart in Jože Teskač. Zlato plaketo je prejel gasilski pevski zbor, PGD Biš pa je hajdoškim gasilcem podelilo še spominsko plaketo. Društvene zahvale so na občnem zboru prejeli: Jože Galun, Danilo Goj-košek, Ivo Glažar, Zvonko Glažar, Jakob Jerenko, Lidija Terbulec, Jelko Žumer- starejši in Stane Žumer. LETO 2004 SE BO ZAPISALO KOT »ZLATO« LETO PRAZNOVANJA, USPEHOV IN PRIDOBITEV O delu društva v letu 2004 je tajnica društva Lidija Terbulec skozi organizacijsko Dobitniki društvenih zahval v družbi z županom R. Simoničem, predsednikom J. Vidovičem in poveljnikom J. Teskačem HAJDINČAN marec 2005 - operativno poročilo med drugim povedala: »Biti gasilec je nekaj častnega, biti gasilec v današnjem času pa ni lahko, še posebej ne v društvu s tako bogato tradicijo. Z njo smo nadaljevali tudi v lanskem letu. Leto 2004 smo začeli z dokončanjem velike investicije - obnove gasilskega doma. Za izvedbo tega projekta se moramo zahvaliti občini Hajdina, kajti takšna obnova zahteva velika finančna sredstva, smo pa gasilci v samo prenovo vložili tudi veliko ur prostovoljnega dela. Danes imamo tako lepo prenovljene prostore, v katerih se skoraj vsak dan nekaj dogaja. Jubileja - 50-letnica ustanovitve društva in 30-letnica delovanja našega gasilskega pevskega zbora sta pomembno zaznamovala dogajanje v preteklem letu. Oba jubileja sta plod trdega in vztrajnega dela več generacij, zato smo ju želeli primerno proslaviti. Posebej slovesno pa je bilo v našem društvo 22. avgusta, ko smo praznovali 50-letnico ustanovitve gasilskega društva. Ob tem smo razmišljali, da je 50 let lahko kratka ali pa dolga doba. Če pogledamo v kroniko našega društva, lahko rečemo, da je bilo to obdobje zabeleženo kot zelo aktivno in uspešno. Gasilci pa nikakor ne moremo brez našega farnega župnika Marijana Fesla. Tako smo v mesecu sep- tembru v gasilskem domu pripravili mašo za vse pokojne gasilce Hajdoš ter za vaščane Hajdoš in Skorbe. LANI SE RDEČI PETELIN NA SREČO NI OGLASIL Za izvedbo vseh aktivnosti in prireditev sta se upravni in nadzorni odbor sestala na kar 15-ih rednih sejah, celotno članstvo pa je bilo o delu društva seznanjeno na 6-ih sestankih. Za potrebe gasilskega tekmovanja so bili večkrat sklicani delovni sestanki organizacijskega in tekmovalnega odbora. Zaradi prenove gasilskega doma in izvedbe vseh teh prireditev je bilo sklicanih več delovnih akcij, na katere so se naši člani vedno odzvali v zelo velikem številu. Pri čiščenju gasilskega doma so na pomoč priskočile tudi članice aktiva žensk in pri vsem tem je bilo opravljenih preko 1000 delovnih ur. Odraz dela se pokaže tudi v knjigi prejete in odposlane pošte, kjer smo v letu 2004 zabeležili 236 prejetih dopisov. Na strani odposlane pošte pa beležimo podatek, da smo po pošti odposlali 68 različnih dopisov in 674 vabil, razpisov in prošenj. Kurir je raznosil 2.264 vabil. Skupaj je bilo s strani društva pripravljenih in odposlanih 3.006 dopisov in vabil. Tudi blagajničarki ni bilo dolgčas, saj je v poslovne knjige zabeležila preko 700 vknjižb. Gasilci operativci so se redno srečevali na sobotnih dežurstvih in sestajali na rednih mesečnih vajah, na katerih so teoretično in praktično obdelali razna področja s preventivno - operativno vsebino. V sklopu izobraževalnega programa OGZ Ptuj so se člani udeležili strokovnih predavanj, kot so: obnovitveni tečaj za strojnike, posvet mentorjev mladine ter tečaj radijskih in UKV postaj. V društvu zabeležimo napredovanje v gasilskega častnika - 1 gasilec, dve gasilki sta uspešno opravili tečaj za čin višjega gasilskega častnika organizacijske smeri. Dobra preventiva in osveščenost ljudi, če se lahko pohvalim, pa sta verjetno razlog, da se rdeči petelin ni oglasil v našem požarnem okolišu. V okviru meseca požarne varnosti je bila v našem požarnem rajonu izvedena nenapovedana vaja s strani OGZ Ptuj. Na vaji so z 8 vozili in s 56 gasilci sodelovala vsa društva iz poveljstva občine Hajdina in PGD Turnišče. IN NE POZABIMO - skupaj smo doživeli veliko lepih trenutkov, družita nas gasilstvo in prijateljstvo, pa naj tako ostane tudi v prihodnje.« TM 75. OBČNI ZBOR PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA GEREČJA VAS Bogatejši za novo gasilsko vozilo T^redsednik PGD Gerečja vas Ivan K Lešnik je na 75. občnem zboru 26. februarja povedal, da je bil v lanskem letu njihov glavni cilj in velik finančni zalogaj nabava in nadgradnja novega gasilskega avtomobila, saj je stari avtomobil že davno odslužil svojemu namenu. Nepozaben je bil 18. maj, ne samo za gasilce ampak za celotno vas, saj so ta dan pripeljali novo gasilsko vozilo in tako uresničili svoje dolgoletne sanje. Seveda pa so čez leto opravljali razna vzdrževalna dela, čistili okolico, pridno delali na področju operative in bili aktivni na še ob raznih dejavnostih, ki jih nikoli ne zmanjka. Tudi na druga dogajanja niso pozabili. Bili so organizatorji pri postavitvi majskega drevesa, kjer so skupaj z vaščani ob veselem druženju proslavili vstop v EU. Meseca maja so se udeležili Florjanove nedelje, organizirali strokovno ekskurzijo v Gornjo Radgono, kjer so si ogledali gasil- sko brigado, njihove prostore, vozni park in znamenitosti mesta, ogledali so si razstavo vozil in tehnike v Pekrah, sodelovali na paradi ob dnevu gasilcev OGZ Ptuj in 20. obletnici PGD Prvenci - Strelci, na prireditvi Košnja trave nekoč, ki jo organizira Društvo žena in deklet Gerečja vas, organizirali tradicionalni družabni večer - Fure-šmast in zaključek leta, vaščane obiskali z novoletnimi čestitkami, izdali zloženko, v kateri so predstavili delo društva in zapisali namen nabave novega vozila in ga tudi predstavili ter opravili številne prevoze društvom, ki so bila tega potrebna. Poveljnik društva Sebastjan Pungračič je pohvalil zagnanost kar 5-ih ekip iz društva (pionirje, člane A in B, članice in veterane), ki so se izkazali na tekmovanjih v naši regiji kot tudi na državnem tekmovanju, kjer je društvo zastopala desetina veteranov. Velik poudarek pa so v letošnjem letu namenili izobraževanju in delu z mladimi, ki postajajo vse bolj aktivni. Na občnem zboru so zaslužnim članom podelili priznanja in zahvale in se še posebej zahvalili vsem vaščanom za podporo in finančno pomoč pri nabavi novega vozila. Pravijo, da imajo v vasi takšno »vojsko«, ki bo vedno znala pravilno ukrepati in s tem dokazala, da je bil projekt za nabavo novega vozila upravičen. V letošnjem letu bodo vse aktivnosti usmerili v sanacijo gasilskega doma (novo ostrešje in izolacija), v izobraževanje, sprotna dela in v mnoge druge obveznosti, ki jih še čakajo. Jožica Lešnik marec 2005 HAJDINČAN 34. OBČNI ZBOR PGD SLOVENJA VAS »Imamo znanje pripravljenosti, opremo ...« ¥ Tprostorih gasilskega doma Slo-V venja vas so se 12. februarja na rednem - letos že 34. občnem zboru sestali člani PGD Slovenja vas. Med gosti so bili tudi hajdinski župan Radoslav Simonič, predstavnika OGZ Ptuj Ivan Grahi in Marica Mlakar, predsednik občinskega poveljstva Hajdina Janko Merc, svetnika občine Hajdina Alojz Šijanec in Rudi Čelan, predsednik ŠD Slovenja vas Ivo Pulko, na povabilo slovenj evaških gasilcev pa so se občnega zbora udeležili še predstavniki gasilskih društev Hajdina, Hajdoše, Gere-čja vas, Draženci, Zlatoličje in Starše. Uradnemu delu je že po tradiciji sledila zabava - letos z ansamblom Mitreji. Zbrane na občnem zboru sta nagovorila predsednik PGD Slovenja vas Aleš Burjan in poveljnik Franc Klemen ml., ki je posebej predstavil delo društva na operativnem področju, kjer slovenjevaškim gasilcem tudi lani ni zmanjkalo dela. Pomagali so pri manjših požarih v svojem požarnem okolišu, sicer pa skozi leto opravili veliko strokovnega dela in ves čas skrbeli za izobraževanj svojih članov in podmladek. PREDSEDNIK ALEŠ BURJAN O DELU IN AKTIVNOSTIH V LETU 2004 LANI GOSTITELJI KAR NEKAJ POMEMBNIH TEKMOVANJ, MOŠKA DESETINA OSVOJILA 17 POKALOV Naša moška članska tekmovalna desetina A je tudi v letu 2004 že peto leto zapored pridno trenirala skozi vso leto, zato je dosegla tudi temu primerne uspehe. Iz 15 gasilskih tekmovanj je prinesla kar 17 pokalov. Odlični uspehi naše članske desetine so bili razlog, da smo meseca junija gostili v Slovenji vasi tekmovanje Območne gasilske zveze Ptuj - ki je kljub močnemu deževju s sodelovanjem 47 ekip iz 23 društev preseglo vsa pričakovanja. Zelja po medsebojnem druženju, spoznavanju novih ljudi in nenazadnje tudi velik tekmovalni duh naših gasilcev so pripomogli k temu, da je naše gasilsko društvo v mesecu avgustu organiziralo 2. - sedaj že tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Slovenje vasi. Tekmovanja se je udeležilo kar 14 desetin iz celotne SV Slovenije. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano, zmotil gaje le dež, ki nam je že drugič v letu zagodel. Kljub temu smo tekmovanje uspešno pripeljali do konca in podelili zaslužene pokale. V mesecu avgustu na praznik Marijinega Vnebovzetja smo pomagali tudi pri organizaciji in izvedbi pogostitve pred slovenje- vaško cerkvijo. Naše dobro sodelovanje z domačima duhovnikoma in vaškim odborom pa smo lani samo še potrdili, ko smo pomagali pri izvedbi biserne maše za našega župnika g. Ivana Pucka. Kljub vsem uspehom pa smo v preteklem letu zabeležili tudi manj vesele in žalostne trenutke. V letu 2004 smo se namreč poslovili od šestih podpornih članov. V društvu pa je bilo potrebno še veliko stvari urejati sproti in vsakodnevno, čemur pa morda ne posvečamo toliko pozornosti, čeprav tudi to niso nepomembne stvari. Za njimi stojimo ljudje - gasilci z imeni in priimki ter njihove družine, zato se še enkrat vsem in vsakemu posebej iskreno zahvaljujem za pomoč, kakor tudi za sodelovanje na delovnih akcijah, kjer smo čez leto zbrali preko 300 prostovoljnih delovnih ur. Zahvaljujem se tudi občini Hajdina, svetnikom občinskega sveta z županom Radoslavom Simoničem na čelu, VO Slovenja vas, OGZ Ptuj, občinskemu gasilskemu poveljstvu Hajdina, vsem gasilskim društvom, s katerimi sodelujemo, ŠD Slovenja vas, botrom, donatorjem in nenazadnje vaščanom Slovenje vasi ter ostalim za vso pomoč v letu 2004. Posebej pa se zahvaljujem tudi našim gospodinjam Angeli, Mariji, Berti, Dragici, Idi in Anici ter kuharjema Milanu in Francu za celoletno pomoč v kuhinji, še posebej ob materinskem dnevu, gasilskih tekmovanjih in občnem zboru.« Predsednik društva Burjan je v svojem poročilu o delu in aktivnostih med drugim povedal: »Leto 2004 se je za naše gasilsko društvo zapisalo z velikimi črkami, saj smo dosegli lepe uspehe. Zame je sicer največji uspeh to, da imamo znanje, pripravljenost in opremo za nudenje pomoči ob vsakem trenutku. Gasilci si ne želimo požarov, da bi prikazali našo usposobljenost, pač pa usposobljenost nadgrajujemo drugje, na mesečnih vajah, tečajih ter gasilskih tekmovanjih. Aktivnosti našega društva so se v lanskem letu pričele že kmalu po občnem zboru -kajti že v mesecu marcu nas je čakal veliki organizacijski zalogaj. Po nekajletnem premoru smo se skupaj z vaškim odborom odločili, da bi zopet organizirali družabno srečanje vaščanov Slovenje vasi ob materinskem dnevu. Naš trud je bil poplačan z dejstvom, da je naša dvorana bila skorajda pretesna za vse goste - kar nam je dalo velik zagon za naslednje projekte. HAJDINČAN marec 2005 Janez Markovič je prejel posebno darilo - sliko sv. Flor- Slika sv. Florjana pa bo krasila tudi dom Franca Klemna jana za uspešno delo pri razvoju požarne varnosti in ml., darilo je prejel prav tako za uspešno delu pri raz-društva. voju požarne varnosti in društva. Foto: TM NAČRTI ZA VNAPREJ V plan dela so slovenjevaški gasilci med drugim zapisali, da se bodo vključevali v skupne akcije OGZ Ptuj, gasilskega poveljstva občine Hajdina, redne in izredne vaje operative, sodelovali bodo na gasilskih tekmovanjih, organizirali 3. gasilsko tekmovanje za pokal Slovenje vasi, poleg urejanja doma in njegove oklice pa bo v ospredju izobraževanje članstva in podmladka. Ob tem se bodo v društvu še potrudili, da bodo nabavili nekaj nove gasilske opreme in kar najbolje skrbeli za to, s katero sedaj razpolagajo. Leto 2005 bo torej v PGD Slovenja vas znova delovno, gasilci pa upajo, da tudi uspešno, ter da bo rdeči petelin čim manjkrat zapel. Na občnem zboru so opravili še nadomestne volitve in za novega gospodarja imenovali Hendrika Slamber-gerja, novi član nadzornega odbora pa je postal Franc Metličar. V članske vrste so sprejeli 4 nove člane: Gorazda Orniga, Marka Bojoviča, Davida Peska in Tibora Ulesa. DOBITNIKI PRIZNANJ IN NAGRAD Adolf Furek je prejel plaketo in značko gasilskega veterana, Zlatko Nigerl in Peter Mlakar sta prejela občinsko prizna- nje, Damijan Pleteršek pisno zahvalo društva za uspešno delo pri razvoju požarne varnosti in društva, Ignac Skaza bronasto plaketo društva za uspešno delo pri razvoju požarne varnosti in društva. Posebni darili pa sta iz rok predsednika Aleša Burjana prejela še dolgoletna člana PGD Slovenja vas Janez Markovič in Franc Klemen mlajši - oba sliko zaščitnika gasilcev Svetega Florjana za uspešno delo pri razvoju požarne varnosti in društva v zahvalo in trajen spomin In še kot zanimivost dodajmo, da je avtorica obeh slik mlada učiteljica likovne vzgoje Mojca Grula iz Skorbe. TM Občni zbori društev žena v občini Hajdina T^ako kot vsako leto do sedaj so bili 1 prvi meseci novega leta namenjeni občnim zborom vseh obstoječih društev v naši občini. Na njih so posamezna društva predstavila svoje delo, ga kritično ocenila in pohvalila, naredila plan dela za naprej in v svojo kroniko zapisala še eno uspešno leto svojega delovanja. DRUŠTVO GOSPODINJ DRAŽENCI Namen delovanja Društva gospodinj Dražene! je, da prostovoljno združuje žene in dekleta na območju njihove vasi ter ohranja domačnost in izvirnost. Draženskim gospodinjam nikoli ne zmanjka idej in ne dobre volje za delo. Iz njihovega delaje razvidno, da članice v društvu znajo in zmo- marec 2005 HAJDINČAN rejo biti še več, kot ljubeče mame, dobre žene in skrbne gospodinje. V preteklem letu so organizirale številne tečaje, predavanja in prireditve, na katere so bila vabljena tudi ostala sorodna društva v naši občini. Izvedle so srečanje, ki ga že kar na kratko imenujejo »Gremo na rezance v Dra- VAŠKO DRUŽENJE Društvo gospodinj iz Dražene je mlado, pred leti smo se ustanovile tako, kot se je dalo. Nazaj štiri leta kot tradicijo smo imele z izdelovanjem rezancev avdicijo. V raznih srečanjih si znanja pridobimo, in z njim doma družino razveselimo. Na Turnišču sadje smo sušile, s sadnim kruhom ob božiču prijatelje obdarile. Kis domači je zdravilo, mnogo zdravnikov je to potrdilo. Vložen luk, koruza in kumara - to še posebej domači hrani aromo da. Sok najboljša je pijača, če je narejen iz grozdja domačega. Domača hrana nam zdravja da, korenje, zelena in koleraba posušena. Vse to rabi kuharica, če hoče, da je dobra juhica. Rade se družimo in veselimo, iz raznih dmštev gospodinje povabimo. Na preizkusu znanja bodo pokazale, kakšne rezance in krpice bodo delale. Vse se bodo trudile, z valarji jih bodo valjale. Z nožem pa jih rezale, tako kot so nekoč naše babice delale. Vsaka skupina si svoje izdelke ogleduje, stroga komisija pa jih ocenjuje. Vse je na mizah zlato in mmeno, komisija naj oceni najbolj pošteno. Rezanci so narejeni, so kuharicam izročeni, Kuharicam se nič ne smilijo, kar v krop jih pomikajo. Žalostni so rezanci, iz lonca hočejo pobegniti. Pa pomaga jim kuharica, z zajemalko jih daje iz jušnika. Na mizi juha zadiši, gospodinja gospodinji dober tek želi. Nepozabni večeri z rezanci in druženje, drugo leto pa spet, nasvidenje! Terezija Golob žence« in pripravile razstavo na temo vse o vlaganju in sušenju sadja in zelenjave ter razstavo velikonočnih aranžmajev, ki so jih same izdelale pod strokovnim vodstvom Jerice Korpar iz Kmetijske šole. Imele so predavanje ge. Verice Turk iz Zdravstvenega doma - Zdravje nastaja v kuhinji in v lekarni, predavanje ge. Miše Pušenjak o pridelovanju zelenjave na vrtu in dva tečaja o kuhanju žganja ter predelavi in sušenju sadja in zelenjave ge. Cvetke Pintar iz Kmetijske šole. Udeležile so se srečanja vseh društev na Grajenščaku, kjer je potekal tečaj na temo »Peka z margarino rama«, kolesarskega maratona v Moškanjcih, tradicionalne žetve »Žetev zlatega klasja« na Stari Gori, kjer so si prislužile 1. mesto, gospodinjskega praznika v Juršincih, kjer so gospodinje pripravile razstavo cvetja, ličkanja in luščenja košic, ki ga vsako leto organizira Društvo žena in deklet občine Hajdina, srečanja žensk treh dežel v Dobrli vasi na Avstrijskem Koroškem, ogledale so si razstavo buč in tekmovale v kartanju - paver šnops v Gerečji vasi, kjer so osvojile pokal za doseženo II. mesto. Veliko so tudi kolesarile in planinarile, v zimskih mesecih pa so vzdrževale kondicijo ob treniranju odbojke in razgibavanju z Barbaro Lepej na OS Hajdina. V letošnjem letu bodo zraven že tradicionalne izdelave rezancev poskušale še naprej skrbeti za kulturno in družabno življenje na vasi, organizirale razne ekskurzije, obiske sejmov in razstav, tečaje in predavanja, skrbele za cvetlične grede in samo okolico pred Domom vaščanov, izdale kratek zbornik , kjer bodo v sliki in besedi obeležile 10. obletnico delovanja društva in izpeljale projekt na temo »Leto cvetja in ustvarjanja«, ki ga bodo ob koncu leta zaključile z razstavo. Seveda pa bodo poskrbele za rekreacijo vseh članic - od kolesarjenja, igranja odbojke do organizirane telovadbe in planinskih pohodov. Želja gospodinj iz Dražene je, da bi se skupaj z ostalimi društvi v naši občini - če to ne uspe v enem društvu - odpeljali na kakšno ekskurzijo in da bi izdelke, ki jih članice ustvarjajo v društvih skozi celo leto, razstavili nekje na kakšni stojnici in pokazali širšemu krogu ljudi, ne samo doma. DRUŠTVO ŽENA HAJDOŠE Na občnem zboru Društva žena Hajdoše je predsednica društva Anica Žumer povedala, da so v preteklem letu dale velik poudarek druženju, pohodništvu in kolesarjenju. Imele so kar tri strokovne ekskurzije (dve po Sloveniji in eno v Benetke), šest pohodov po Halozah in Slovenskih goricah, več daljših kolesarjenj in pripravile več družabnih srečanj, med katerimi je zanimivo vsakoletno Anino srečanje v mesecu juliju. Organizirale so tečaje kuhanja, kjer so se urile v peki različnih vrst peciva, kuhanju in pripravi slavnostnih kosil in večerij. Redno so se udeleževale zdravniških predavanj v Dražencih, kjer so se seznanile z zdravim načinom življenja in spoznavale simptome, preprečevanje in samozdravljenje najpogostejših obolenj, ki pretijo najbolj ženskam. Dolge zimske noči so si krajšale z ročnimi deli in domačo pesmijo, tedensko pa redno hodile na telovadbo. Rade so se odzvale vabilom na vse prireditve v vasi in postregle z domačim pecivom. Letos se bodo še naprej izobraževale in nadgrajevale svoje znanje ter izmenjevale izkušnje na tečajih, predavanjih, strokovnih ekskurzijah, pohodih, veliko bodo kolesarile in skrbele za družabno življenje na vasi. Velik poudarek bodo namenile prehrani na vasi pred 100 leti in pripravile razstavo vsega svojega dela, ki je nastalo v 6-ih letih njihovega obstoja. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS Društvo žena in deklet Gerečja vas je zelo dejavno na različnih področjih. Članice se veliko izobražujejo, hodijo na izlete in pripravljajo različne prireditve in praznovanja. V preteklem letu so organizirale predavanje o zeliščih, kuharske tečaje, tečaje ročnih del, kjer so izdelovale izdelke iz ličja in HAIDINCAN marec 2005 velikonočne aranžmaje, strokovno ekskurzijo na Dolenjsko, udeležile so se pohoda po turistični osmici sv. Štefan in nočnega pohoda na Žusem - cerkev sv. Valentina. Rade tudi kolesarijo, v zimskih mesecih pa tedensko redno hodijo na telovadbo. Veliko truda in dela so vložile v pripravo in izvedbo prireditve Košnja trave nekoč in projekt Bučijada, kjer so zraven velikega števila različnih sort buč in bučk razstavile še zelišča, ki so jih tako kot buče, tudi same pridelale. Razstavo so popestrile s fotografijami in izdelki, s čimer so prikazale delo društva skozi vsa leta njihovega delovanja. Vesele so, kadar se lahko srečajo s članicami iz ostalih društev naše občine in izven nje, zato so novembra organizirale tekmovanje v kartanju. Ponosne so na svoj mešani pevski zbor, ki zastopa njihovo vas na vseh prireditvah v vasi in občini. Ob njegovi prvi obletnici obstoja so izvedli koncert, katerega so se udeležili tudi drugi pevski zbori iz sosednjih vasi. Sodelovale so na krajevnih in občinskih prireditvah, se udeležile ličkanja in luščenja koščic, katerega organizatorje bilo Društvo žena in deklet občine Hajdina, sodelovale v izdelavi domačih rezancev v Dražencih in se udeležile tečaja na temo »Peka z margarino rama« v Grajenščaku. V naslednjem letu jih čaka veliko dela. Kar so začele v preteklem letu, bi rade ohranile, zato se že pripravljajo na izvedbi prireditve Košnje trave nekoč in iščejo nove ideje, zbrana pa imajo že semena za še več različnih sort buč in bučk za Bučijado. Velik poudarek bodo dale ljubiteljski kulturi in družabnemu življenju, ne bodo pa pozabile nase, zato bodo organizirale številne tečaje o kuhanju in ročnih delih, predavanja o zdravju in urejanju vrta, strokovne ekskurzije, pohode, kolesarjenje. Leto so uspešno zaključile, zato se z veliko optimizma in veselja pripravljajo na nove izzive. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA Zadnjo soboto v mesecu februarju so članice Društva žena in deklet občine Hajdina imele svoj redni občni zbor, na katerem so pripravile pregled dogajanj v lanskem letu in postavile nove smernice za nadaljnje delo. Njihova velika želja je ohraniti kulturno in družabno življenje na vasi, zato so v začetku septembra izvedle že tretje tradicionalno trganje in »kožuhanje« koruze, ki jo same pridelajo. Obudile so tudi stari kmečki običaj luščenje »košic«. Bučna semena so pridelale same. Rade tudi zapojejo, saj so vse njihove članice pevke skupine Ljudskih pevk iz Hajdine. Seveda pa jim veliko pomenijo tedenska druženja ob ročnem delu in telovadbi. Organizirale so različne tečaje in predavanja, velikokrat pa izmenjale svoje recepte, zato je v kuhinji predsednice Marte večkrat prijetno zadišalo. Skupaj z ostalimi ženskami iz Ptuja, Ormoža in Slovenske Bistrice so se udeležile srečanja žensk treh dežel v kraju Dobrla vas na Avstrijskem Koroškem. Sodelovale so v izdelavi domačih rezancev v Dražencih, se udeležile tekmovanja v kartanju »paver šnops« v Gerečji vasi in s svojimi Ljudskimi pevkami vseh prireditev v občini. Tudi letos ne bodo počivale. Pridelati morajo koruzo in »košice« za njihovo že tradicionalno »kožuhanje in luščenje košic«, v planu pa imajo še številne tečaje in predavanja o zdravju, kuhanju, vrtnarjenju, strokovne ekskurzije in razstavo ročnih del, ki jo bodo odprli na velikonočno soboto. Še naprej bodo skrbele za družabno in kulturno življenje na vasi ter za dobro sodelovanje med vsemi društvi v občini. Iz vsega povedanega sledi, da so bile ženske skozi vse leto zelo aktivne in bodo to še naprej, saj jim idej za delo, druženje in dobro počutje vseh, ki si to želijo, nikoli ne zmanjka. Jožica Lešnik Foto: JL, TM %- h tA marec 2005 HAJDINČAN Ustvarjanje in ohranjanje domačnosti v društvu gospodinj Draženci F)o gospodinjskem prazniku K decembra lani, ko se ženske iz številnih sorodnih društev srečamo ob ročni izdelavi domačih rezancev, se preizkušamo, kateri so tanjši, lepše barve, se zaključi naše delo za tekoče leto. S tem želimo ohraniti domačnost, da kljub hitremu tempu življenja za nedeljsko kosilo pripravimo domače rezance. In že sta tu mesec januar in februar, ko je potrebno na letnem občnem zboru pregledati, koliko so bili planirani cilji uresničeni, blagajničarke sestavijo zaključne račune, mi pa si postavimo nove cilje in plane aktivnosti, ki jih v našem društvu nikoli ne zmanjka. Zraven udeležbe na raznih občnih zborih doma in v okoliških krajih so se naše članice kar pridno udeleževale vseh predavanj preko zdravstvenega varstva Maribor v domu vaščanov Daženci. Druge vsak četrtek vzdržujejo telesno kondicijo pri odbojki v telovadnici OS Hajdina, kjer spletamo prijateljske vezi z ženskami iz Gerečje vasi. Februar je bil mesec ustvarjanja novih idej. Na delavnici »slikanje na steklo« smo dobile veliko idej, kako polepšati naše domove z izvirnimi in unikatnimi dekoracijami na raznih ogledalih, steklih, posodah, kozarcih ... Zbralo se nas je preko dvajset. Slikanje na steklo v Dražencih. Z go. Anito in Alenko iz društva žena Kidričevo smo se naučile, kako posebne barve nanašamo na steklo, da dobivamo želene vzorce. Nastalo je veliko izdelkov, ki jih želimo razstaviti na prihodnji razstavi, kajti eden od ciljev je tudi razstavljati izdelke naših gospodinj in jih prikazati širšemu krogu ljudi. Ostalo nam je še nekaj dobrih marmelad, posušenega in vloženega sadja ter zelenjave, ki jih bomo prej, predenj jih bomo pojedle pri malici po končanem delu ali na ekskurziji, prikazale na razstavi. Na razstavi ne bo manjkalo ročnih izdelkov od kvačkanja, pletenja in vezanja, ki nastajajo ob večerih, ko si žene in dekleta krajšajo dolge zimske večere. V mesecu marcu se že po skoraj desetletni tradiciji draženske ženske zberemo ob prazniku žensk, si podarimo prosti večer ali to izkoristimo za kak kratek ogled nekega kraja. Letos smo se na 8. marec popoldan odpravile v kraj Studenice, si pogledale znamenitosti samostana nun Magdalenk, cerkev Treh kraljev, izvir - topli potok, ki mu domačini pravijo, da so to Marijine solze, ob večerji v gostilni Kidrič pa nas je glas dvojčic Vlaste in Vesne očaral tako, da smo skoraj pozabile, da nas že čaka avtobus, ki nas je varno odpeljal domov med svoje domače. V mesecu aprilu smo organizirale zanimivo predavanje o vzgoji in sušenju suhega cvetja, ki ga bomo pridno zbirale skozi vso leto, jeseni pa izdelovale razne suhe aranžmaje, vizitke, se vmes poskusile še v kuhinji ob kakšni kuharski specialiteti, se odpeljale na poučno ekskurzijo, pa še marsikaj. Ostalo pa v naslednji številki Hajdinčana. Zdenka Godec Draženske žene in dekleta na druženju v Poljčanah 8. marec letos. HAJDINČAN marec 2005 DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS OB DNEVU ŽENA Ženska je sreča, mir in je življenje ... I ^ruštvo žensk iz Gerečje vasi je .L^zelo dejavno na različnih področjih. Članice se veliko izobražujejo, pripravljajo različne prireditve in praznovanja, hodijo na izlete in se zelo rade tudi poveselijo. Vsako leto posvetijo večjo pozornost 8. marcu - mednarodnemu dnevu žensk, ki so ga letos praznovale na turistični kmetiji »PRI KAPELI« v Drbetincih, občina Vitomarci. Turistična kmetija leži v osrčju Slovenskih goric. Njihova poglavitna dejavnost pa je vinogradništvo in sadjarstvo. Zenske so najprej nekaj misli posvetile prazniku žensk, kateri je bil leta 1890 na pobudo Klare Zetkin na mednarodni konfe- renci v Kopenhagnu proglašen za mednarodni praznik žensk.To je dan, ko govorimo o ženskah, njihovih problemih, položaju v družbi, njihovem delu, dan, ko se s skromnim darilom ali šopkom, podarjenim z ljubeznijo spomnimo nanje. Zaželele so si, da to ne bi bilo samo za praznik, temveč čez vse leto. Ne želijo, da bi jih kdo obdaroval z darili, saj so dovolj že besede, ki so izrečene z ljubeznijo in spoštovanjem in pomenijo veliko več. Po bogati, okusno pripravljeni večerji in ruj ni kapljici so veselo zapele in se zavrtele ob zvokih harmonike. Večer jim je popestrila tudi članica Marija, saj so se ženske do solz nasmejale njenim šalam, katerih pa ji nikoli ne zmanjka. S toplino v srcu in nasmehom v očeh so se vrnile domov. Vesele in zadovoljne so bile, saj so vsaj za nekaj časa lahko pozabile na vsakdanje skrbi. Upajo, da bo takšnih večerov še več. In kaj sploh je ženska? Zenska je dom, je filozofija in energija. Zenska je glasba, je iluzija in lepota. Zenska je mir, je misel in mladost, je moč in modrost. Zenska je nasvet, je pogum in poljub. Zenska je prijatelj, je solza in sonce. Zenska je sreča, je upanje ... Zenska je življenje. Jožica Lešnik HAJDINČANKE V DRUŠTVU ŽENA IN DEKLET SE RADE DRUŽIJO Pekle gibanice, ocvirkovko, slastne pogače T"Xolge in hladne zimske večere najraje prebijemo doma, na toplem, kjer nam zima ne more do »živega«, a še raje smo kje v dobri in veseli družbi. Nekoč so se ljudje na vasi veliko bolj družili kot danes. Za tradicijo, povezano z obujanjem starih običajev in navad iz preteklosti pa pridno skrbijo naše Hajdinčanke. Tako so letos ponovno pripravile tra- dicionalni večer ličkanja koruze in »luščenje bučnic - košicenbal«, katerega so se udeležile tudi druge članice društev žena občine Hajdina. Hajdinčanke pa se rade družijo tudi med seboj in veliko naredijo zase. Vsak teden redno hodijo na telovadbo, ob torkih pa imajo delavnice ročnih del, kjer našivavajo, pletejo in kvačkajo. Vse svoje izdelke bodo tudi razstavile ob velikonočnih praznikih. Zenske tudi zelo rade kuhajo in pečejo. Tako so 20. februarja pripravile kuharski tečaj, kjer so izmenjale svoje recepte in izkušnje. Tečaj je potekal pri Sitarjevi Marti, predsednici Društva žena in deklet občine Hajdina. V veliki Martini kuhinji je bilo prostora dovolj za vse udeleženke. Pripravile so krhke flancate, jabolčni zavitek ter gibanice in Ocvirkove pogače iz krušne peči po starih receptih, kot so jih pripravljale njihove mame, babice. Seveda pa si članice v Martini kuhinji tudi drugače večkrat kaj skuhajo. Članice se veselijo vsakega takega druženja, saj jih ta druženja bogatijo, razvedrijo, pomagajo premagati marsikatero bolečino in tkejo niti prijateljstva. Vsa njihova druženja pa spremlja pesem, smeh in dobra volja, katere jim nikoli ne zmanjka. Jožica Lešnik Foto: Črtomir Goznik marec 2005 HAJDINČAN GERECJA VAS: TEČAJ PRIPRAVE KROMPIRJEVIH JEDI »Kruh ubogih« ¥ Tsak dan slišimo, kako se ljudje V pritožujejo, da jim primanjkuje časa. Tudi za kuhanje ga je bolj malo. Kdo si na primer še privošči, da bi vse dopoldne porabil za pripravo kosila? Ali da bi družino vsak dan sproti presenečal s kuharskimi posebnostmi. Seveda pa obstajajo jedi, ki jih lahko hitro, okusno in poceni pripravimo. Ene izmed takih jedi so krompirjeve jedi. Kralj Ludvik XVI. je konec 18. stoletja prvi krstil krompir za »KRUH UBOGIH«, saj je ta rastlina v Evropi od srede 18. stoletja naprej reševala ljudi najhujše lakote. Marija Terezija je leta 1767 izdala poseben ukaz o obveznem sajenju krompirja. Tako sedaj v Sloveniji krompirja ne manjka, kot tudi ne njegovih ljubiteljev. Seveda se najdemo tudi takšni, ki krompirja ne maramo. V Gerečji vasi je kar veliko ljubiteljev krompirja, saj je bil tečaj o pripravi krompirjevih jedi, ki ga je 31. januarja organiziralo Društvo žena in deklet, zelo dobro obiskan. Pod vodstvom strokovnega sodelavca pri izvajanju tečajev gospoda Vlada Pignerja so ženske pripravile kar cel krompirjev jedilnik. Kuhinja v gasilskem domu, kjer je tečaj potekal, je bila premajhna za vse udeleženke tečaje. Zenski sta po dve in dve skupaj pripravljali različne krompirjeve jedi od krompir- jeve juhe, krompirjevih zrezkov, zapečenega krompirja, krompirjevih blazinic, krompirja s pikantnim nadevom, krompirjevega kruha, sladkih žličnikov in krompirjevih štrukljev z orehi. Hrano so sproti pridno preizkušale, saj je vsaka jed najboljša topla. Predsednica Društva žena in deklet je poskrbela, da je vsaka udeleženka po konča- nem tečaju dobila tudi vse recepte, kijih bo lahko sama preizkušala doma. Svoje družine bo lahko vsak dan presenetila s hitro, okusno in poceni pripravljeno hrano. In še recept za ljubitelje krompirjevih jedi, tokrat je to nekaj sladkega! Jožica Lešnik KROMPIRJEVI ŠTRUKLJI Z OREHI Sestavine: 0,5 kg kuhanega in pretlačenega krompirja, 10 dag masla, 10 dag sladkorja, malo limonine lupine, 2 jajci, 4 dag kvasa, 2 žlici mleka, 2 žlici moke, 1 žlička sladkorja, 0,5 kg moke, sol. Nadev: 0,5 kg mletih orehov, 10 dag sladkorja, 2,5 dl sladke smetane. Priprava: Iz pretlačenega krompirja, masla, sladkorja, limonine lupine, jajc, soli, vzhajanega kvasa in moke naredimo testo, ki naj vzhaja na toplem. Testo je boljše, če sladkor, maslo, jajci in limonino lupino prej penasto vmešamo. Vzhajano testo razvaljamo za nožev rob na debelo in premažemo z nadevom. Zvijemo in zrežemo za pol prsta dolge koščke, približno 3 do 4 centimetre. Štruklje zložimo na pomaščen pekač. Ko vzhajajo, jih premažemo z jajci in spečemo. Foto: J L HAJDINČAN marec 2005 Stranka LDS se predstavi Člani stranke smo ponosni tudi na akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, ki je ob občinskem prazniku prejel priznanje Častnega občana. T DS v Občinskem svetu Hajdina S^zastopajo naslednji člani stranke: Slavko Burjan, Anica Drevenšek in Janko Merc.Vsi skupaj si v največji meri prizadevajo za ureditev okolja, iz katerega prihajajo in izpeljati pomembne projekte za občino Hajdina. Vloga posameznika izmed svetniške skupine je porazdeljena po posameznih odborih in komisijah znotraj Občinskega sveta. Seveda pa ne smemo pozabiti ostalih članov in članic ter simpatizerjev stranke, ki delujejo v različnih odborih, društvih po vaseh in drugih organizacijah in dajejo pomemben pečat k aktivnemu in dobremu delovanju le-teh v občini Hajdina. Člani stranke LDS občinskega odbora Hajdina so se v mesecu januarju sestali na rednem občnem zboru članic in članov in pregledali delo za preteklo leto in si zadali oziroma se seznanili z nalogami, ki jih čakajo v letošnjem letu. Občnega zbora, ki se je odvijal v hotelu Roškar v Hajdošah, sta se kot gosta udeležila tudi direktor stranke LDS g. Peter Jamnikar iz Ljubljane in vodja lokalne pisarne za spodnje Podravje g. Emil Mesarič. Delo občinskega odbora Hajdina sta ocenila kot vzorno. Iz poročila predsednika stranke g. Slavka Burjana je razvidno, da se je stranka aktivno vključevala na nedavnih volitvah tako v evropski parlament kot tudi na državnozborskih volitvah. Čeprav stranka ni bila tako uspešna kot v preteklih letih, predsednik ugotavlja, da je na lokalnem nivoju dokaj aktivna in uspešna in temu je potrebno v prihodnjem letu posvetiti še večjo pozornost. Čeprav so številne analize pokazale, da je padec stranke na državnem nivoju posledica odločitve ljudi, je potrebna sprememba v političnem prostoru ne glede na kvaliteto in varnost življenja. Ljudje so se nekako odločili, da ni dobro, da je ena stranka predolgo na vladi. Če se bo to pokazalo v prihodnjih letih kot pozitivno, potem temu ni oporekati. V stranki LDS si bomo tako prizadevali za še boljše delo in nudili ljudem in kakovo- Vse simpatizerje stranke na območju občine Hajdina, ki se želite uveljaviti tudi v strankarskem življenju, vabimo, da se včlanite v stranko LDS. Za dodatne informacije lahko pokličete naslednji telefonski številki: 041 515 029 Burjan Slavko 041 677 651 Drevenšek Anica stnejše življenje kot do sedaj. Stranka LDS je v Občinskem svetu opozicijska stranka, pa vendar igra v razvoju občine pomembno vlogo. Sodelovanje z ostalimi strankami v občini je dobro, prav tako tudi z županom g. Radoslavom Simoničem. Seveda je znotraj stranke še veliko rezerve, predvsem pri razvoju drobnega gospodarstva. Prav tako ne smemo pozabiti na področje infrastrukture, kot je izgradnja kanalizacijskega omrežja v ostalem delu občine (Gerečja vas, Hajdoše, Slovenja vas, Skorba) skupaj z rešitvijo nekaterih težav, ki so se pojavile. Z izgradnjo kanalizacijskega omrežja bi seveda reševali tudi problematiko starih vodovodnih cevi, kijih je še v naši zemlji kljub zavidljivim letom veliko. Skratka člani stranke LDS so prepričani, da je na lokalnem nivoju še veliko za postoriti. Zato so si zadali kot prednostno nalogo, da razširijo svoje članstvo, da povabijo medse nove člane. V letu 2006 so volitve župana in Občinskega sveta, zato si bodo člani stranke prizadevali, da že v letošnjem letu izoblikujejo ekipo, ki bo na občinskih volitvah predstavljala stranko LDS. Vabljeni simpatizerji stranke, da se priključite in okrepite članstvo stranke s svojimi idejami in pobudami. Pripravila: Jožica Lešnik SDS Vsem občanom in občankam občine Hajdina želimo veselo Pisanko. Občinski odbor SDS marec 2005 HAJDINČAN OBČINA HAJDINA OBJAVLJA na podlagi 7. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hajdina (Uradni list RS, št. 61/02) RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA FINANČNE INTERVENCIJE ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI HAJDINA ZA LETO 2005 1. SPLOŠNI POGOJI 1. Po 5. členu Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hajdina (Uradni list RS, št. 61/02) lahko za dodelitev sredstev zaprosijo pravne ali fizične osebe - državljani RS, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in imajo stalno prebivališče in sedež v občini Hajdina ter bodo sredstva investirali v občini Hajdina. 2. Navodila in informacije v zvezi z razpisom lahko dobijo prosilci na upravi občine ali pri terenskem svetovalcu Kmetijsko svetovalne službe. 3. Zahtevek za dodelitev sredstev za finančne intervencije po tem razpisu naslovijo vlagatelji na Občino Hajdina. Vlagatelj s svojim podpisom jamči za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov. II. VSEBINA RAZPISA Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hajdina se zagotovijo v proračunu občine Hajdina za leto 2005 v obliki sofinanciranja, regresov in premij. III. NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV A. ŽIVINOREJA GOVEDOREJA Osemenjevanje: NAMEN UKREPA: 1. Izboljšanje genetskega potenciala goveda s semenom kvalitetnih bikov. Višina regresa znaša do 3.000,00 SIT za vsako prvo osemenitev. POGOJ: zahtevke vlaga Kmetijska svetovalna služba, ki pripravi seznam upravičencev na osnovi seznama selekcijske službe. PRAŠIČEREJA NAMEN: izboljšanje genetskega potenciala prašičev. Regresira se do 50 % stroškov osemenitev. POGOJ: potrebno je predložiti račun o osemenitvi. Regresira se največ 50 osemenitev na kmetijo. V primeru, da si rejec osemenjuje sam, pa največ do 150 osemenitev na kmetijo. KONJI Regresiranje vzdrževanja črede. Regresira se osemenitev do 10.000,00 SIT po kobili. POGOJ: Zahtevku je potrebno priložiti potr- dilo o brejosti kobile. Regresira se največ 5 kobil na kmetijo. ZDRAVSTVENO VARSTVO ŽIVALI NAMEN: 1. Zatiranje gledalcev Regresira se zatiranje glodalcev v vrednosti do 50 % stroškov deratizacije. POGOJ: potrebno je predložiti račun o opravljeni deratizaciji. 2. Preventivno cepljenje prašičev proti parazitom Regresira se do 50 % vrednosti računa. POGOJ: potrebno je priložiti račun pooblaščene organizacije. 3. Preventivno cepljenje drobnice in kuncev Regresira se do 50 % vrednosti računa. POGOJ: potrebno je priložiti račun pooblaščene organizacije. PREHRANA ŽIVALI NAMEN: izboljšanje skladnosti krmnih obrokov za živali. Regresira se do 70 % analize krme. POGOJ: zahtevek vlaga Kmetijska svetovalna služba, ki priloži račun, seznam koristnikov ter številko vzorcev. Regresira se največ do 5 analiz na kmetijo. B. RASTLINSKA PROIZVODNJA OZELENITEV KMETIJSKIH POVRŠIN NAMEN: - preprečevanje izpiranja hranil v nižje sloje - varovanje podtalnice in izboljšanje rodovitnosti zemljišč. 1. Regresira se do 20 % cene semena sirnega žita POGOJ: Zahtevke je potrebno vložiti na posebnem obrazcu, ob predložitvi računa za strna žita. Na zahtevku mora biti razvidna pare. št., k.o. in velikost parcele. Seje se lahko največ 300 kg semena na ha, regresira se lahko največ do 5 ha. 2. Regresira se do 80 % vrednosti semena strniščnega posevka. POGOJ: vloga se odda na posebnem obrazcu s priloženim računom za seme. Na zahtevku mora biti razvidna pare. št., k.o. in velikost parcel. Regresira se: - mnogocvetna julka 45 kg/ha - oljna ogrščica 10 kg/ha - oljna redkev 25 kg /ha - črna detelja 8 kg/ha - facelija 14 kg/ha - koleraba 8 kg/ha - repa 8 kg/ha - ajda 120 kg/ha Največja površina strniščnih posevkov je 5 ha na kmetijo. ANALIZA ZEMLJE NAMEN: zmanjšati stroške pridelovanja in zmanjšati onesnaževanje okolja s pravilno uporabo manjkajočih hranil. Višina regresa znaša do 70 % od stroška analize, specialne za tržno pridelavo vrtnin pa največ 50 %. POGOJ: vloga se odda na posebnem obrazcu s priloženim računom. SOF1NACIRANJE TESTIRANJA KMETIJSKIH STROJEV NAMEN: zmanjšanje onesnaževanja okolja in optimalna raba škropiv. Regresira se testiranje kmetijskih strojev (škropilnic, pršilnikov, in sejalnic v višini do največ 50 %. POGOJ: zahtevke vlaga organizator testiranja na osnovi poročila o opravljenem testiranju. NAMAKANJE NAMEN: preprečevanje posledic suše in povečanje ekonomičnosti proizvodnje. Subvencionira se do 30 % stroškov nabave namakalnega sistema. POGOJ: projekt namakanja in mnenje Kmetijske svetovalne službe. C. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ NIŽINSKE AGROMELIORACIJE NAMEN: sofinanciranje manjših zemeljskih del v smislu povečanja proizvodne zmogljivosti in zaokroževanja površin od 0,3 do 4 ha na lastnika, pri čemer je potrebno upoštevati pogoje varovanja okolja. Financira se do 30 % vrednosti ureditve zemljišča. POGOJ: zahtevek pripravi Kmetijska svetovalna služba z opisom del ter vrisom posegov na mapni kopiji ter programa urejanja zemljišč z finančno konstrukcijo, ki jo pripravi Kmetijska svetovalna služba. SPODBUJANJE VRTNARSKE PROIZVODNJE. Regresira se: - spodbujanje k intenzivnejši vrtnarski proizvodnji na manjših kmetijah, - povečanje pridelave tržno zanimivih vrtnin, - povečanje površin pod okrasnimi rastlinami, - povečanje površin pod plastenjaki in steklenjaki, tako, da se regresira nakup plastenjakov od 150 - 500 m2, stekljenjakov od 50 m2 naprej, nakup nizkih tunelov in nakup oz. ureditev manjčih hladilnic do 100 m2 v viSini do največ 20% od predračunske vrednosti. Pogoj: predložitev potrdila o plačilu. APNENJE TAL NAMEN: izboljšanje rodovitnosti tal z meli-orativnim gnojenjem s kalcijem, povečanje dostopnosti hranil zaradi zvišanja PH vrednosti. Regresira se do 7,00 SIT za kg apnenčeve moke ali 15,00 SIT za kg hidriranega apna. POGOJI: analiza tal v enem od pooblaščenih kemičnih laboratorijev. Največ 3000 kg apnenčeve moke na ha ali 700 kg hidriranega apna. Letno je mogoče apniti največ 5 ha zemljišč na kmetijo. Na zahtevku mora biti razvidna pare. št., k.o. in velikost parcel ter priložen račun. HAJDINČAN marec 2005 D. IZOBRAŽEVANJE KMETOV IN GOSPODINJ NAMEN: vzpodbujanje dodatnega izobraževanja kmetov ali gospodinj na predavanjih, tečajih in strokovnih ekskurzijah. 1. Financira se: - delovanje društev podeželskih žena in podeželske mladine v občini Hajdina, po 1.000,00 SIT po članici oz. članu - stroški predavanja do 100.000,00 SIT po društvu žena in deklet - prevoz za ekskurzije po 3.000,00 SIT na leto po članici po predhodno predloženem računu in seznamu udeleženk. POGOJI: zahtevke vlaga organizator s predložitvijo računa in programa s seznamom udeležencev in seznamom o plačani članarini. 2. Sofinanciranje tečaja o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Financira se do 50 % vrednosti tečaja. POGOJ: potrebno je predložiti račun plačilu tečaja. STROKOVNA LITERATURA Financira se nabava strokovne literature v vrednosti 100 % po predhodni odobritvi odbora za gospodarstvo in kmetijstvo. E. POSPEŠEVANJE RAZVOJA DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI IN SAMOZAPOSLOVANJA NA KMETIJI. NAMEN: ustvarjanje družinskih kmetij kot gospodarsko stabilnih enot z možnostjo dopolnilne dejavnosti ali samozaposlitve na kmetiji. Sofinancira se do največ 30% predračunske vrednosti razvojnega programa kmetije. Pogoj: individualno predloženi projekti, iz katerih je razviden namen in cilj projekta, predračunska vrednost in viri financiranja ter pričakovan efekt realiziranega programa; ob samozaposlitvi še ustrezno dokazilo in dokazilo o plačilu. F. EKOLOŠKO KMETOVANJE NAMEN: vzpodbujanje ekološkega kmetovanja na območju občine Hajdina. Sofinancira se do 90 % vrednosti napisnih tabel. POGOJI: potrdilo o vpisu v register ekoloških kmetij in predložitev računa za napisne table. IV. ROK ZA PREDLOŽITEV ZAHTEVKOV Rok za predložitev zahtevkov je do 14.11.2005. V. ODOBRITEV SREDSTEV Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge. Namensko porabo sredstev pri koristnikih spremlja pristojni organ občine Hajdina, ki ga imenuje župan na predlog Odbora za gospodarstvo in kmetijstvo. Občina Hajdina OBČINA HAJDINA, NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR, podružnica Ptuj in NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d. Ljubljana, podružnica Ptuj objavljajo RAZPIS ZA DODELITEV KREDITOV S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO ZA POSPEŠITEV GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA. Razpis je objavljen na podlagi pravilnikov o kreditiranju malega gospodarstva in kmetijstva občine Hajdina, ki ju je potrdil Občinski svet občine Hajdina. I. NAMEN RAZPISA Občina Hajdina bo subvencionirala obrestno mero za kredite, najete za naslednje namene: 1. v malem gospodarstvu za: - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo prostorov, namenjenih poslovni dejavnosti, - nakup osnovnih sredstev in opreme, - odpiranje in zagotavljanje novih delovnih mest in samozaposlovanje. 2. v kmetijstvu za: - graditev, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije, - razširitev, posodobitev in pridobivanje novih zmogljivosti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, - nakup zemlje, nakup osnovnih sredstev ter opreme. Za subvencioniranje obrestne mere lahko zaprosijo: v malem gospodarstvu: - samostojni podjetniki in obrtniki, - samostojni podjetniki po registru, - gospodarske družbe v zasebni lasti, - občani, ki se bodo samozaposlili. Za sredstva lahko zaprosijo tisti prosilci, ki imajo registrirano dejavnost in sedež na območju občine Hajdina. Sredstva se prednostno dodelijo prosilcem, ki bodo zaposlili občane s stalnim prebivališčem v občini Hajdina, kateri svojo dejavnost opravljajo na območju občine Hajdina, imajo sedež dejavnosti izven občine Hajdina. Če je sedež dejavnosti izven občine Hajdina je pogoj, da je lastnik občan občine Hajdina, v kmetijstvu: - fizične in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče in sedež v občini Hajdina in jim je kmetijstvo glavna dejavnost. II. RAZPISANI ZNESEK: 3.300.000,00 SIT - v malem gospodarstvu, - v kmetijstvu. III. KREDITNI POGOJI 1. Krediti se bodo dodeljevali pod naslednjimi pogoji: - obrestna mera: 0,50% nominalna fiksna letna, - znesek kredita: do 50 % predračunske vrednosti, - rok vračila: 5 let, - moratorij na glavnico: do enega leta, - ostali pogoji: v skladu s pravilnikom in akti banke ali - obrestna mera: 2,40% nominalna fiksna letna, - znesek kredita: do 50 % predračunske vrednosti, - rok vračila: 10 let, - moratorij na glavnico: do enega leta, - ostali pogoji: v skladu s pravilnikom ali akti banke. Prosilci morajo k vlogi predložiti: - za drobno gospodarstvo: poslovni načrt oz. investicijski načrt, registracijo dejavnosti, predračune, načrt po metodologiji banke in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka, -' za kmetijstvo: programe Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, oddelek za kmetijsko svetovanje in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka, - vloge (obrazce) za kmetijstvo bo možno dvigniti na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, oddelku za kmetijsko svetovanje ali na sedežu občine Hajdina, - informacije, ki jih zahteva banka dobite pri: - Novi Ljubljanski banki d.d. Ljubljana - Podružnica Ptuj, tel. št. 787 04 44 - zahtevek za pridobitev sredstev se vložijo v roku 30 dni po objavi tega razpisa na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA s pripisom »za KREDIT-RAZPIS«. Prosilci dobijo informacije na občini Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, tel.: 02 788 30 30. OBČINA HAJDINA: župan Radoslav SIMONIČ NOVA LJUBLJANSKA BANKA: direktorica Marija PLANINC Na podlagi Rebalansa o proračunu občine Hajdina za leto 2005 (Uradni list RS, št. 40/03) ter v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnikom o postopku za financiranje kulturnih programov (Uradni list RS, št. 31/05) občina Hajdina objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v občini Hajdina za leto 2005 (v nadaljevanju razpis) 1. PREDMET RAZPISA: Sofinanciranje programov in projektov s področja kulture v občini Hajdina za leto 2005. Razpisana sredstva so namenjena za redno dejavnost sofinanciranja programov in projektov društev, samostojnih ustvarjalcev na področju kulture samostojnih podjetnikov, ki opravljajo dejavnost s področja kulture. 2. RAZPISNA PODROČJA: Občina Hajdina sofinancira programe in projekte z naslednjih področij: - redna dejavnost - ljubiteljska kulturna dejavnost s področja glasbe, gledališča - sofinanciranje drugih akcij in projektov s področja kulture 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Na razpis se lahko prijavijo tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - redno delovanje kulturnih društev in sekcij - da program ali projekt omogoča vključevanje članov oziroma uporabnikov iz Občine Hajdina - da ima program ali projekt pregledno in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov in zagotovljene druge vire financiranja - da bo program ali projekt izveden v letu 2005 4. MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV: Za ocenjevanje posameznih programov in projektov bodo uporabljena naslednja merila: - točkovno ovrednotenje sekcij Kulturnih društev in skupin za leto 2005 - kakovost predloženega programa ali projekta - preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije - dosedanje delo in reference 5. ROK IZVEDBE: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2005 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. 6. OKVIRNA VREDNOST RAZPISA je 2.650.000,00 SIT - redna dejavnost 1.200.000,00 SJT - gostovanja, kulturne prireditve 7. VSEBINA PRIJAVE: Prijava na razpis mora biti izdelana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. V kolikor prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamični program izpolniti ločen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem HAJDINČAN obrazcu. Prijavitelj mora s podpisom izjave na razpisnem obrazcu soglašati s preverjanjem namenske porabe proračunskih sredstev, odobrenih na podlagi tega razpisa, in sicer s strani pooblaščenih oseb sofinancerja. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna. Nepopolne prijave ne bodo obravnavane. 8. ROK ZA PRIJAVO NA RAZPIS: Prijavitelji morajo prijavo oddati po pošti kot priporočeno pošiljko najkasneje do 06. 05. 2005 na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA z oznako: NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS KULTURA 2005 (na hrbtni strani ovitka mora biti naveden vlagatelj) ali jo do tega dne oddati na Občinski upravi občine Hajdina, in sicer v času uradnih ur. 9. IZID RAZPISA: O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati pisno obveščeni najpozneje v roku 30 dni. Z izbranimi izvajalci programov oziroma projektov bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev. 10. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO: Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v času uradnih ur na Občinski upravi občine Hajdina. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občinski upravi občine Hajdina pri gospe Valeriji ŠAMPRL na telefonski številki: 02/788 30 30. Prijava na razpis pomeni, da se predlagatelj strinja s pogoji in merili razpisa. Radoslav SIMONIČ, župan občine Hajdina Skorbske pevke pele za svečnico v 'Je nekaj zadnjih let se ljudske pevke Kulturnega društva Skorba podajo na pot tLi'm pojejo po gospodinjstvih ob prazniku svečnice, tako kakor so vse do polovice minulega stoletja po naših krajih. Starejši se še gotovo spominjamo pevk, ki so prihajale večinoma iz haloškega področja ali celo s hrvaškega, nekaj dni pred svečnico z Marijinim kipcem v roki in prižgale sveče, zapele svečansko pesem, posvečeno Mariji in seveda tudi družini, do katere so prišle. Bile so skromno oblečene, saj so pele le tiste običajno iz revnejših družin. Pevke so bile različnih starosti od starejših do otrok. Seveda so jim povsod ob koncu zapete pesmi pri vsaki hiši dali nekakšen dar ali prostovoljni prispevek v denarju. Ob koncu odpete pesmi je ena od pevk vedno rekla: »To pesem vam priporočamo za Mariio Svečansko.« Pesmi so bile različne. Poudarjale so srečo v družini, predvsem pa zdravje in molitev. To staro svečansko navado danes ohranjajo ljudske pevke KD Skorba. Razlika je le v tem, da gredo pet le tistim družinam, ki jih v naprej povabijo, kajti bilo bi neprijetno, če bi šle k vsaki hiši, pa bi bile morda kjer nezaželene. Naše pevke so tudi ob tej priložnosti oblečene tako, kot so bile pevke oblečene nekoč. Poiskale so stare pletene volnene »freče« nekakšna ogrinjala, tako ob telesu zavezana, da so lahko ob mrazu za frečo zatakanile hladne roke. Sprejmejo pa tudi darove če jim jih kdo ponudi, tako kot se je to dogajalo nekoč. Če si želite, da bi ob prihodnji Svečnici prišle tudi k vam, jih seveda morate povabiti in zagotovo bodo prišle. Lepo bi bilo, da se ta stari običaj ohrani in ne samo ta, morali bi se ohranjati tudi mnogi drugi, saj so zapuščine naših prednikov tudi del nas samih. Ivan OGRINC V hvaležen spomin UMRLI OD 15.12.2004 1. Roman ČUČEK, Hajdoše 96, roj. 08. 06. 1966, umrl 15 12.2004 2. Vladimir ZUPANIČ, Skorba 19, roj. 18. 06. 1956, umrl, 15.12.2004 3. Ivan GEREČNIK, Zg. Hajdina 132, roj. 07.04.1926, umrl 18.12.2004 4. Andrej ZUPANIČ, Slovenja vas 35/c, roj. 05.08.1978, umrl, 22.12.2004 5. Jože KAJZER, Sp. Hajdina 13/a, roj. 01.03.1961, umrl, 07.01.2005 6. Marija JERENKO, Gerečja vas 109, roj. 29.03.1935, umrla, 19.01.2005 7. Ana GEREČNIK, Gerečja vas 1, roj. 09.07.1936, umrla, 08.02.2005 8. Pavlina SAGADIN, Gerečja vas 61, roj. 23.01.1919, umrla, 12.02.2005 9. Marija GORNIK, Sp. Hajdina 64, roj. 20.06.1909, umrla 14.02.2005 10. Marija ZEMLJAK, Dražene! 29/b, roj. 31.03.1913, umrla, 20.02.2005 11. Štefan MLAKAR, Skorba 17, roj. 22.12.1933, umrl 5.03.2005 HAJDINČAN marec 2005 KOSICENBAL LETOS V SLOVENJI VASI Tradicija se nadaljuje poznajo ali pa bolj malo, zato je prav, da ti običaji ne gredo v pozabo. Tega našega druženja se je udeležilo veliko članic in ostalih, saj je bila dvorana vaškega gasilskega doma nabito polna. Razveselil nas je obisk članic sosednjih društev žena in vseh nastopajočih, ki so nam popestrili zimski večer. S svojo udeležbo so nas počastili pevci, Slovenjevaščanke so predsednici društva Marti Sitar z veseljem pokazale bogato obloženo mizo. Foto. Arhiv društva r\a se tradiciji ne bi izneverili, L/smo se članice Društva žena in deklet občine Hajdina odločile, da bomo tudi letos priredile že tradicionalni Košicenbal. Letošnje dogajanje smo preselile v Slovenjo vas, saj je kar nekaj Slovenjevaščank članic tega društva. Mlajše generacije takega dela sploh ne Košicenbal v Slovenji vasi je bil dobro obiskan, med tistimi, ki so luščili, pa je bil tudi občinski svetnik Rudi Čelan. pevke in harmonikaši. Tako so nam pesem, smeh in dobra volja pomagali pri luščenju koščic in fižola, saj nam je delo dobro steklo. Po opravljenem delu smo ob dobrotah iz domače kuhinje in dobri kapljici nadaljevali z veselim druženjem pozno v noč. Da pa bi vse skupaj izgledalo kot v starih časih, smo se članice potrudile in zbrale veliko starih predmetov, raznih pridelkov ter vse skupaj aranžirale na odru, same pa smo se oblekle v stara oblačila - predpasnike in rute. Tudi tokrat se nam je izpolnila želja - obuditi kanček družabnega življenja na vasi. In bilo je zares tako kot nekoč v starih časih. Angela Mlakar KOŠICENBAL Kaj bi godrnjal in se jezil, izmisli si laži, ko boš bučnice sadil, naj ti bo v veselje in ponos, za boljši pridelek in večji donos. Pri bučah zanimivo je tudi to, da male, velike, debele in okrogle so, okrasne bučke, šefi, podolgovate pa skoraj zamenjale bi kravate. Jedilne bučke jedilnik popestrijo, saj se na različne načine naredijo. Čeprav s pridelki je veliko dela in skrbi, je bučijada prava paša za oči. Ko bučke in buče dozorijo, se odstrani seme, da se koščice posušijo. Nekaj semena za prihodnjo bo pomlad in bučno olje - mnjam, da boš večno mlad. A letos do spremembe je prišlo, v Slovenji vasi se bučnice luščilo bo. V gasilskem domu se košicenbal priredi, vabljeni vsi, da se priložnost ne zamudi! Košicenbal - praznik žena in deklet Hajdine - tradicija naj se ne konča in naj ne mine. Z veseljem družimo se in bile bi rade, da v prihodnje pritegnile bi še mlade. Marija Markovič ZLATA POROKA ZAKONCEV VOGRINEC Na jesen življenja skupnih 50 let Ivan in Ema Vogrinec iz Skorbe 60. Obred zlate poroke v cerkvi sv. Martina je vodil župan Radoslav Simonič, zapisnikar je bil Andrej Tkalec. Vogrinčeva sta bila in sta še zmeraj aktivna kmetovalca, skupen dom pa sta si ustvarila v Skorbi, kjer še danes preživljata jesen življenja. V zakonu sta se jima rodila sinova Martin in Ivan, ki sta bila tudi njuni poročni priči, za veselje v družini pa skrbijo tudi vnuki: Damjan, Martina, Ivo, Blaž in Ana. Zlatoporočenca sta v skupnih letih življenja preživela veliko lepih trenutkov, vključevala sta se v vaško dogajanje, gospod Ivan pa je v hajdisnki fari poznan kot eden od znamenitih hajdinskih kletarjev. Zdravje obema še kar dobro služi, prav zdravja in veselih dni v življenju pa so jima na dan praznovanja zlate poroke zaželeli njuni svatje. Zlatoporočencema k jubileju čestitamo tudi mi! TM ^cerkvi sv. Martina na Hajdini posebej slovesno. Po 50-ih letih skuje bilo na zadnji januarski dan pnega življenja sta se znova poročila Foto: Langerholc ZLATA POROKA ZAKONCEV KOŠTOMAJ Izmenjala dva zlata prstana ^Fadnja januarska sobota je bila nekaj posebnega za zakonski par Milana in Kristino V cerkvi sv. Martina, kjer sta se £jKoštomaj iz Skorbe 5. V krogu družine in prijateljev sta Koštomajeva slavila zlato Koštomajeva poročila pred 50 poroko, ob tej priložnosti pa prejela številne čestitke in dobre želje. leti, natanko 5. februarja 1955, je slavnostni obred zlate poroke vodil župan Radoslav Simonič, zapisnikarje bil Andrej Tkalec. Zakonca Koštomaj imata za seboj pestro, a nadvse zanimivo skupno življenjsko pot. Gospa Kristina je danes upokojena gostilničarka, saj je dolgo let vodila znano Koštomajevo gostilno v Skorbi, gospod Milan pa je upokojenec Agisa. Leta 1987 je Koštomajevo gostilno - ta se omenja že 1930 - prevzel sin Milan in jo uspešno vodi kot del dragocene družinske tradicije. Koštomajeva se danes bolj posvečata drugim stvarem, veliko časa preživita na svojem vikendu in si poskušata narediti čim bolj veselo jesen življenja. Zelo ponosna pa sta na svoje otroke: Milana, Vlasto in Suzano, posebej pa na svoje štiri vnuke. Zlatemu paru Koštomaj tudi naše iskrene čestitke! Foto: M. Brodnjak TM