Jahrgang 1 f Nummer 1 Essen-Borbe ek, 21. September 1932 i i* : t •<>’» 'i&e: f.1 V' : ; - pili ?* v 1 '; • Bezugspreis■: pjfbnatlich 30 Pfg. Ausland 60 f§g. (einscM Postgebuhr). Einzelnumrner 20 Pfg, zufuglrdt Postgeb&fcr Ersdieinf viefzehntagig Izhaja vsake 14 dni M Anzeigenpreis nadi Tarif. Bci Wkderho!ungen Rabati .-i t i.a 191 h -r 1919 Im M on at J.uii 1914 hab en sich liber imsere -Heimat „.Slovenien” sc h v ar z e danki e WoIken geze-igt, velche uns schlechte uri d traurige Zei- chen verkuhdeten. ,,Erkkmgen hat die Tot en- trommel, die dem Volke anzeigi daB der Krieg zwischen Oesterreich-Ungarn und der balkanisch s er bi šili en Monarchie entbrannt \var. ,,Scharfer Ruf”. Die Beg e iste rang hat alle jun.gen Burschen mrd Mah n er zum Kri ege zu- samimengertifen, zur Verteidigung unserer sehr schon entvickelt gevesenen osterreichisch-un- garischen Heimat. velche uns Recht und Liebe unter c!en Nationen gegeb.en hat, vas wir heute ■alies v er mi ss en in ganz S lov eni e ri. Wir hab en nicht dahi it ge redi n et, daB aus einem ki etn en Kriege der furchtbare Weltkrieg entstanden vare, bei . \velchem uns das gute .Deutschland nnterstiitzt hat. Da keine Auiklarung stattge- fimden h at, h ab en vir alle Schmach aus Fein- deshand ertragen; dachten aber nicht, das wir 'm ¥ ' :t. El Gl: d g< si ::rzi "■ Heute Šenk en wir liber die Vergangenheit na di und f uh len wie es gekommen ist, daB wir nach Beendigung des Krieges nicht mehr in die alte gewesene Heimat gekommen sind, sondern in ein lieues Reich, velches sich das heutige Jugoslavien nennt. Vrele Leser dieser Zeittmg werden sich zusammenselilieBen und bestimmt neugierig s ein, wie das Reich S. H. S., das heutige Jugoslavien, entstanden ist. leh vunsche, Euch diese politisch fertige Ar- beit darzubieten, und appelliere an alle .Slo¬ venen., daB sie das, was ich heute ehrlich schreibe, sich moglichst nicht anders vorstel- len w er fen.. Ich liebe nicht nur die slovenische Srde, audi die slovenische Nation. Ich \verde offenherzig sein, dafiir braucht Ihr mich nicht fur schlecht zu halten. Allen wird vohl bekannt sein, daB schon vor dem VVeltkriege politische Zusammenkunf- te stattgefunden haben, welche mit der osterr.- irngar. Monarchie nicht zufrieden varen, und nicht zu dieser gehalten; sondern dafiir mehr Propaganda fiir einen Balkanstaat (Monarchie), jetziges Jugoslavien, getrieben haben. Was vor dem Kriege nicht gemacht wurde, ist wa.hr end des Krieges destomehr nachgeholt w or d en, was wir in der heutigen Zeit rnerken konnen. Traurig ist e s, daB diese Leute fiir ihre politischen Plane nicht Vertraute mit gesundem klarem Verstand gesucht haben, vi eliti e h r. Frauen, Kinder und Greise, w e Ich e alle nur die einzige S or g e h at tenu vann koitirrit der Vat er oder Sohn aus dem- Feld? — Und vann wird wieder Frieden auf Erden? Nur Leute, die ich aufgezahlt babe, sind gefragt worden fiir ein alleiniges Slovenien, welches sie ausgerufen haben; aber nicht richtig normale Manner, die ja nicht zu Hause anwesend waren, wie' die Frauen und Kinder. Die Manner \varen vlel- « . • , , mehr in Kasernen und auf Kriegsschauplatzen. Es ware alies gut, wenn die groBen Schreier agitiert hatten fiir ein alleiniges Sloveni jn, \velche spater von selbst darauf gekommen sind, daB das kleine Slovenien nicht allein fiir sich in politischer und wirtschaftlicher Hinsicht bestehen konnte. Wenn die ZusammenschlieBung Sloveniens mit Serbien- nach dem Kriege stattgefunden hatte, so ware ein jeder verniinftige Mensch darauf gekommen, daB es in politisch er und wirtschaftlicher Beziehung unmoglich gewesen ware, daB sich Slovenien selbst erhalten konnte. Der AnschluB an das alte Oesterreich ware eher moglich gewesen, als heute, wo es mit S-chwierigkeiten verkniipft ist. Es ist heute nicht zu benken, daB Siinden. die verschiedene Elemente damals begangen haben, ohne Blut- vergJeBen \\Jeder gut.gemacht werden konnen. Das haben intelligente Eaktoren, denen wir unser Vertraueii geschenkt, gemacht. Wir ha¬ ben uns. aber gewaltig geirrt. Diese Persouen haben nicht fiir ein selbstandiges Slovenien gekampft. sondern Euch der se-rbischen Regie- rung verkauft. Diese Verrater Sloveniens wei- nen heute fur ihre Siinden und die arine slo¬ venische Nation stohnt heute unter der ser- bischen Regi e. Die Siinden, die sie begangen, konnen sie nicht wieder gutmachen. Meine iieben Slo venem vir mochten euch helfen! ich fr a ge euch, ist es langer notig, daB wir heute sovi el dulden mJissen? Alies dieses ware nicht notig. wenn Alle Liebe im Fferzen tragen \viirden, wenn die Liebe erschaffen ware fiir ure :v!o v c ni »eh e N a-ti o«. Alle diese Personen haben sich tief geirrt. veleli e gedacht haben, daB sie e s bes s er ma- chen viirden dadurch, daB sie euch von Oester- reicli abtrennten. Dieses ist uns langst gezeigt vor d en, durch unser e heutige gezvunge Hei- niat, velche den Namen „Jugoslavien” hat. » Wo bist Du hingekommen? Was var test Du noch? \Villst Du varten, bis Dir der Serbe den letzten Blutstropfen abgezapft hat? Zeige, daB Dich eine slovenische Mutter geboren hat, velche noch mit dem Fferzen zu Oesterreich Balt, aber nicht mit Serbien. Die balkanische Nation* imterdruckt Dich Tag fiir Tag mehr. . Wo sind imsere Recht e? Wo ist unser e Ehre? S o 11 e n vir s c h 1 a f e n ? Wir varen frtiher froh und zufrieden, und heute nicht mehr. Der Zustand im heutigen Jugoslavien vird. von Vielen nur der Weltkrise zur Last gelegt. Wahr ist, daB uns die Weltkrise Kopf- schmerzen m,acht, aber ali diese schveren Kopfschmerzen varen* nicht notig, venn alle Slovenen und Kroaten recht dachten. , Wo sind imsere versprochenen jugosia- vischen Rechte? Wahrscheinlich hat sie der Kuckuck geholt. Sollen vir noch langer varten? Nein! Je linger, desto schlecliter. Slovenen und Kroaten, erhebet euch-- \\ ende Dein Angesicht nach dem Balkan, Dk v ir st seli en, daB Du noch Schlimmeres zu er- varten hast, wenn Du nicht friihzeitig erva- chest. Eine Rettung ist Dir gegeben: Denke an das alte treue Oesterreich, velches vpile Rechte aufgeschrieben hat fiir Slovenen und Kroaten durch den verstorbenen osterreichisch- ungarischen Kaiser und Konig Karl v. Habs¬ burg. Diese Rechte varten heute noch auf uns unter sein er Durch! aucht Kronprinz Otto von Habsburg. Kronprinz Otto. vili uns das viedsr- geben, vas der verstorbene Kaiser Karl (sein Vater) nicht mehr erfiillen konnte. Unsere Lie¬ be soli do rt bleiben, v o vir eine hohe Achtung zu er varten haben, vi e es Kaiser Karl vorge- habt hatte. Kaiser Karl hat das slovenische und kroat.ische Volk geliebt und nicht ge- viinscht, daB e s so in Elend zu Grande geht. Wir rufen Euch aus ein er Kehle zu: Alle Slovenen und Kroaten schlieBt Euch noch heute in unsere- eiserrien Armee zusam- Olemneli oblaki 1914—1919« ,JLeta 1914 meseca Julija” so sc nenadoma pokazali, črno otemneli oblaki, nad „Sloveniio” Kateri so nam naznanjali; slabe ter „žalostne” čase-naše bodočnosti. „Zapel je mrtvaški Bo¬ ben”, Kateri je oznanjal ljudstvu da se je vnela vojna med Avstro — Ogersko in Balkansko Srbsko Državo. „Ostri Klic” vojaške trobente je klical vse mlade fante in može v boj za obrambo naše zelo lepe razvite bivše avstro- ogerske Domovine; katera nam je delila pra- ' ^ * . * • ' Y • II . • * / ■ k . ' . /*'•'** . ’ • - . V N ; :ce; in ljubezen med narodom kar pa danes ■ .•. - j . .. ^ '. .*» 1 * * . . i - ~ s *. . - s* ■ . vsega progrešamo, u splošnem slovenci. „Nis- n o računali da se bo iz male vojne vnela s\'etovna grozna vojska, pri kateri nas je pod¬ pirala dobra nemčija. Ne prestano smo volno prenašati Bolečine katere nam ie povzročila sovražna roka, kar se pa nismo nadajali da- n|šne po-gube. Danes premišljujemo preteklost kar ob ču- cLiemo kako je prišlo do tega da nas končana r* v :*• i .. '\ . - Cia n j DrioeboL vreč- v. Sfam bivša domo¬ vino temveč nehote v-novo Državo, katera se imenuje današna Jugoslavija. „Dosti iz med bralcev” tega časopisa bodo sklepali ter tudi gotovo radovedni kako je postala država S. H. r. ■ S. današnja Jugoslavija. Želin Vam to politično f - ■ - storjeno delo opisati kar pa --apeliram na vse ,,Slovence” da se to; kar Vam bodem da¬ nes resnično opisal ne boste mogoče drugače predstavljali. Kjer pa ljubim ne samo slovensko zemljo, ampak tudi' slovenski narod, Vam bo- ! * *. ^ -V* ' v TV. 'i • . .. ‘ ... . . :. . . .'. . ■ «. — * .% * '. l k-.:.’.*.. * ■* * -**..*:-..* .. dem odkritosrčen kar me reditega ne smatrajte za slabo. „Vsem bo znano” da se je že pred svetovno vojsko zbirala politična agramoža, kateri ne zadovoljneži z avstro-ogersko mo¬ narhijo niso držali kompaktne enote, tempveč delali. — propogando za Balkansko Državo.se- dajne Jugoslavije. Kar pri njihovem delu niso imeli uspeha pred vojno — — — so to med vojno po dvojeli, da so imeli mnogo uspeha se to danes vidi. „Žalostno” — pa je, da si Ti ljudje poli¬ tične atmosfere niso iskali zaupnikov zadrave bistre pameti, temveč ženske, otroke in Starčke katera vseh teh zadna briga je bila kedaj pride oče otrok iz vojske in da bo zopet mir na zemlji. Samo ljudi katere sem naštel so bili uprašani za samostojno Slovenijo kar so glaso¬ vali. Nikakor par resno pametni možje kateri se niso nahajali doma kot žene in otroci, temveč po kasarnah in deloma po — —- Bo- j|ščah (Frontah) vse boljše bi še bilo ako bi tisti Glasovalci agatirali vsaj za Samostojno Slovenijo, kar bi potem sami prišli na to; da majhna Slovenija ne mora sama za sebe gos¬ podariti ne v gospodarskih ter ne v političnih krogah, in da se. lahko brez vsakega Boja po premlsljeku ne zmožnega samostojnega gos*- * » podarstva še vedno podali lahko do Austrije, česar v današnemu položaju Avstrije ter Ju¬ goslavije ne moramo upati da bi se ta za sta- r.eli greh popravil prež boja in neprelitve- krvi, katera bo upila v neboupijoči greh katere¬ ga so zakrivili razni Elementi. To so vam osebe, o kateri inteligenciji bi; človek mislil da ni. slabih bitij temveč bi njih človek- držal za gostoljubnost kar smo se pa zelo zmotili. Te osebe so Vas prodale Srbs¬ kemu narodu, kateri Veleizdajalci Slovencev danes jočejo za svojim grehom kar so ga za krivili proti; slovenskemu narodu, kateri danes s loče pod teškim bremenom, srbskega režima, kar se pa' dobro zavedate moji ljubi Slovenci, da zaenkrat ne imenovani zavoditelji, Vam bi danes radi pomagali da bi • is tem poravnali svoj storjeni greh kar Vam pa nemorejo več. Dali je potrebno uprasa*m Vas, da moramo da¬ nes toliko žrtovati? „Mislim” da vsega tega ni bilopotrebno ako bi vse te osebe nosile lju¬ bezen pod srcam. katera ljubezen bi bila ost- v ar fen a za Slovenski narod. \/ Živijo Prin3 Otto oon Habsburg Ali vse Te osebe so se globoko zmotile, ako so meslile da bodo boljše napravile ako Vas spravijo proč od Avstrije, kajti to se nam • s je žezdavno pokazalo kaj zna današna naša presiliena domovina, katere ime se glasi Ju¬ goslavija. „Narod Slovenije”, kam si zašel? Česa pričakuješ! Dali boš čakal da Ti Srb isčrpa zadno kaplo krvi. „Ne daj se” pokaži se da Te je rodila Slovenska mati kateri bije srce še vedno po Austriji nepa po srbiji, kateri Balkanski narod Te iščrpava iz dna v dan bolj. Kje so naše pravice? kje je naša svoboda kje naša Slovenska čast? „Ni”, ni eno pa dru¬ go kar tudi ne pride ako bomo spali. Bili smo nekdaj veseli in mnogo boli zadavoljni kar tega danes ni, — karje dosti od vas vzmeti daje baje vsega tega kriva kriza. „Res je da nam svetovna kriza dela mnogo preglavice, ampak vse te hude posledice bi ne bilo ako bi Slovenski in Hrvatski narod mislil resneje. Kje so naše nam obljubljene pravice Jugosla¬ vije dali njih je vrana pozobala? Nastavljeno zanko uiovnice, smo prejeli. Kaj zdaj Dali namje za čakati nadalnega mo¬ menta?! Ne! Tim dalje, tem slabše. Narod Slo¬ venije in Hrvatske vzdigni se is tvojih po- stajank obrni Tvoj jasni pogled na Balkan, videl boš da Ti preti še večja poguba, ako se; ne boš pravočasno izognil hudega požara kateri Ti preti ako se pravočasno ne zbodiš. Ena rešitev Ti je ponudeua in ta bi bila, da si človek, misel starih veznoSti Austrije, ka¬ tere polne pravice je i spisal za Slovenca in Hrvata rajni Njegovo Velečanstvo Vladar Av- stro-ogerske kari von Habsburg. Katere priče • . , . nas Čakajo še danes pod Vodstvom novega Vladarja Otta. Princ Otto’ nam hoče nado- mestiti in dati to; česar nam' rajni oče ni zamogel več ispolniti. Naša ljubezen naj bo tam, kjer je bila njegova želja in volja . ’. * Katera ie bila velikega pomena za Slovenski, in Hrvatski narod. Kličem Vam iz; enega ,,grla” m«n, weiche Euch e in, e bleibende Heimat mi¬ ter seiner Durchlaucht Kronprinz Otto v. Habs¬ burg erschaffen wira to zgodi moramo zveti bodocni cilj pred nas kateri bi bil, da kličemo vse » tiste kateri so enega duha ene ljubizni bratje po veri. Ta sreča se nam pa ponuja, ako skli¬ čemo ves narod ene vere armado vele sile, katere naj bi bil tisti; ki ne ljubi samo nas, temveč tndi Kotolično vero katero čislja Princ Otto von Habsburg. Naša železna arma¬ da imo to moč, in se vas reditega prosi od daleč in blizu da prihajate ne prestane v našo armado, katera vam nudi pomoč in Bodočnost. Pofltlčena misel Srbov. „Da se Srbija” ne zadovoli istem, kar se¬ daj ima pod svojim nad zarstvom, nam je zna¬ no. Prvo se je vidno pokazalo L. 1919 na Ko¬ roškem kar jih je pa dobil po ušesah. Kmalo po tem je L. 1920 hotel Italiji preglavico dela¬ ti karrnu tudi tukaj ni preostajalo druga ka- kar da svojo vest po miri. Znano nam da teško pomirene krvi ni mogel dolgo zadrže¬ vati, temveč je L. 1922 meril po Ogerski, kar pa ni pričakoval zmage in se raditega premis¬ lil. Kako pa danes Računa? Po različ¬ nem”. kar ga bodo pa njegovi računi vnesli Dobro se zaveda da današna njegova pogubo, ne prinese zmage, temveč njegovo pogubo. Kjer se pa vse stransko boji in je zelo ne zaubljiv pram ,,Slovencam” je vso vojno Tech- nično spravo kolikor je kaj vredne stvari, spravil pod varno v svojo sredino Srbije. Srbsko mesto „Kragujevac” nam bi o tem dalo natančna pojasnila o pridobijočem vojnem materijalu. Za vzeta vojna predmeta iz Slo¬ venije je pa vrnil nič vredna vojna orožja, katera niso dostojna za vojno, „temveč” vidno strašilo. Tudi Mariborska železniška strojna tovarna se mu je poljubila da jo odnese v Srbijo pred varnostjo, katera je bila bivše druž¬ be Dunaja. Kar se mu pa ni posrečilo in vemo da ga še danes srce boli. Ogromne modeni- zirane Tovarne se je postavil v sredini Srbije, kakor n. pr. Vojno orožnico, katera stoji raskošno v kra- gujevcu in je bila montirana za obrat 20.000 strokovnjakov. Kar njih je bilo pred vojno zaposljenih v prej mali tovarni komaj 4000— 5000 Oseb. Tukaj se popravlja in — — izdel- juje neprestano novo orožje v velikemu štve- vilu za novo bodočno vojno protikom???? V Smedrovo se delajo novi železniški va¬ goni kateri naj bi služili. Za Transport prašičev? Ne! „Za bodočno vojno”. Mi se lahko pre stavljamo, misel „Srbov” katere je velike na njihovo namero ampak čista ni, temveč fanta- zična. Mar mislite da se bodo v novi vojni za Srbski cilj regimenti tako bojevali kod so se za časa Austro-ogerske kateri Slovenski fantje so sc posebno iskazali pešpolkov 87, 17, 47. Ti Fantje so še Hrabri ampak ne za Srbijo = Temveč proti nji. Kajti njih duh ne hodi po Srbski livadi, „temveč po austrijski žili”, ter Nemški ravnini, katero njihovo srce bije za kolturni narod, kar pa Srb ni. Nič vred- než vsak bil ako bi se za njega boril kjer on Ti daja naj manj kruha časti in izobrazbe, v čast si pa tudi lahko štejmo da stoji 3'miljone proti 300,000 starih vojnik iskušancev kateri se bodo Borili za „čast” in pravice. Raditega se ne delate nobenih preglavic, temveč se upo gumite vsi zavedni Hrvatje Slovenci sedaj¬ ne Jugoslavije, da zmaga je naša in raditoga prestopite vsi v na šo železno-armado katera ima nalog rešiti slovenski narod in izgnati — — srbske filozofe iz slovenske in Hrvatske zemlje. Za naše preključke se pa naj Srbija ne za nima kar bomo to že sami vedeli kam njih izročino. Da se izognemo njegove politike in zagate, je potrebno in važno za nas, nujne rešitve katera je odvisna od naše enote. Hab en nicht die sloveniscnen Heldeti de: Regiment er Nr. 17, 47, 87 tapfer mit Auszeicb- nung im Weltkriege gekampft? Diese Hetden sind noch tapfer, aber nicht fiir die serbischen Ziele; sondern gegen diese. Diese Seelen sind nicht fiir serbische Ideale, sondern fiir friihere alte osterreichische und deutsche Kultur. Jeder von de n en ware irrsinnig, wenn fiir Serbicn gekampft \vurde, \veil dort das kleinste Brot und die kleinste Kultur verteilt (bzw. gepflegt) wird. In Ehre kann man sagen, dafi 3 000 000 alte erfahrene Krieger in Slovenien und Kro.t- tien 300 000 in Serbien gegenuberstehen, welche fiir ihre Ehre und Recht kampfen wer- den. Die Religion in Jugoslavien Manche kulturelle Vereinigung ist in dem Giauben, daB wir in Jugoslavien nur den ro- misch-katholischen Giauben haben. Wer dieses glaubt, ist s c Inv er im Irrtum. Friiher hat man in Sl-ovenien nur rom.kath. Kirchen gesehen, vvelche heute sehr wenig vorhanden sind. Statt dessen \vachsen orthodox-serbisclie Kir¬ chen, die Propaganda in Slovenien gegen die roin.-kath. Religion machen. Solcbe neugebau- ten Kirchen sehen sie heute in Cilli und Lai- bach. Gott veis, vvo noch mehr solche Kirchen entstehen vverden im reinen katholischen Slo¬ venien. Wir appellieren an ali e katholischen Vereine, daB sie nicht die serbischen Liter essen vertreten und unterstutzen. Es bestehen viele St.-Barbara-Knappeiivereine, worunter sich Mitglieder befinden, die serbische Enteresscn und den orthodoxen Giauben verbreiten, zu- gleich aber den rorn.-kath. Giauben untergra- ben. Wir bitten aile katholischen Vereine. die auf der Grundlage des rom. kath. Glaubens auf- gebaut sind, von soichen Mitgliedern. Abstand nehmen zu wollen. Jugoslavischeti Slovenen in Deutschland denken noch inuner, daB sie osterreichische Slovenen sind! Vor kurzer Z e it besuchte ich einige slo- venische Familien in Deutschland, die mi eh in Kenntnis setzten, daB sie nicht jugoslavische Slovenen, sondern osterreichische Slovenen waren. Je mehr ich ihnen eingeredet haoe, daB dieses nicht zutrifft, desto vveniger lieBen sie es sich sagen. Trotzdem sie dauernd geleug- net haben, woUten sie es nicht wissen, da® sie jugoslavische Slovenen sind, giauben aber noch immer, sie waren osterreichische Slove¬ nen. In dieser Beziehung mbehte ich allen Slo¬ venen in Europa bekanntgeben. daB sie ietzt nicht osterreichische Slovenen, sondern jugo¬ slavische sind und bleiben werden, so lange sie sich noch nicht entschlossen haben, gemein- sam zum alten osterreichischen Reich zuriick- zukehren. Ich glaube, es sind sehr wenig Slovenen, die zu Serbien halten, um dort einmal GroB- serben zu werden. Diese mochten es gerne werden, aber es geht nicht oh ne Einwilligu.ng der groBen Masse, Darum erinnern wir alle, Dafiir braucht ihr euch keine Sorgen zu machen, sondern erhebt euch alie, rechtschaf- fende Slovenen und Kroaten des ietzigen Jugo- slaviens, daB wir siegen; tretet ein in unsere eiserne Armee. welche den Auftrag hat, die slovenische Nation zu retten imd die serbischen Fhilosophen a us dem slovenischen und kroati- schen Lande zu vertreiben. Um unseren An- schluB braucht Serbien sich nicht zu kiimmern, da wir selbst wissen, wohin wir gehen. DaB wir der Politik und dem Ziel der Serben aus Vera v da naš ni Jugoslaviji. Marsikatero Kulturno drušvo si bo pred¬ stavljalo da imanmo v Jugoslaviji samo Rim- Kat. vero kar se pa pri tem zelo moti. Kakor n. pr. v kat. Sloveniji nekdaj nisi druge Cerkve opazil, kakor Rim. kat. katere se danes zelo gostijo, ampak ne rastejo is zemlje katolične cerkve, temveč pravoslavne katere nam naz¬ nanjajo razvoj Srbskega plemena po Sloveniji. Na novo postavljeno takšno cerkev vidiš danes v Celju, stavi se tudi v ljubljami in Bog v e kje Še vse takih serkva dobi KatoLična Slo¬ venija. Da bi se proti temu nasprotovalo da se to bolj ne ukuži, se vidi da razni člani Katolič- nih Društev kakor n. pr. sv. Barbare celo pod¬ pira, kar se ne zaveda da is tim ako ljubi Jugo¬ slavijo ljubi tudi Srbijo ter iz njo njegovo vero. Raditega se vas prosi vse Katoličane, ne podpirajte Srbijo Kjer'is tim potpiraste tudi njegovo vero in ako ljubite Jugoslavijo ljubite tudi njo. Zato ne miljujte nje, temveč slovenijo, kar so edini Vaši bratje po veri in ljubezni opozarja se vsa društva da se vodijo po pra vilah kar vam naj bo u vašo vednost. dem, Wege gehen, ist notig und gut fiir uns, dam.it wir gerettet \verden. die giauben, daB sie osterreichische Slovenen sind, daB dieses bis heute noch nicht der Fali ist. Aber es konnte moglich sein, daB alle die gewiHt sind, mit Oesterreich wieder ver- eint zu sein, zusammen geschlossen zur eiser- nen Armee iibertreten, welche den Namen triigt und geben wird. Fiir diese Arbeit rufen wir Euch alle zu uns, desto eher wird unser \Yunsch erfiillt. Slovenci v Nemčiji nemarajo biti Serbi Berlcht der Slovenen aus Jugoslavien! Aile Slovenen aus Jugoslavien, denen das Herz noch zum alten Oesterreich schlagt, dan- ken herziichst allen unseren Brudern und Schwestern; die uns von ganz Europa ihre Ge- damken. zur Erreichung des einen Zieles (Los von Serbien) ubermitteln, fiir ihre Hilfe, und rufen ihnen zu, daB sie den Mut gefaBt haben rn.it uns gegen Serbien zu kampfen. Bitten %ber auch herziichst die hohere deut¬ sche Obrigkeit, uns in dieser Sache zu unter- stiitzen, so viel es eben moglich ist. Wir wis- sen, daB unsere Bitte nicht abgeschlagen wird, und danken fiir die Gutheit, die sie unseren Tausenden Brudern und Sclrvvestern durch Be- schaffung von .Arbeit und Brot zuteil werden lassen. Wir werden fiir diese Wobltat, dem deutschen Bruder einmal, wenn wir wieder zu Oesterreich gehoren, unsere Schuldigkeit ab- tragen. Auch hier ist unser Bestreben, mit dem deutschen Bruder Freundschaft zu halten, wie es friiher vor dem Kriege gewesen ist. Wir bitten alle guten Deutschen, daB sie fiir diese Auseinandersetzung zwischen Serbien und Slo¬ venien uns helfen und unter die Arme greifen. Das ist cine herziiche Bitte aller Jugoslove- nen. Euch, unseren Bruder, schicken. wir die herzlidhste Gratulation fiir Eure Tapferkeit und wiinschen> daB Eure Arbeit nutzbringend wir resnejše delo, katero povzrača da je njiju in- tivnost slovesa. Po kratkemu govoru je bilo sklepati da njima so teška srca katera krvavjista od bo¬ lečin. Negrešni „poljub” njima bil v slovo, — kateri je spominjal na dalno zvestobo — vroče ljubezni. Kmalo na to je zadonela žalostna melodija, katera u spevu je odgovarjala na dekjisko v prašanja, kakoršnih preje ni mogei dati od prevelike žalosti katero mu zadala srčne rane. „Da bise malo potolažil”, je zapel. „Pridi-; oknu” —- pridi, Ijubca mi sedaj, Ti naj lepša — u vasi si rošca vseh deklet. %-zamem, — nagelček rudeč. „Kodar-boš hadila, misli-ti-name, ako gorna grob bi bila ne pozab-na-m e, is teskim srcom je stopal dalje, kar se še vedno ni vrnila utolažba, katero je znala utehtovati samo pogrešena. Edina oseba tolaž- benega vira, katera sedaj sama doma tiči, se nji ne godi nič bolje, kot odhaja jočim- se potniku. Ispraševal se je vest, da kaj zakrivil bi; katera kruta usoda ga je tako po nezasluženemu krivo zadela „Kjer ni do- fjil odgovora”, se je pripostii popolnoma pod Vodstvo nemilosti. Iz omelosti, ga predrami — spomladanska — zarja katera je rasprostirala svoja krila, nad stvarnikovo naravo. Zavil je, — po zadnemu ovinku se ozrl še enkrat na¬ zaj ter ^samozavestno Izgovoril”. „Zbogom, — ostani mi zdrava”. Bela cesta ga kmalu pripeljala, do železniš¬ ke postaje; od katere se. moral od peljati, — daleč proč v dalni svet, v kateremu ni mogel imeti tistih oči pred seboj, katere je njegovo srce tako vroče — ljubilo. Pridrvel je brzi vlak, v kateremu času se spomne naš potnik da nima vozne karte. Hitro skoči do blagajne, kupi karto, ter skoči na vlak. Kmalu na to se vidi črnidim katerega ispu- šča črni stroj, kolesa se — — Zasučejo kar mu naznanjajo, da je že u pogonu. Vlak je drvel po strmih gorovjah česar je opazil, naš ljubeznivi od hajajači: da se nedaleč od njega nahaja blizu Zlato-solnce katera mu bila zago¬ netka takoj rešena da se soince igra Iz bučnim; jadranskim —- mor jem-k at eri je biser Dalma¬ cije. Strmel je vneskončno globočino, kateri valovi, so ga prijazno pozdravljali. V Kratkem času si je mnogo lepih stvari ogledal, katere so ge zanimale nepopisno, tako mu je potekel kmalu čas, za nadalni odhod kater ga spominjal tudi svoje izvoljenke, kateri je poslal raskošno razglednico, Ko je začul prvi parobrodni »signal”, se je osvestil da bode čas odhoda. Ni se več dolgo mudil, temveč podal na ladjo, kalera je bila pripravljena za odhod, proti kraju kamor je bil on namenjen. Ni bilo potrebno dolgo čakati, kar počne ta velikanska raca, krmariti po morju dalje. Tako je minul prvi dan vožnje sijajno. Po noči se pa vname hudi vihar kateri njim je delal mnogo sitnosti in tudi straha ni mankalo. Marsekaterega potnika si videl takrat mo¬ liti, kar bi se preie nig