LISTBK.
I. znanstveni shod čeških pravnikov
v Pragi.
Letos je štirideset let, odkar se je ustanovila »Prdvnfcka Jednota« v Pragi, ki je prevzela nadaljnje izdajanje še starejšega strokovnega lista »Pravnika«. Za češko pravništvo je ta spomin tolikega pomena, da se je vsestransko poudarjalo, naj bi se ga proslavilo na način, ki bi bil primeren dolgoletnemu delu in velikim zaslugam »Jednote« in njenega organa. Za tak dostojen in pomenljiv način se je hitro označila prireditev znanstvenega shoda čeških pravnikov.
Ta misel je dobila soglasen odziv v vrstah čeških pravnikov in to tembolj, ker se je že poprej večkrat mislilo na prireditev takega shoda. Na slovesen in odločilen način pa se je ta
126 Listek.
misel izrekla na slavnostnem shodu češkega pravništva, ki se je vršil povodom odkritja spomenika mojstra Viktorina Kornela iz Všehrd dne 27. oktobra 1901 v Hrudimu. Pod utisom vznesene te slavnosti, pod utisom bleska, s katerim je pri tej slavnosti iz daljne minulosti zažarela slava stare češke pravne vede, se je enomiselno pojavila navdušena želja, naj bi se priredil znanstven shod čeških pravnikov. Ob zibelki novodobne češke pravne vede sta pa stali obe podjetji, katerih 401etnica naj bi se proslavila. »Izza teh štirideset let, odkar stojita tidve podjetji verno v službi češke pravne vede, kak napredek! Ni li tu umestno, spomniti se" dovršenega dela in dati nase vplivati vznesene utise doseženih uspehov kakor izpodbude k daljnjemu neumornemu, vztrajnemu, vernemu in tihemu delu? Ni li tu umestno, ozreti se po današnjem stanju, po sedanjih silah, pregledati vrste, usvestiti si nalogo, utrditi skupne odnošaje in okrepiti zanimanje za skupno delo? Ni li tu umestno, poskušati z novim pojavom, ki bi, goječ češko vedo, v svojem daljnjem razvoju le-to podpiral in predstavljal ter njen vpliv v našem družabnem razvoju pomnožil?« Tako povprašuje ravnokar izdano poročilo pripravljavnega odbora.
Misel, da se prične z znanstvenimi shodi češkege pravništva, je padla na rodovitna tla. S sodelovanjem obeh pravnih društev (Pravnicke Jednote v Pragi in Pravnicke jednote moravske), ki sta bili vsled svojega znanstvenega značaja in kakor središči vseh čeških pravniških slojev v prvi vrsti poklicani k temu, je izšla zadevna organizacija : kongresni komite s štirimi odseki in izvršilnim odborom, z okrožnimi poverjeniki, delajoč po statusu, ki je določil naloge shoda in vsa zanj primerna sredstva.
Priprave so sedaj dovršene in shod se bo vršil o binkoštih, 21., 22. in 23. maja v kraljevski Pragi. Protektor mu je knez Jurij Lobkowicz, tajni svetnik in deželni glavar češki. Načelniki odsekom so in sicer prvemu (za civilno pravo) vseučiliški profesor dr. Anton vitez Ran da, drugemu (za civilnopravdni in izvršilni red) odvetnik dr. J. Šole, tretjemu dvorni svetnik naj-višega sodišča K. Dreszler in četrtemu dvorni svetnik in vseučiliški profesor dr. J. P raza k. Izvrševalnemu in upravnemu odboru predseduje prof. dr. vitez Randa, ki bo obenem predsednik plenarnega komiteta.
Listek. 127
Vprašanja shoda so:
i. Iz civilnega in trgovskega prava: 1. Ali je priporočati reformo določil civilnega prava glede jamstva za nezakrivljeno škodo? 2. Je li treba dopolniti sestav privatnega prava z novim oddelkom o varstvu prirodnih sil ali energij (elektrika, toplota itd.)? 3. O pravnem značaju meščanskih društev pravo-varstvenih. 4. O pravnem varstvu idealnih interesov avtorja literarnega ali umetniškega dela v avstrijskem pravu.
II. Iz civilno pravdnega reda: 1. Ali naj se izpremene predpisi o prizivnem postopanju proti razsodbam okrajnih sodišč — izvzemši spore za malostne zneske — na ta način, da bi se v prizivnem postopanju dalo navajati nove okolnosti in dokaze, ako niso bile stranke pri sporni razpravi zastopane po odvetnikih? 2. Pogoji in doseg prekinjenja sporov vsled konkurza sporne stranke (§ 159 c. pr. r.). 3. Po kakšnih izpremembah izvrš. reda je težiti, kar se tiče izterjevanja denarnih terjatev potom dražbenega postopanja nepremičnin? 4. O izvršljivosti sklepa prve instance (§ 524, odstavek 1 c. pr. r.) in potrdilne sodbe druge instance (§ 505, odst. 3. in f. c. pr. r.) in ali je želeti izpremembe zakonitim potom ?
III. Iz kazenskega prava. 1. Ali je obdolžencu dati odškodnino za preiskovalni zapor? 2. Ali je za Avstrijo priporočati, da se uvede institucija pogojne obsodbe? 3. O konkurenci tožbe-nih pravic, nastalih iz enega kaznivega čina istega zločinca. 4. S katerimi sredstvi se je bojevati proti alkoholizmu s stališča kazenskega prava?
IV. Iz javnega prava in narodnogospodarske politike. 1. Ureditev policijskega kazenskega prava. 2. Ali je treba zakona o privatnopravnem jamstvu javnih organov po zmislu čl. 12, odst. 3. drž. osn. zak. o izvrševalni moči. 3. Kritika dosedanjega sistema avtonomije in pota bodočega razvoja. 4. O potrebi in načinu javnopravne uprave kartelov. 5. O smotrih in mejah nadaljnjega postopanja na polju socialnega zavarovanja v Avstriji. —
Po §-u 7. poslovnega reda se morejo absolvirani pravniki slovanski udeležiti shoda kakor gostje. Zato se je poročilo o pripravah shoda doposlalo posameznim fakultetam slovanskim, pravnoznanstvenim društvom in strokovnim časopisom slovan-
skim, ter tako njih zastopnike povabilo na shod. Poslovni jezik shoda je češki, vendar pa se bode lahko na plenarnih in odse-kovih sestankov lahko govorilo tudi v kakem drugem slovanskem jeziku. O shodu, njegovih razpravah in sklepih izide posebna publikacija.
Soditi po pripravah in navdušenju, ki vlada v čeških pravniških krogih, bo ta prvi znanstveni shod čeških pravnikov sijajen in velikega znanstvenega pomena. Upamo, da bodo na njem tudi slovenski pravniki po svojih močeh dostojno zastopani.