Vrsta dodatnih ul
PRILAGODITI SE MORAMO SEDANJIM GOSPODARSKIM RAZMERAM
Ko smo pred kratkim ocenjevali, kako izpolnjujemo s planom dogovorjene obveznosti v proizvodnji, prodaji na domačem trgu, v izvozu in v gibanju zalog gotovih izdelkov, smo ugotovili, da aprila v marsičem nismo na dinamiki plana. Še posebno zaskrbljuje dejstvo, da so se nam med drugim povečale tudi zaloge gotovih izdelkov.
Grobe ocene o poslovanju v maju pa kažejo, da po vsej verjetnosti ne bomo dosegli planskih obveznosti tudi v tem mesecu. Zato je nevarnost, da se bomo od planskih ciljev že v prvi polovici leta toliko oddaljili, da bomo to do konca leta težko nadomestili. Vse to pa še naprej slabša že nekaj časa trajajočo nelikvidnost, ki
se kaže v pomanjkanju obratnih
Zaloge gotovih izdelkov so z izjemo v temeljnih organizacijah Mineralka, Tapetništvo in Iver-ka v vseh ostalih proizvodnih temeljnih organizacijah nad predvidenimi. Za celotno delovno organizacijo predstavlja to 27.000.000 dinarjev nenačrtovane vezave sredstev v zalogah.
Če na kratko povzamemo vzroke za takšno stanje, vidimo, da Zaostajamo v dinamiki načrtovanega izvoza za okrog 7 odstotkov. Nekateri tuji kupci ne izpolnjujejo rokov pri odpoklicu blaga ali pa naročene količine celo zmanjšujejo oziroma odpovedujejo. To velja predvsem za izdelke iz naše finalne proizvodnje. Nekateri izdelki za izvoz že
sredstev.
v prvem trimesečju čakajo na odpremo, za katero pa zaenkrat še ni znano, kdaj jo bo mogoče uresničiti.
Tudi prodaja na domačem trgu je bila v aprilu pod načrtovano. Ob tem se denimo, srečujemo z dejstvom, da bi lahko prodali več kuhinj in nekaterih vrst drugih končnih izdelkov (tapetništvo), pa zaradi slabe oskrbe z repromateriali, pa tudi zaradi slabega izpolnjevanja dobavnih rokov v interni kooperaciji podaljšujemo dobavne roke končnim dobaviteljem. Nekom-pletni izdelki tako bremenijo zaloge, namesto da bi šli v prodajo.
Po drugi strani pa imamo končne izdelke, katerih prodaja je na domačem trgu precej pod načrtovanimi predvidevanji. Taki izdelki so program 3X3, posamezni stoli in jedilnice. Prepočasi odprodajamo tudi zaloge posameznih izdelkov, ki jih ne izdelujemo več oziroma jih izdelujemo samo za dopolnjevanje progra-
Tudi gibanja v proizvodnji ponekod ne gredo po planu. Zaradi slabše prodaje se kažejo v nekaterih temeljnih organizacijah težave pri lansiranju ustreznih izdelkov, s katerimi bi zagotovili izrabo proizvodnih zmogljivosti.
Vse to postavlja pred nas nove naloge in zahteva takojšnje ukrepanje, da bi spremenili negativna gibanja. Za precej stvari moramo iskati rešitve predvsem v lastni hiši.
Najprej moramo na vseh ravneh dosledno izpolniti tiste naloge, za katere smo se že dogovorili in ki jih ne uresničujemo povsod dovolj odgovorno. Nanašajo se na zmanjševanje vseh vrst stroškov, na boljšo oskrbo, odgovornejšo kooperacijo med temeljnimi organizacijami, ustrezne prodajne akcije, odgovornejše obdelave izvoznih ponudb, proučevanje možnosti za

	■gMP* .
	
številni Cerkničani ob sprejetju štafete mladosti
Pri premagovanju sedanjih gospodarskih težav se moramo opreti predvsem na lastne sile. Izrabiti moramo ogromne notranje rezerve, ki jih imamo v naravnih bogastvih, v proizvodnih in delovnih zmogljivostih združenega dela in v socialističnih samoupravnih družbenolastninskih odnosih. Te rezerve ima sleherna celica in skupnost združenega dela in sleherna krajevna in družbenopolitična skupnost. V njih so veliki dodatni viri za povečevanje družbenega proizvoda in za bistveno povečevanje lastne, skupne in družbene produktivnosti dela in za vse bolj učinkovito uporabo sredstev tekoče in razširjene reprodukcije. Njihova ustrezna gospodarska izraba je odločilnega pomena za to, da uspešno in učinkovito premagamo sedanje gospodarske težave brez večjih gospodarskih in družbenih pretresov in da čimprej preidemo k razgibanemu in pospešenemu gospodarskemu razvoju na trdnih gospodarskih in družbenih temeljih socialističnega samoupravljanja.
Iz resolucije 9. kongresa ZKS
še večjo nadomestitev uvoženih z domačimi materiali, na ustreznost serij in tako naprej.
Neprimerno zahtevnejše naloge nas čakajo pri izpolnjevanju ne samo načrtovanega, ampak po vsej verjetnosti tudi večjega izvoza. Takšne zahteve postavlja pred nas med drugim tudi pravkar sprejeti zakon o pogojih in načinih razpolaganja in koriščenja ustvarjenih deviz. Po tem zakonu bo ostalo od 1. junija dalje delovnim organizacijam na voljo precej manj konvertibilnih deviz kot do sedaj.
Ugotoviti pa moramo, da že dosedanji izvoz v nekaterih temeljnih organizacijah ni zagotavljal dovolj ustvarjenih deviz za odplačevanje naših deviznih dolgov, za uvoz potrebnega re-promateriala in rezervnih delov ter za združevanje deviz z domačimi dobavitelji za nemoteno proizvodnjo.
Da bi obvladovali proizvodni proces v zoženih pogojih gospodarjenja in čim bolj normalno proizvodnjo, so bili, na ravni delovne organizacije, pa tudi v posameznih temeljnih organizacijah sprejeti dodatni ukrepi. S temi ukrepi se še bolj zaostruje medsebojna odgovornost slehernega delavca pri opravljanju sprejetih nalog, še posebno pa najodgovornejših delavcev v delovni organizaciji in po temeljnih organizacijah. Imenovane so delovne skupine za izdelavo, spremljanje in usmerjanje vseh dejavnosti pri obvladovanju težav in pri ustvarjanju pogojev za normalno poslovanje.
Skratka, v zelo kratkem času bomo morali pretehtati vse možnosti za ustvarjanje večjega neto deviznega priliva in si tako zagotoviti pogoje za normalno poslovanje tudi v najnovejših gospodarskih razmerah.
D. Mazij
Pomembna javna razprava
OB NOVEM SISTEMU VREDNOTENJA DEL IN NALOG
Od julija do oktobra lani je trajala javna razprava o delovnem osnutku novega sistema vrednotenja zahtevnosti del in nalog, po katerem naj bi bila ocenjena vsa dela v Brestu. Novi sistem vrednotenja naj bi zamenjal vse različne sisteme nagrajevanja, ki jih sedaj uporabljamo v naši delovni organizaciji.
Na podlagi pripomb iz omenjene javne razprave o osnutku metodologije za vrednotenje dela je komisija (po en član iz vsake temeljne organizacije in iz Skupnih dejavnosti), ki je bila zadolžena za pripravo metodologije, le-to dopolnila oziroma spremenila.
Pripombe, ki so jih komisiji posredovali odbori za vodenje razprave v posameznih temeljnih organizacijah, so bile v glavnem naslednje:
—	bolje je treba vrednotiti težko fizično delo;
—	vplive okolice je potrebno znova izmeriti in enotno oceniti za vso delovno organizacijo;
—	dodatno je treba vrednotiti izmensko delo in delo na višini;
—	bolje moramo vrednotiti normirano delo;
—	kriterij poklicnega usposabljanja je treba prilagoditi stopnjam usmerjenega izobraževanja.
O pripombah iz javne razprave in o osnutku metodologije je tekla razprava tudi na poseb-(Nadaljevanje na 2. strani)
Pomembna javna razprava
(Nadaljevanje s 1. strani) nem posvetu skupaj s predstavnikoma republiškega sveta sindikatov, ki sta tudi prispevala nekaj sugestij, katere je komisija upoštevala pri svojem delu.
Najbolj bistvene spremembe v metodologiji so:
1.	Vsem kriterijem so dodane obrazložitve kriterija z nekaj primeri, ki se pojavljajo v delovni organizaciji.
2.	Kriterij 1 A (za izvedbo naloge je potrebno znanje) je prilagojen stopnjam izobrazbe v usmerjenem izobraževanju; dodatno izobraževanje je enotno ne glede na stopnjo izobrazbe in vrednost znižana s 6 na največ 3 točke, vrednost delovnih izkušenj pa s 14 na največ 12 točk.
3.	Kriterij 2A (v delovni nalogi je zajeta osebna odgovornost) je po načinu vrednotenja spremenjen, ni pa spremenjena njegova vplivnost v strukturi točk. Namesto tveganosti, vrednosti, kontrole, vpliva in verjetnosti škode je kriterij sedaj opredeljen opisno v dveh delih in sicer: odgovornost za pravilno opravljanje dela in odgovornost za delovna sredstva Vrednost kriterija pa ostane nespremenjena in sicer največ 16 točk.
4.	V kriteriju 3 (vplivi okolice) pa so spremembe naslednje:
—	kriterij toplota otežuje nalogo se je spremenil v kriterij mikroklima otežuje nalogo,
—	pri kriteriju ropot otežuje
nalogo se je spremenila lestvica pri stopnjevanju jakosti ropota,
— dodana sta kriterija izmensko delo (največ 5 točk) in delo na višini (3 točke).
Pri spreminjanju metodologije vrednotenja zahtevnosti del smo zasledovali naslednje cilje: naj bi bila fizična dela in dela v slabših delovnih pogojih, dela v neposredni proizvodnji, pa tudi ustvarjalna dela bolje nagrajevana kot do sedaj.
Po novi metodologiji smo poskusno ovrednotili — ocenili vsa dela v Brestu. Kako smo se približali naštetim ciljem, nam kaže naslednja preglednica:
Dela so izbrana kot tipični predstavniki skupine del, pri katerih se pojavljajo težji delovni pogoji (velik telesni napor, slabi delovni pogoji, delo na višini, izmensko delo) in ustvarjalno delo.
K-VZD nam v tabeli izraža relativni odnos med vrednostjo konkretnega dela in vrednostjo enostavnega dela (1. razred) po predlagani metodologiji;
K-AODN pa nam izraža relativni odnos med vrednostjo konkretnega dela in vrednostjo najnižjega razreda po AODN po sedanjem stanju, izravnan s količnikom tako, da sta oba »K« med seboj primerljiva.
Dela oziroma naloge	TOZD	K-VZD	K-AODN
Razrez plošč PD	Pohištvo	1,54	1,37
Skladiščenje lesa	Pohištvo	1,67	1,37
Vlaganje v etažni kanal	Pohištvo	1,54	1,37
Pokladanje furnirja na iverko	Pohištvo	1,54	1,37
Rezkanje mizno, nadmizno	Pohištvo	1,67	1,46
Brizganje laka	Masiva	1,67	1,46
Razrez na večlistni krožni žagi	Masiva	1,67	1,58
Pomoč pri čelilniku	Masiva	1,54	1,27
Paranje desk	Žagalnica	1,81	1,58
Skladanje desk in kratic	Žagalnica	1,67	1,58
Stiskanje in lepljenje na kor-pusni stiskalnici	Gaber	1,54	1,37
Kurjenje in nadzor parnega kotla	Gaber	1,87	1,69
Upravljanje portalnega žerjava	Iverka	1,94	1,69
Vzdrževanje mehanskih naprav v izmeni	Iverka	2,35	2,08
Opravljanje raznih del v proizvodnji	Mineralka	1,67	1,58
Pakiranje pohištva	Jelka	1,54	1,39
Skladanje hlodovine	Jelka	1,81	1,51
Tapeciranje elementov	Tapetništvo	1,54	1,37
Oblikovanje izdelkov	Prodaja	3,02	2,78
Razvijanje lesarske tehnologije	SD	3,15	2,98
Vplivnost posameznih kriterijev novega Brestovega sistema vrednotenja je primerjana z vplivnostjo kriterijev skupnih metodoloških izhodišč za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog, ki jih je pripravila delovna skupina republiških organov (zveze sindikatov, gospodarske zbornice, izvršnega sveta):
Kriterij	Skupna metodološka izhodišča	Prvotni osnutek VZD	Predlagana metodologija VZD
— usposobljenost za delo	od 30 do 50 %	46,4 «/»	45 "/e
— odgovornost	od 15 do 35 »/o	15,4 »/e	14,8 %
— napori	od 5 do 25 °/o	15,9 «/e	15,3 %
— stik z drugimi	—	7,3 %	7 «/o
— vplivi okolice	od 5 do 25 °/o	15 «/e	17,9 %
Kot smo že omenili, so vsa dela in naloge v vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti poskusno ocenjena. Izračunano je tudi razmerje ocenitve v primeri z analitično oceno. Poskusni rezultati ocenitve nam kažejo, da je nekaj del v primerjavi z dosedanjim sistemom vrednotenja nižje ocenjenih.
V drugih delovnih organizacijah so ob prehodu na novi sistem vrednotenja uporabili takšen način, da se vsem tistim delavcem, ki imajo po novem sistemu slabše ovrednotena dela, zadrži ob najmanj enakih delovnih rezultatih enak osebni dohodek kot so ga imeli po starem sistemu. Enak način prehoda na nov sistem je predlagan tudi za Brest. Nespremenjen osebni dohodek dobivajo ti delavci toliko časa, dokler po novem sistemu ne dosežejo višjega osebnega dohodka.
Za predlagani novi enotni sistem vrednotenja zahtevnosti del na Brestu se mora na referendumu izjasniti večina delavcev v vsaki Brestovi temeljni organizaciji v skladu z zakonom o združenem delu.
Glede na vse postopke pri sprejemanju ocen, preračune osebnih dohodkov, poskusne izračune, morebitne pritožbe, pa tudi glede na gospodarske razmere v Brestu, ocejujemo, da bi bil prehod na novi sistem izplačila osebnih dohodkov po novem veljavnem sistemu mogoč novembra letos.
Delavski svet delovne organizacije naj bi na osnovi rezultatov gospodarjenja (ustrezen dohodek) določil morda drugi datum prehoda na novi sistem.
Vzporedno z razpravo o spremembi metodologije vrednotenja zahtevnosti del je tudi razprava o
—	spremembah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka,
—	posebej o spremembi 129. člena omenjenega sporazuma, ki govori o nagradah ob delovnih jubilejih,
—	prilogi št. 1 omenjenega sporazuma, ki govori o osebnih dohodkih delavcev, vezanih na obseg prodaje.
J. Otoničar, M. Petan
SPREMEMBE SAMOUPRAVNE GA SPORAZUMA O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA PRIDOBIVANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA
Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka, ki je bil sprejet konec leta 1977, naj bi doživel precej sprememb. Glavna sprememba sporazuma je uvedba enotnega sistema nagrajevanja (VZD). Poleg te bodo istočasno v javni
Oblikovanje, delitev in prilaščanje osebnih dohodkov moramo preobraziti tako, da bodo delavca stalno spodbujali k učinkovitemu proizvodnemu ali ustvarjalnemu in drugemu potrebnemu delu, boljšemu gospodarjenju ter vodenju delovnih procesov, s čimer bomo zagotovili uspešen in smotrn potek proizvodnje, njeno izpopolnjevanje in razvoj.
Delovni ljudje moramo z organizirano ustvarjalno aktivnostjo, skupaj s svojimi organiziranimi subjektivnimi silami, ustvariti ugodne družbene razmere in strokovne podlage za takšno delitev osebnih dohodkov in njihovo prilaščanje, ki bosta odvisna od delavčevega prispevka k rasti proizvodnje, družbene produktivnosti dela in dohodka. Pri tem se bomo zavzemali za oblikovanje in uporabo takšnih gospodarskih meril, ki jih moramo nujno upoštevati tudi v razmerah socialistične blagovne proizvodnje in menjave.
Zavzemali se bomo, da bo osebni dohodek delavca odvisen od zahtevnosti del in nalog, ki jih delavec opravlja, od količine in kakovosti izdelanih izdelkov in storitev ter opravljenega dela, od gospodarne uporabe delovnih oziroma proizvajalnih sredstev, predmetov dela, reprodukcijskih materialov in energije. Prihranki v neposrednih proizvodnih stroških, ki bremenijo njegov proizvod ali storitev, se morajo v dogovorjenem deležu neposredno izraziti v višini osebnega dohodka.
Iz resolucije 9. kongresa ZKS
razpravi tudi nekatere druge spremembe tega sporazuma.
Pri teh spremembah gre pri nekaterih samo za manjše terminološke uskladitve z novim enotnim sistemom nagrajevanja, pri nekaterih pa so predlagane nekoliko drugačne rešitve v primerjavi z dosedanjo.
Ena izmed predlaganih sprememb so tudi nagrade ob delovnih jubilejih in sicer, naj bi pri upravičenosti do teh nagrad upoštevali vso delovno dobo in ne samo neprekinjeno delovno dobo v delovni organizaciji. Glede na zelo različna stališča temeljnih organizacij o tem vprašanju, ki so ga pokazale, ko je bila dana pobuda za spremembo tega določila, je bil oblikovan predlog, naj bi o tej spremembi na referendumu glasovali posebej. Prav zaradi tako različnih stališč o ureditvi vprašanja nagrad za delovne jubileje bi se
lahko zgodilo, da zaradi te spremembe (če bi glasovali skupaj o vseh spremembah) ne bi bile sprejete ostale, veliko bolj potrebne spremembe sporazuma, predvsem pa novi enotni sistem nagrajevanja.
Pomembnejša sprememba je predlagana tudi za oblikovanje osebnih dohodkov delavcev, ki so vezani na obseg prodaje in sicer za prodajne predstavnike in delavce v prodajalnah. V osnovi se osebni dohodki teh delavcev oblikujejo enako kot za ostale delavce, s tem, da se na tako ugotovljeno osnovo, ki predstavlja 100 odstotkov, oblikuje še stimulativni — gibljivi del osebnega dohodka in sicer tako, da se za vsak odstotek odstopanja dejansko izpolnjenega plana v primerjavi s sprejetim planom giblje osebni dohodek nad oziroma pod 100 odstotki.
A. Perčič
Za nas pri zagotavljanju trajnega in uspešnega razvoja ter stabilnih gospodarskih in socialnih razmer in pri obrambi naše neodvisnosti, svobode, neuvrščenosti in federativne ureditve, ne glede na številne težave in protislovja, ni druge poti kot razvijanje socialističnega samoupravljanja. Vztrajali bomo in ne bomo popuščali pod pritiskom težav in akcijo nosilcev protisocialističnih in protisamoupravnih teženj, ker bi nas to vodilo v vse globlje družbene krize.
Utrjevanje ustavne vloge temeljne organizacije združenega dela je pogoj za dosledno uresničevanje koncepta delovne organizacije. Pojavi podjetniškega obnašanja temeljnih organizacij združenega dela rušijo temeljni smoter organiziranja delovne organizacije, ki je izraz in pogoj gospodarske integracije in mora zagotoviti, da deluje tehnologija združenega dela in ekonomično poslovanje, ki temelji na vzajemni odvisnosti in povezanosti ter skupnih interesih delavcev temeljnih organizacij v delovnem procesu in poslovanju. Delavci v temeljni organizaciji so odgovorni za uspeh dela in gospodarjenja celotne delovne organizacije, saj so od uspešnosti dela celote odvisni in ne morejo obstajati izven te celote. Skupni interes temeljnih organizacij združenega dela pri pridobivanju in razporejanju dohodka oziroma njihov interes in povezanost v celotnem procesu razširjene reprodukcije mora postati tisti motiv, ki opredeljuje njihove medsebojne pravice in odgovornosti in s tem ekonomsko trdnost njihove proizvodne povezanosti.
Iz resolucije 9. kongresa ZKS
Kot je videti iz te razpredelnice, so vsi kriteriji predlagane metodologije v okvirih metodoloških izhodišč, razen kriterija odgovornosti, ki je za 0,2 °/o pod spodnjo mejo.
S sprejema štafete mladosti pred Brestom
Slovensko lesarstvo in Brest
NEKAJ PRIMERJAV O LANSKEM GOSPODARJENJU V LESNI INDUSTRIJI
Tako kot se v zasebnem življenju radi primerjamo s sosedi, z ljudmi enakih poklicev, pa se kot člani neke delovne organizacije radi primerjamo s sorodnimi kolektivi. Za primerjavo smo izbrali nekaj znanih večjih delovnih organizacij, ki sodijo v vrh slovenske lesne industrije.
Čeprav smo že krepko prišli v leto 1982, pa so za analizo o uspešnosti gospodarjenja še vedno najbolj ustrezni podatki iz zaključnih računov za leto 1981. Poleg tega pa so to trenutno zadnji podatki o slovenski lesni industriji, ki so nam na voljo.
Primerjavo bomo opravili po že znanih kazalcih produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. Za boljšo predstavo so vsi ti kazalci za Brest in za druge delovne organizacije nanizani v posebni tabeli.
Osnovi kazalec, ki ga srečamo v vsaki primerjavi, je dohodek na delavca. Med omenjenimi organizacijami v tabeli ima samo Marles nižji dohodek na zaposlenega kot pa smo ga dosegli v naši delovni organizaciji. Vse ostale so dosegle višji dohodek. Bistveno v ospredju je predvsem Lesonit. Višje od Bresta je tudi povprečje slovenske lesne industrije.
Podoben kazalec kot dohodek je tudi čisti dohodek na zaposlenega. Pove nam, koliko dohodka na delavca je ostalo za porabo v okviru delovne organizacije. Pri vseh delovnih organizacijah je opazen velik padec med dohodkom in čistim dohodkom. Posebno velik padec čistega dohodka je pri Lesonitu, saj je čisti dohodek na delavca več kot za polovico manjši od dohodka. Tudi na Brestu je razmerje med čistim dohodkom in dohodkom slabše kot pa je povprečje lesne industrije. Nadpovprečen padec čistega dohodka je predvsem posledica visokih obresti za kredite, saj so vse ostale obveznosti iz dohodka približno enake za vse delovne organizacije.
Kazalec rentabilnosti — dohodek v razmerju s povprečno Uporabljenimi poslovnimi sred-
stvi — nam pove, koliko dohodka smo ustvarili na enoto vloženih sredstev ali pa obratno, s kakšnimi sredstvi smo dosegli enoto dohodka. Precej slabe rezultate rentabilnosti sta dosegla Meblo in Lesonit. Podpovprečni rezultati pa so tudi v naši delovni organizaciji.
Tudi kazalci akumulacije so za Brest precej slabši kot pa je povprečje lesne industrije. Nekoliko boljša je primerjava akumulacije s porabljenimi poslovnimi sredstvi. Znesek akumulacije na zaposlenega pa je zelo nizek in je najmanjši med vsemi primerjanimi delovnimi organizacijami.
Rezultat poslovne uspešnosti pa so tudi osebni dohodki in skupna poraba, zato je razumljivo, da naša delovna organizacija ne prednjači niti po višini osebnih dohodkov.
Analiziranje kazalcev gospodarjenja in primerjava s sorodnimi organizacijami je zelo zahtevna naloga, saj na gospodarjenje in na uspešnost vlivajo različni dejavniki.
Poleg tega pa nekateri kazalci drug drugega izključujejo. Delovne organizacije takoj po neki investiciji ustvarjajo z novimi stroji visoko produktivnost, ker pa so ti stroji zvečine nabavljeni s krediti, plačujejo tudi visoke obresti, kar znižuje akumulacijo ter s tem ekonomičnost in rentabilnost poslovanja.
Ko pa so krediti odplačani in se ekonomičnost in rentabilnost povečujeta, pa se zaradi iztro-šenosti zmanjšuje produktivnost.
Zato iz vseh teh primerjav lahko zaključimo, da so nekatere delovne organizacije, predvsem Alples, Javor, Meblo in Savinja poslovale nekoliko boljše od naše delovne organizacije, vendar pa so tudi njihovi rezultati na povprečju lesne industrije.
Vedno bolj je opaziti, da so prvenstvo v lesni industriji prevzele manjše delovne organizacije, ki se v času recesije hitreje prilagajajo trgu. Tudi velike delovne organizacije, ali pa vsaj nekatere temeljne organizacije iz njihovega sestava, so lahko zelo uspešne, vendar se vedno najde vsaj kakšna temeljna organizacija, ki s slabšimi rezultati kvari povprečje celotne delovne organizacije.
Prednost večjih delovnih organizacij pa je predvsem v tem, da uspešnost poslovanja mnogo manj niha kot pa v manjših delovnih organizacijah, kjer so ta nihanja mnogo večja in bolj opazna.
J. Korošec
Malo novosti v Koppenhagnu
Za letošnji sejem v Koppenhagnu, ki je bil od 12. do 16. maja, je bilo značilno vzdušje splošne gospodarske krize v svetu. To se je videlo že po tem, da so bili v glavnem razstavljeni izdelki, ki so že v proizvodnji, veliko manj pa je bilo izvirnih, novih izdelkov.
Jugoslavijo so zastopali Exportdrvo, Lesnina, Slovenijales in Simpo.
Pri stolih je še vedno dosti bukovine, svetle obdelane hrastovi-ne, tradicionalne tikovine in ostalih vrst lesa. Izredno redki so stoli, ki ne bi bili razstavljivi. Ob tem je potrebno dodati, da izredna tehnološka in oblikovna
ll
jP
|d
1
I
i . 81
O
O
£.2
Rc
a
o E


Sr
<
§Tr
brest	370.603	37	208.414	185.410	9.870	4	35.498	337.750
Meblo	424.703	28	261.398	205.951	10.615	4	56.467	533.324
Marles	367.290	41	220.432	180.278	9.458	6	56.176	195.768
alples	440.686	34	282.135	210.270	10.948	6	71.864	386.258
Savinja	434.843	46	248.032	198.200	10.345	6	57.343	272.529
Lesonit	505.647	26	208.320	189.299	10.552	2	40.772	899.816
Javor	395.155	42	248.024	195.092	9.919	7	61.997	345.144
Povprečje	406.361	43	258.830	197.839	10.328	8	76.864	316.415
Hov. lesne								
industrije								
v^-m
Proizvodnja naših ivernih plošč
kakovost zagotavljata trdnost in uporabnost izdelka in ne nazadnje tudi veliko manjše transporte stroške.
Brest je razstavljal stole v naravni barvi bukovine v sklopu jedilnic v sodelovanju z ostalimi proizvajalci na razstavnem prostoru Lesnine. Kljub temu, da so stoli oblikovno prilagojeni standinavskemu tržišču, pa zanje ni bilo dosti zanimanja.
Pri oblazinjenem sedežnem pohištvu se vse bolj spreminja ogrodje od tistega klasičnega, ki je zakrito z blagom. Veliko je bilo opaziti ogrodij iz lamelira-nega ukrivljenega lesa in ogrodij iz kovinskih palic.
Pri omarastem pohištvu še vedno prevladujejo nizke spodnje omarice, včasih tudi z nastavki, vendar niso višje od 170 centimetrov. Seveda je to prilagojeno njihovim življenjskim navadam, kjer so garderobne omare v povsem ločenem prostoru od dnevnih sob in spalnic.
Skratka, sejem je tudi letos predstavil pohištvo na izredno kvalitetni in oblikovni ravni in si ga je bilo vredno ogledati. Še posebej zato, ker želimo povečati izvoz tudi v skandinavske dežele.
Seveda pa se takoj zastavlja vprašanje, kako to uresničiti. Predvsem z drugačnim načinom dela, ki mora temeljiti na dolgoročnem sodelovanju razvojne in komercialne službe do take stopnje, da je možna proizvodnja.
Kot sem že omenil, prevladujejo svetle naravne barve, zato bomo morali v proizvodnji posvetiti še več pozornosti prebiranju lesa, večji kvaliteti in ne nazadnje točnosti odprem. Pri tem je treba poudariti še to, da se izdelki ne prodajajo več tako masovno, to pa pomeni, da bomo morali začeti naše delovne navade in pripomočke prilagajati sedanjim izredno težavnim razmeram.
M. Kusič

Iz Jelkine proizvodnje — program MIHA
Novo skladišče v Beogradu
S preureditvijo dela starega skladišča v Beogradu v prodajalno pohištva se je pokazala potreba po novem skladiščnem prostoru, iz katerega bi lahko oskrbovali kupce v Beogradu, pa tudi okrog 80 odstotkov kupcev v Srbiji in Vojvodini. Začasno rešitev smo našli z najemom skladišča v Železniku in z najemom skladiščnih prostorov v Novem Sadu.
Odprema z obeh skladišč je precej poživila prodajo pohištva v tej republiki. Razmeroma visoki stroški transporta do obeh skladišč (izključno prevoz s tovornimi avtomobili), pa tudi premajhna površina skladišča v Železniku, so nas navedli k iskanju boljše, predvsem pa cenejše rešitve.
Obdelovali smo zamisli o izgradnji novega skladišča v Šima-novcu —• 20 kilometrov pred Beogradom, pa tudi o najemu nekdanjega vojaškega skladišča v Pančevu. Za prvo možnost nam je primanjkovalo sredstev, čeprav je lokacija dobra. To dokazuje dejstvo, da so na tem prostoru združena lesna podjetja iz Hrvaške zgradila velike skladiščne prostore in bodo v njih organizirala montaže pohištva. Pri drugi možnosti pa smo tik pred podpisom pogodbe ugotovili, da bi glede na frekvenco sedanja raz-kladalno-nakladalna rampa predstavljala ozko grlo, saj bi to skladišče uporabljali tudi drugi.
Nazadnje smo po dokaj srečnem naključju dobili v najem popolnoma novo sodobno skladišče v Voždovcu v Beogradu. Je lastništvo istega podjetja Transport, vedar druge temeljne organizacije, kot skladišče v Železniku. Opravlja dejavnost mednarodne špedicije, nakladanje, razkladanje, prevoza in uskladi-
ščenja blaga. Tako smo našli zelo dobro povezavo med našimi in njihovimi interesi.
Najeti skladiščni prostor obsega 1200 kvadratnih metrov, kar omogoča sortiranost izdelkov na skladišču. Blago bomo odpremljali izključno po železnici. Razkladanje vagonov, prevoz do skladišča in vskladiščenje prevzame Transport, uporabljamo lahko tudi njihove skladiščne delavce, tako da nam ni potrebno povečevati števila zaposlenih. Ker imajo velik transportni park, prevzamejo tudi obvezo, da nam zagotavljajo dovolj kamionov za nemoten prevoz blaga kupcem.
Skladišče bomo začeli uporabljati januarja 1983. leta. Načrtujemo, da bomo do takrat uspeli odpovedati skladišče v Novem Sadu in tako organizirati odpremo iz enega kraja. Tudi priročno skladišče pri prodajalni pohištva naj bi opustili in bi te prostore uporabili kot skladišče za servisne dele in za skladiščenje poškodovanega blaga.
Glede na cenejši prevoz blaga v skladišče po železnici pričakujemo, da bomo s temi ukrepi prihranili letno okrog 4 milijone dinarjev. Dodaten, vendar ne izračunan prihranek, pa naj bi nastal tudi zaradi direktnega nakladanja blaga na vagone, saj se bomo tako izognili prekladanju v centralnem skladišču.
F. Mele
HEGOR na beograjskem sejmo
Od 10. do 15. maja je bil v Beogradu mednarodni sejem TEHNIKA — GRADBENIŠTVO '82. Na njem je sodeloval tudi BREST in sicer je predstavil NEGOR plošče in pa izdelke iz njih, ki sodijo v naš proizvodni program.
Izmed izdelkov iz NEGOR plošč smo uspeli pripraviti viseči strop, oblogo mansarde, slepi pod za suho montažo in pregradno steno s 120 minutno odpornostjo pred odprtim plamenom.
Prikazali som tudi najrazličnejše površinske obdelave NEGOR plošč in nekaj novejših konstrukcijskih rešitev.
Obiskovalci sejma so pokazali izredno zanimanje za naše proizvode. Največ je sejem obiskalo delavcev iz projektantskih hiš,
ki so bili navdušeni nad izdelki NEGOR. Skoraj vsi so izrazili željo za podrobnejše razgovore in pojasnila o plošči sami, načinu obdelave in konstrukcijskih rešitvah. Na sejmu je bilo tudi nekaj uporabnikov naših plošč, ki so se zanimali za dobavne roke in ceno.
Sejem je sicer v primerjavi z lanskim prikazal kaj malo novega. Prevladovali so predvsem materiali za toplotno in zvočno izolacijo v gradbeništvu, stavbno pohištvo in podobno, kakšnih konkurenčnih materialov NEGOR ploščam pa ni bilo. Skratka, sejem je pokazal, da se ob trdem delu tudi za NEGOR odpirajo boljši časi, časi manj natrpanih skladišč in večje prodaje.	M. Kebe
Iz drugih lesarskih kolektivov
V	MEBLOVI tovarni pohištva, ki jo gradijo v Nigeriji, naj bi proizvodnja stekla že to jesen. Pri gradnji tovarne sodeluje Meblo s 40 odstotki kapitala v vrednosti 800.000 dolarjev, prispeval pa bo tudi celotno tehnologijo v vrednosti okoli 200.000 dolarjev. V tovarni bodo izdelovali ploskovno in oblazinjeno pohištvo ter jogije, prek nje pa naj bi Meblo izvažal tudi polproizvode in repromaterial ter svetila in pohištvo iz plastike, s čimer bi letno ustvaril okoli 3 milijone dolarjev izvoza, kar je skoraj 15 odstotkov Meblovega izvoza na konvertibilni trg.
V	LIP Bled gradijo za svojo temeljno organizacijo v Podnartu novo sortirnico. Priprave na gradnjo tečejo že od lanskega jeseni, z gradnjo pa so pričeli sredi letošnjega marca. Sortirnica lesa je izdelek GIP Gradis, ki je tudi izvajalec vseh gradbenih del. Tudi večina opreme je iz domače proizvodnje (LIP, Javor). S to naložbo želijo izboljšati delovne pogoje, povečati storilnost in odpraviti ozko grlo pri sortiranju lesa.
V	nebo je poletelo že stoto ELANOVO jadralno letalo. Njegova letala sedaj letijo že v 14 različnih deželah sveta; največ jih je v Zahodi Nemčiji in Švici. Elan je letos prvič ponudil tudi celotno opremo za tekmovanje v športni gimnastiki. Uspešno so jo preizkusili na letošnjem mednarodnem prvenstvu v Ljubljani, podpisali pa so tudi pogodbo, s katero bodo ekskluzivni dobavitelji opreme in orodja za svetovni pokal v gimnastiki, ki bo oktobra v Zagrebu.
SLOVENIJALES — trgovina je
v prvih treh letošnjih mesecih izvozila za 58.184.516 dolarjev blaga, uvoz v tem obdobju pa je znašal 15.736.439 dolarjev. Na konvertibilno področje je šlo za slabih 33 milijonov dolarjev, ostalo pa na klirinško. V zunanji trgovini je po prometu na prvem mestu Sovjetska zveza (37 odstotkov skupnega prometa), sledijo pa ZDA, Italija, Češkoslovaška, Zahodna Nemčija, Irak in druge.
V SAVINJI so nedavno slavili novo delovno zmago — stekla je proizvodnja v preurejeni par-ketarni. Pobuda, da bi posodobili proizvodnjo parketa, je stara nekaj let in so jo uresničevali postopoma. Proizvodnja v tej parketarni, edini v Sloveniji, bo v eni izmeni na dveh parketnih linijah. Povečala se bo od dosedanjih največ 300 kvadratnih metrov parketa dnevno v dveh izmenah na 500 kvadratnih metrov v eni izmeni in z enakim številom zaposlenih. Rekonstrukcija, montaža strojev in druga dela so bila opravljena v zelo kratkem času.
LESNINA je odprla novo prodajalno pohištva in sicer na Reki, v svojih nekdanjih skladiščnih prostorih. Prodajni prostor meri 350 kvadratnih metrov. V temeljni organizaciji Notranja trgovina — prodajna mreža ocenjujejo, da bodo v tej prodajalni prodali letno pohištva v vrednosti še za dodatnih 2,5 milijona dinarjev več kot doslej.
MARLES je ob letošnjih prvomajskih praznikih izročil svojim delavcem iz temeljnih organizacij na območju Limbuša oziroma Maribora 98 ključev za
družbeno najemna stanovanja.
Delavci Marlesa so zgradili naselje vrstnih hiš in manjši stanovanjski blok in celotni stanovanjski sklop namenili za prodajo na tržišču. Zaradi močno naraščajočih potreb lastnih delavcev pa so ga namenili za reševanje svojih stanovanjskih vprašanj.
V ALPLESU so zadovoljni z gospodarskimi rezultati v prvih treh letošnjih mesecih. Plan celotnega prihodka so izpolnili s 26 odstotki, dohodka s 23 odstotki in izvoza s 23 odstotki letnega plana. Ob ugodni prodaji so znižali že tako nizke zaloge gotovih izdelkov in tako sprostili del sredstev, ki so bila vezana v zalogah. Kljub temu, da so za sklade izločili manj kot so načrtovali, so lahko pravočasno poravnali vse nastale obveznosti.
STOL posveča posebno pozornost svojemu inženiringu. Samo v preteklih dveh letih so pripravili nad 350 ponudb različnega obsega in opremili številne pomembne in velike objekte po vsej državi. Za opremo porabijo kar 65 odstotkov izdelkov iz svoje serijske proizvodnje.
Prodaja tapetniških Izdelkov
Za nami so prvi meseci letošnjega gospodarjenja. Na zborih delavcev smo že obravnavali in potrdili rezultate poslovanja za prvo trimesečje, ki za našo delovno organizacijo niso bili posebej uspešni. V tem sestavku bi želel nekoliko pobliže prikazati delo in težave, s katerimi se srečujejo v temeljni organizaciji Tapetištvo.
Glavne naloge, ki nuj bi jih uresničili letos, so opredeljene v letnem planu in poslovni politiki. Osnovni poudarek je dan proizvodnemu programu (politiki izdelkov), ki naj bo tako oblikovan, da bo kar najbolj v skladu z zahtevami tržišča. To pa pomeni, da moramo zagotoviti tržno usmerjeno proizvodnjo. Nosilni izdelek v proizvodnji in prodaji bo sedežna garnitura PETRA, ob njej pa bomo kupcem nudili še MOJCO V, KLARO, DARJO in VESNO. V drugem polletju pa naj bi stekla tudi proizvodnja nove garniture NELI.
Dosežene prodajne rezultate v prvem trimesečju lahko ocenimo kot uspešne. Letni plan prodaje
DRAŽJI PREVOZI NA DELO
Z letošnjim 1. aprilom so prevozi delavcev na delo za TOZD Pohištvo dražji za 40 odstotkov, za ostale temeljne organizacije pa je cena še nekoliko višja.
Dosedanja dnevna cena je za TOZD Pohištvo znašala 8.857,50 dinarjev. TOZD Pohištvo je nosilka pogodbe za prevoz delavcev na delo in z dela na naslednjih relacijah:
Unec—Cerknica—Unec,
Rakitna—Cerknica—Rakitna,
Žilce—Cerknica—Žilce,
Lovranovo — Cerknica — Lovra novo,
Begunje—Cerknica—Begunje.
Na vseh teh cestah se vsak dan prepelje 320 delavcev in sicer v našo temeljno organizacijo, Skupne dejavnosti, Mineralko in Jelko.
Nova dnevna cena sedaj znaša 12.490,00 dinarjev.
Za prevoz na delo je za vse delavce in učence na območju občine Cerknica na voljo sedem avobusov.
Tako odpade na našo TOZD kot pogodbeno stranko poldrugi avtobus. Dovoljena cena na »av-todan« pa znaša 9.000,00 dinarjev. S to utemeljitvijo je Integral DO SAP Ljubljana TOZD Notranjska Cerknica zahteval višjo ceno prevozov.
J. Klančar
gotovih izdelkov na domačem tržišču je bil v prvih treh mesecih izpolnjen s 23,4 odstotka in je 3,4 odstotka nad načrtovano dinamiko. Glede na enako obdobje v preteklem letu pa je prodaja na skupnem jugoslovanskem trgu večja kar za 123 odstotkov. V tem obdobju smo uspeli znižati tudi zaloge gotovih izdelkov in sicer za 19 odstotkov.
Poglavitni vzroki tako uspešne prodaje so prav gotovo pravilno zastavljena politika izdelkov in tudi konkurenčne cene. Prodaja sedežne garniture Petra je presegla prva pričakovanja in le velike težave z dobavitelji dekorativnih blag ter z dobavo ipre-na so onemogočile večjo proizvodnjo in prodajo te garniture. Uspešna je tudi prodaja sedežnih garnitur MOJCA V in KLARA.
Skupaj smo v prvem trimesečju prodali na domačem trgu blizu tri tisoč garnitur oziroma deset tisoč elementov (toliko kot v lanskega pol leta).
Vendar pa so kljub tako ugodni prodaji rezultati gospodarjenja v prvem trimesečju zelo neugodni, saj je temeljna organizacija poslovala z izgubo. Kljub temu, da je celotni prihodek porasel glede na 1981. leto za celih 58 odstotkov, pa so porabljena sredstva porasla kar za 89 odstotkov. Tako je dohodek dosežen le z indeksom 31.
Med osnovna vzroka za takšen gospodarski položaj lahko prištevamo visoko rast cen reprodukcijskih materialov in surovin ter nespremenjene prodajne cene gotovih izdelkov (le-te so bile administrativno zadržane).
Že v naslednjih mesecih pa lahko pričakujemo izboljšanje gospodarskega položaja temeljne organizacije, saj so bile v aprilu vsklajene tudi cene gotovih izdelkov, ki so sedaj dosegle cene, predvidene v planskih dokumentih.
Ocenjujemo, da se bo sredi leta zmanjšalo število novih naročil, kar pa ne bo v večji meri vplivalo na same prodajne rezultate, saj je proizvodnja za mesec in do! do dva že prodana. Vsekakor pa bo potrebno sprejeti posamezne ukrepe, da bi v trenutno ugodni »prodajni klimi za oblazinjeno pohištvo« zmanjšali tudi zaloge nekaterih izdelkov, po katerih je sicer povpraševanje manjše. V. Frim
Delovni posnetek iz Temeljne organizacije GABER
Leto dni novega računalnika
18.	maja je poteklo eno leto, kar smo postavili novi računalnik — IBM 4341. Sedaj še lahko pogledamo, kaj smo naredili v tem letu.
Do srede oktobra je bil opravljen prehod s starega na novi računalnik. V tem času smo imeli veliko težav, ki smo jih reševali skupaj in s pomočjo drugih centrov.
Po končanem prehodu smo se pripravili na dve obdelavi in sicer —• finančo vodenje (glavna knjiga),
— materialno poslovanje.
Glavno knjigo smo pripravili in prilagodili za Brest do konca decembra, tako da smo jo z januarjem začeli uporabljati. Naredili smo obračun za prve tri mesece in za april. V začetku je bilo nekaj težav pri otvoritvenem stanju in pri zajemanju podatkov. Te nevšečnosti so sedaj odpravljene in lahko ugotovimo, da je ta obdelava v glavnem stekla.
Uporabniki (finančna služba) so z rezultati zadovoljni in mislim, da bomo še naprej uspešno nadaljevali z delom.
Pri obdelavi materialnega poslovanja je stanje nekoliko drugačno. Do realizacije oziroma predaje te obdelave še ni prišlo, predvsem zaradi izvajalca (IN-TERTRADE iz Ljubljane). Po temeljiti analizi in sestanku z izvajalcem smo se dogovorili, da mora biti končana in pretesti-rana do konca junija. V tem času naj bi končali tudi obdelavo »Naročila«, ki jo bodo uporabljali referenti prodaje.
Za junij načrtujemo tudi montažo terminalov in sicer treh v
TOZD Prodaja in enega v TOZD Pohištvo.
V tem času smo opravili tudi naslednje dopolnitve, izboljšave in izpise pri naslednjih področjih:
—	fakturiranje,
—	krediti,
—	osebni dohodki,
—	statistike,
—	za program 3X3,
—	plan proizvodnje,
—	prodaja iz skladišč za Srbijo,
—	prodaja iz salonov za plansko službo,
—	razrez ivernih plošč,
— Bloški teki,
—	kontrolni kartoni,
—• seznam nekurantnih materialov,
—	interna realizacija ...
Ko zberemo vse te storitve, ki jih je treba najhitreje rešiti, ugotovimo, da se terminski načrt za posamezne obdelave podaljša, kar povzroči pri uporabnikih negodovanja.
Za drugo polovico leta 1982 imamo naslednje načrte:
Začeti moramo z obdelavo vodenja proizvodnje. Ta obdelava je zelo obsežna in zahtevna za uporabnike, pa tudi za našo službo. Vsak posameznik in službe bodo morali prevzeti vso odgovornost, da bomo to obdelavo čim prej izdelali. Proučiti bo potrebno vse povezave med službami in jih razbremeniti rutinski del.
Prepričan sem, da bomo tudi to nalogo uresničili v najkrajšem času, tako da bomo vsi videli napredek pri vključevanju računalnika v proizvodno področje.
M. Braniselj
Uspešno in raznoliko
DELO MLADINCEV V TEMELJNI ORGANIZACIJI MASIVA
Temeljna organizacija Masiva je glede na povprečno starost svojih delavcev sorazmerno star kolektiv. Ne glede na to pa ugotavljamo, da v osnovni mladinski organizaciji sodeluje okrog 30 mladink in mladincev.
Delo v izmenah nam povzroča težave pri delovanju, saj to povzroča slabšo udeležbo na mladinskih sestankih in ostalih dejavnostih.
V marcu so bile priprave na programsko volilno konferenco, ki smo jo imeli konec meseca. Na njej smo izvolili predsedstvo, komisije in delegate. Ocenili smo preteklo delo in ugotovili, da smo zastavljene naloge skoraj v celoti izpolnili. Kritično smo spregovorili tudi o pomanjkljivostih, ki so se pojavile v tem obdobju in o tem, kako jih odpraviti.
Skoraj celotni program dela smo izpolnili že v prvem polletju, zatem pa je nastopilo zatišje. Vzrok temu je bila verjetno izredno živahna dejavnost v mesecu mladosti, čutiti pa je
bilo tudi večjo aktivnost občinske konference. Mrtvilo pri delu mladine bomo skušali oživeti z lastnimi pobudami. Več pozornosti bomo posvetili socialnemu položaju mladih, njihovim težavam pri zaposlovanju, stanovanjskih zadevah in delovanju v samoupravnih organih. Težki gospodarski položaj nam nalaga, da se moramo še bolj odgovorno lotiti delovnih nalog v proizvodnji.
Ugotavljam, da zastavljeni program uspešno izpolnjujemo. Sprejeli in pozdravili smo zvezno in lokalno štafeto mladosti. Na predvečer praznika dela smo zakurili kres na Slivnici in organi; zirali prijateljsko srečanje pri lovski koči, ki je bilo enkratno-Uspeli smo tudi z lokalno delovno akcijo, ko smo okrog tovarne posadili okrog 200 smečic is očistili okolje tovarne. Škoda samo, da je bila udeležba tako skromna. Na letošnjih občinskih športnih igrah pa sodelujemo zelo okrnjeno, ker svojih pri' prav nismo uskladili v okviru Bresta. Precej mladincev tako nastopa v skupni ekipi Bresta-
I.	Turšič
Ob letošnjem dnevu varnosti r
»Zavzemali se bomo za to, da se bo materialni temelj obrambe, varnosti in zaščite krepil kot neločljivi del razvoja temeljnih in drugih organizacij združenega dela... in kot sestavina njihovih razvojnih načrtov in realnih možnosti...« (iz resolucije 9. kongresa ZKS).
Delavci organov za notranje zadeve, zadnje čase pa vse bolj tudi vsi delovni ljudje in občani vsako leto praznujemo 13. maj dan varnosti. V cerkniški občini smo že pred leti proglasili teden, v katerega pride 13. maj, za teden varnosti in družbene samozaščite.
Letošnja praznovanja so bila zvečine skromna, brez velikih besed in predvsem delovna. Ocenjevali smo delo strokovnih organov v sistemu družbene samozaščite, pa tudi dosežene uspehe na področju podružbljanja varnosti, s katerimi še ne moremo biti zadovoljni.
V preteklosti smo na različnih ravneh veliko govorili o konceptu družbene samozaščite in o nalogah delovnih ljudi in občanov pri podružbljanju varnosti. Predvsem smo naše občane seznanjali z nalogami na področju varovanja oziroma preprečevanja raznih nevarnosti in škodljivih Pojavov, ki ogrožajo našo skupnost, torej našo varnost. Premalo smo našim delovnim ljudem in občanom povedali, kako naj se obnašajo na delovnem mestu, doma, skratka, povsod tam, kjer delajo in živijo, kako naj sodelujejo in vplivajo na to, da bodo na delovnem mestu delali varno, se varno obnašali v cestnem prometu, kako naj ravnajo, da bodo preprečevali požare in druge nevarnosti in tako naprej.
Zaradi vsega še nedorečenega in predvsem zato, ker ugotavljamo, da se v vsakdanji praksi še zdaleč ne obnašamo samozaščitno, ali bolje rečeno, da je naša varnostna kultura še na dokaj nizki stopnji, je potrebno znova in znova o tem govoriti, se usposabljati, storiti vse, da bomo vsi in povsod bistveno spremenili naš odnos do vsega, kar nas ?groža in ovira pri našem delu in življenju.
. V strokovnih organih ugotavljamo, da kljub vsemu narašča število kaznivih dejanj bodisi na škodo družbenega bodisi zasebnega premoženja. To je delno mogoče pripisati tudi večji aktivnosti pristojnih organov (na območju občine je zabeležen porast kaznivih dejanj v prvem trimesečju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani za 34 kaznivih dejanj, v treh občinah regije pa za 69), delno pa tudi doslednejšemu prijavljanju Posameznih primerov s strani občanov, pa tudi delovnih in drugih organizacij, kar je spričo zaostrenih gospodarskih in življenjskih pogojev tudi razumljivo.
Težje pa je razumeti tako imenovano dvojno moralo, ko gre za odnos do družbenega premoženja. Ljudje še vedno zelo obsojajo na primer tatvino, povzročeno na škodo zasebne lastnine, Pa tudi, če gre za manjšo vred-
nost ali škodo, dostikrat pa celo odobravajo, če gre za podobno dejanje na škodo družbenega premoženja. Znana je splošna ocena, »da se je nekdo znašel«, če je v tovarni vzel neko orodje, material ali kaj drugega. Takih »majhnih« primerov pa je v praksi zelo veliko in smo prevečkrat ob njih neprizadeti, včasih celo nočemo vedeti zanje.
Tudi na področju prometne varnosti smo v delovnih organizacijah, celo tistih, ki se pretežno ukvarjajo s prevozniško dejavnostjo, storili mnogo premalo na področju notranje kontrole, vzgoje voznikov in delavcev, lci se tako ali drugače pojavljajo kot udeleženci v cestnem prometu.
Letošnja akcija NNNP/82 je programirana v aktivnostih za boljšo prometno in požarno varnost, krepitev organizacije ter usposabljanja narodne in civilne zaščite. Čeprav smo že skoraj sredi leta, lahko trdim, da na tem področju še nismo kdove kaj postorili. Na skoraj vseh ravneh so lepo napisali progra-
me raznih aktivnosti, pri uresničevanju nalog pa vse preveč čakamo na neke zaključne manifestacije.
V organih za notranje zadeve smo pripravljeni nuditi strokovno pomoč pri izdelavi in dopolnjevanju varnostnih ocen in varnostnih načrtov ter zlasti organiziranju in nadaljnjem usposabljanju narodne zaščite in na področju prometne varnosti. Pobud za razne aktivnosti pa iz združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih nosilcev praktično skoraj ni, čeprav vemo, da tudi varnostne ocene in načrti niso povsod odraz realnega stanja, v nekaterih okoljih pa naj-brže še sploh niso izdelane, prav gotovo pa marsikje že dolgo časa »niso bile na svetlobi«.
To je nekaj misli ob letošnjem dnevu varnosti. Menim, da je bil vsaj ta dan priložnost, da predvsem v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ocenimo, kako in kaj z načrti, usposabljanjem in varnostjo, da bomo lahko čimprej sami sebi zatrdili, da smo resnično storili vse, da bomo še vnaprej vsaj tako varni kot smo bili doslej, če že ne bolj. In z zavestjo, da nikoli ni prepozno.
L. Špitalar
Poenotili smo obračun
OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV NA AVTOMATSKI OBDELAVI PODATKOV
V temeljni organizaciji TAPETNIŠTVO smo imeli do nedavnega za vsakega izmed treh oddelkov svoj način obračuna osebnih dohodkov. V oddelku po-lyuretana je bila osnova za izračun cenik za vrste odlitkov; ta masa pa se je delila med posamezne delavce na podlagi števila točk po analitični oceni in številu ur. V oddelku iprena je obračun osebnih dohodkov na podlagi posamične norme za različne vrste razreza iprena (horizontalni razrez, vertikalni razrez, obrez ob šabloni). Oddelek tapetništva s šivalnico pa ima obračun na osnovi posamične norme za posamezne elemente.
Delavci za pisanje zapiskov so morali poiskati v tehnološkem listu operacijo, ki so jo opravljali in vpisati datum, opis, številko, čas dela in število izdelanih kosov. Na podlagi teh podatkov je obračunala računska služba za vsak dan in vsako operacijo posebej netto osebne dohodke, kar se je na koncu meseca seštelo. Pri tem pa je bilo veliko težav pri pisanju, saj se je je večkrat zgodilo, da je bila številka operacije eno, opis operacije drugo, delalo pa se je ne-kar tretjega. S tem pa je bilo veliko možnosti, da pride do napak.
Da bi poenotili in poenostavili način obračuna osebnih dohod-
. • ■	- ■ v
' V v ..	'	-	*•
\	v'	-Uv.".-.	;:■£/-	.»• ..."
Prisrčno prvomajsko delavsko srečanje
kov, smo sklenili, da prilagodimo obračun v oddelku polyure-tana in iprena oddelku tapetništva, ki je številčno in tudi po prednosti proizvodnje največji. Ta način obračuna je tudi prirejen za avtomatsko obdelavo podatkov in se v BRESTU tudi uporablja.
V ta namen je bilo potrebno — urediti tehnološke postopke s časovnimi normativi po elementih in zaporedju operacij,
—	šifrirati delovna mesta,
—	šifrirati izdelke.
Največ težav je povzročalo hitro spreminjanje časovnih normativov, pa tudi samega tehnološkega postopka pri novih izdelkih.
Za oddelek polyuretana smo zaradi poenostavitve obračuna, pa tudi pisanje zapiskov, izdelke razdelili v tri težavnostne skupine in zanje določili časovni normativ — skupinsko normo za tri delavce.
Za oddelek iprena pa zaenkrat zaradi velikega števila različnih izdelkov in zelo hitrega menjavanja operacij še nismo uspeli najti primernega načina zapisovanja oziroma zbiranja podatkov za obračun osebnih dohodkov.
Od računalniškega obračuna osebnih dohodkov pričakujemo naslednje prednosti:
—	preprostejše pisanje na delovne kartice, na katere se piše samo čas, količino, datum ter priimek in ime,
—	točnejši in hitrejši obračun osebnih dohodkov,
—	podatke o obremenitvi posameznih delovnih mest,
—	podatke o doseganju normativov,
—	podatke za stroškovno knjigovodstvo,
—	podatke za izračun točke,
—	podatke za obračunske kalkulacije.
Seveda pa bomo pri tem uspeli le, če bomo vestno in natančno izpolnjevali vse dokumente, saj so rezultati v največji meri odvisni prav od podatkov.
J. Mišič
Še budneje moramo varovati našo skupno lastnino
NAŠI LJUDJE
Običajno v tej rubriki predstavljamo starejše člane kolektiva. Tokrat, ob mesecu in dnevu mladosti, pa smo izbrali mlajšega Brestovca.
Tone ZALAR ni znan samo med tistimi, ki se zanimajo za kraljico športov, atletiko, ampak tudi kot član našega kolektiva, saj bo septembra minilo že osem let, odkar je oblekel Brestovo delovno haljo.
Rodil se je leta 1954 v Starem trgu, kjer je preživel svojo otroštvo in »enajsto šolo« ob Brežič-ku, osnovno šolo pa je končal v Cerknici. Ljubezen do narave, gozda, lesa, nekoliko pa tudi ugodnosti šolanja v domačem kraju, so ga pripeljale v lesno tehnično šolo v Cerknici.
Kot lesni tehnik se je nato zaposlil v takrat novem oddelku
polyuretana, ki se je šele razvijal. V njem je spoznal vse skrivnosti nove tehnologije in ob preselitvi oddelka v sklop Tapetništva v Podskrajnik, je prevzel naloge tehnologa polyureta-na in iprena, kar opravlja še danes. Druga stran življenja, zasebna, pa je globoko povezana s športom in sicer z metom kopja. Njegovih uspehov je veliko, v kar se lahko prepričaš ob pogledu na medalje, pokale, diplome in priznanja, ki jih vse že težko spravlja v vitrino. Začelo se je z državnim rekordom za mlajše mladince leta 1970 in sicer 68,42 metra, leta 1972 je postavil državni rekord za starejše mladince z 72,92 metra, njegov uradno priznani osebni rekord pa je 78,92 metra.
Tone je stalni član atletske državne reprezentance, s katero je prepotoval in nastopal že po vsej Evropi. Poleg rekordnega meta se najraje spominja zmage na mednarodnem atletskem mitingu v Avstriji v zelo močni konkurenci.
Pa ni samo kopje vse, kar ga privlači. Zelo rad smuča, igra nogomet, rokomet in košarko, kar mu obenem pomaga pri rezultatih njegovega osnovnega športa.
Zanimiv je pogovor s Tonetom, posebno, ko govoriš z njim o njegovi športni poti, saj se je na vsakem tekmovanju zgodilo kaj lepega, nepozabnega, ob uspehu ali neuspehu.
Zaželel sem mu čimveč prvega — uspehov.
S.	Knap
Letošnja letovanja
Med Brestove! je tudi letos veliko zanimanja za organizirano letovanje. Tako kot preteklo leto bodo tudi letos letovali v počitniških prikolicah, ki jih imamo v avtokampih v Novigradu, Pu-natu in Primoštenu. Cene dnevnega bivanja v počitniških prikolicah so za vse avtokampe enotne in znašajo v predsezoni in posezoni 160,00 dinarjev, v sezoni pa 220,00 dinarjev.
V razpisnem roku od 8. do 20. aprila je prispelo v organizacij-sko-kadrovsko službo kar 199 prijav, kar pomeni, da bo organizirano letovalo okrog 750 Brestovih delavcev in njihovih svojcev.
Pri organiziranju letovanja so tudi letos podobne težave kot lani, saj je enaindvajset počitniških prikolic premalo, da bi delavcem omogočili desetdnevno letovanje. Zato bodo v Novigradu in Punatu izmene trajale v sezoni sedem dni. Da bi omogočili desetdnevno letovanje, pa bi bilo potrebno kupiti še sedem počitniških prikolic.
A. Šega
*
Tudi razpis za zdravstveno regresirano letovanje je že zaklju-
čen. Delavski sveti temeljnih organizacij so odobrili regres za zdravstveno letovanje 33 delavcem, čeprav se jih je prijavilo nekoliko več. Letos je v primerjavi s cenami dnevne oskrbe iz prejšnjih let manj razpoložljivih sredstev (230.000 dinarjev) za omenjena letovanja.
Zato so morali izvršni odbori sindikatov v posameznih temeljnih organizacijah in v skupnih dejavnostih pretehtati prošnje delavcev in predlagati regres samo tistim, ki so ga nujno potrebni.
Upoštevali so naslednje kriterije:
—	zdravstveno stanje po mnenju zdravnika,
—	dohodek na družinskega člana,
—	število dosedanjih regresiranih letovanj prek delovne organizacije.
Predloge izvršnih odborov je strokovna služba posredovala delavskim svetom temeljnih organizacij in Skupnih dejavnosti.
V. Bevc
ZAČETEK PROSLAVLJANJA
Na slavnostni seji so bili poleg članov centralnega delavskega sveta tudi delavci, ki so 25 let člani tega podjetja, predsednik občinske skupščine dipl. inž. Franc Zorman, predstavniki političnih organizacij v občini, v podjetju in nekateri strokovni kadri.
Seji so dali še poseben pomen proslavljanja 80. obletnice rojstva maršala Tita, začetek proslavljanja 25. obletnice podjetja in proglasitev tovariša Jožeta Lesarja za častnega člana delovne skupnosti Bresta.
NOVOIZVOLJENI CENTRALNI DELAVSKI SVET ZASTAVIL DELO
Po uvodnih čestitkah novoizvoljenim članom je bilo prebrano poročilo predsednika o delu centralnega delavskega sveta v preteklem mandatnem obdobju. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je bilo preteklo obdobje v gospodarjenju Bresta in širše družbene skupnosti nadvse razgibano in zapleteno in je bilo potrebno iskati kar najboljše rešitve ob najrazličnejših težavah. Zato so morali člani sveta sprejemati zelo odgovorne sklepe, poleg tega pa so v tem obdobju sprejeli tudi vrsto pomembnih samoupravnih aktov, med njimi tudi samoupravni sporazum o oblikovanju ter delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
ZGODBA O NAŠI IVERKI
Gotovo ste v dnevnem časopisju brali napade na novi tovarni iverk v Brestu in Meblu. Brali ste tudi odgovor. Tudi v skupščini so razpravljali o tem. Pravijo, da ni surovin. Mi pa pravimo: mi jih imamo, nič več kot do sedaj ne bomo trošili — tistih iz naših notranjskih gozdov, uporabljali bomo industrijske odpadke, česar niso sposobne niti najmodernejše tovarne v Sloveniji, del lesa bomo dobili iz Hrvatske, zato, da jim bomo dali plošče.
Kaj še hočemo? Se mar boje za trg? Še sami jih bomo imeli premalo
—	saj poznamo razvoj uporabnosti iverk. Prvi smo bili, ko smo v Sloveniji hodili kot misijonarji od tovarne do tovarne oznanjati novo tvorivo
—	iverko. Sedaj pa se skoraj ne upajo priznati, da ta obstaja že dvanajst let.
VZORČNA DELAVNICA
Že ob rekonstrukciji je bilo določeno, da bo ukinjena bazenska žaga in da se bo v te prostore preselila vzorčna delavnica. Stavbo so v ta namen tudi priredili.
Glede na to, da ni bilo dovolj sredstev za nakup novih strojev, smo po poslovnih enotah zbrali stroje, ki jih ne uporabljajo.
Vzdrževalna skupina Tovarne pohištva Cerknica je usposobila vse te stroje, popravila ventilacijo, gretje, elektriko in napeljave za zrak, skratka, delavnico je usposobila za obratovanje. Zaradi omejenih denarnih sredstev bomo od novih strojev letos nabavili samo tri, in sicer nadmizni rezkar, visokoturni mizni rezkar in fino krožno žago. V načrtu pa imamo zamenjati dvostransko robovno furnirko z enostransko, mozničarsko in tračno brusilko.
ANALIZA STROŠKOV
Najbolj so narasli stroški za nabavo lesa, ker so cene narasle od takratnih 540 din za kubični meter na 1237 din. Takoj za tem so plošče, katerih cene so narasle od takratnih 12,33 din za kvadratni meter na 21,60 din. Podobno je tudi z ostalim materialom.
Skoraj enkrat večja produktivnost ni mogla nadomestiti povišanja stroškov.
III. LESARIADA '72. Najširši krog sodelujočih v pripravi iger
Ne bi našteval vseh sestankov, ki so se vrstili do sedaj, niti posebej omenjal tistega 6. junija, na katerem je šlo od vseh — kar najbolj zares. Okrog petdeset članov kolektiva (in en gost) že dobre tri mesece v eni ali drugi komisiji pripravljajo ali program ali plan ali konkretno nabavno akcijo, akcijo za zbiranje sredstev, akcijo za bilten, drugi za igrišča, tretji za zastave in drugo, kar je potrebno, da bo zadovoljevalo tekmovalce od prihoda pa tja do zaključnega plesa, če hočete.
Priprav Brestovih ekip ne štejemo zraven, saj se pripravljajo tako, kot se morajo tekmovalci iz drugih podjetij. Število sodelujočih pa se bo moralo povečati. Bolj ko se bomo bližali tekmovalnemu dnevu, večja bo ta armada. Le pomislite, koliko bo potrebno vodičev, nosilcev zastav, usmerjevalcev prometa, osebja pri preskrbi! Pa še godbi iz Cerknice in Loške doline, pevski zbor! Računati je, da bo v tej ali drugi obliki poleg tekmovalcev pri sami organizaciji sodelovalo okrog 300 ljudi. Velika prireditev — veliko sodelujočih.
LEP USPEH NAŠIH GASILCEV
Brestovi gasilci so v soboto, 3. junija sodelovali na republiškem tekmovanju industrijskih gasilcev, ki je bilo tokrat v Slovenski Bistrici. Osvojili so odlično peto mesto.
Najboljša med 58 moškimi gasilskimi ekipami iz vseh gospodarskih panog je bila ekipa Salonita iz Anhovega.
Naši gasilci so se na to tekmovanje vestno pripravljali, tako da so svojo uvrstitev pred dvema letoma na enakem tekmovanju bistveno popravili, saj so bili tedaj deseti. Za uspeh, ki je rezultat večmesečnega marljivega dela vseh gasilcev, jim iskreno čestitamo.
M.KA&AJ
CERKN1SKDJEZERO/NOKOLIC4
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Valvasor popisuje natančno v svoji knjigi, kako se je začel in končal lov pred 230 leti. Takrat so imeli lovske pravice na jezeru naslednji samostani in graščine: bistriški samostan je lovil, kolikor je hotel, stiški, turjaška graščina in graščina v Ložu pri Snežniku so imeli pa omejene pravice. Kmetje iz okoliških vasi so smeli loviti le z dovoljenjem bistriškega samostana.
Ko prigrmi voda jeseni zopet iz jam, začne se novo življenje na jezeru. Da pridejo ribe zopet z vodo vred iz podzemeljskih prostorov, je gotovo, kajti tudi po najbolj suhem letu se je nabralo čez zimo dosti in vedno prav velikih rib. Navadno se jezero napolnjuje med gromom in bliskom in mnogi Jezerci še dandanes verujejo v neko staro bajko, da jezero izmeče vodo in ribe iz jam le vsled grmenja.
Tudi pozimi si privoščijo Jezerci včasih zabavo in gredo lovit ribe, gredo pa v tem času bolj proti Obrhu, kjer je voda toplejša nego niže v strugi in pod ledom. Zbere se jih majhna družba in se odpeljejo na ribji lov. Eden vodi počasi čoln, drugi pa stoji spredaj z ostmi v rokah in pazi, kje ugleda ščuko. Ko je zagleda, namigne brodniku, da ustavi čoln, on pa zažene ost v globočino in največkrat privleče ven nasajeno ribo. Neizkušenemu jo je težko zagledati v vodi in še teže jo nabosti, vajena roka pa zgreši le malokdaj.
Najtežje pri tem delu je izmeriti globočino in zapoditi ost iz prave daljave v vodo. Ščuka ima navado, da stoji prav mirno. Šele, če jo prepodimo ali če skoči za živežem po drugi ribici, se premakne, potem pa zopet obstoji. Kadar stoji tako, da se vsa vidi, jo je teže zabosti, kajti hitro zapazi pretečo nevarnost in šine drugam. Laže jo je nasaditi, kadar je med mahom ali pri kaki korenini. Za to je treba imeti jako izvežbano oko in roko. Oboje imajo Jezerci. Riba je izgubljena, če le kaže samo repno plavuto, čeprav je do tri metre globoko. Jezerci znajo loviti ščuke prav spretno tudi v žimnate zanke.
Najbolj zabavno je gledati fante, kadar zbijajo ribe pod ledom. Manjše ribice se pomaknejo pred večjimi kolikor mogoče h kraju in tiče pod ledom v mahu in travi. Fantiči si napravijo trde bunke, izrezane ponaj-več iz kake korenine ali grče, in jih nasade na precej dolge palice. Vsa priprava se imenuje kladivce.
Lovci ali ribiči se nastavijo v vrsto in dalje grede potrkavajo po ledu. Riba, nad katero potrka kdo, šine izpod mahu ali trave, takrat pa udari najbližji s silo za njo. Ako zadene po ledu ravno nad njo, pokaže riba takoj belo; to kaže, da je omedlela, ali se zvrne popolnoma mrtva na hrbet. Ribiči pristopijo z bunkami, prebijejo led, polože ribo na led poleg prebite luknje, pa hajdi naprej!
Ali da bi ribo zadel kar na prvi mah, se ne posreči vselej in celo malokdaj. Tudi ne šine riba ravno naprej, marveč največkrat po strani proti globoki vodi, včasih tudi nazaj pod ribiče. Kjer se ustavi, se kali voda. Vsi se obrnejo za njo in vsak maha z bunko, a ne vselej po ribi, večkrat tudi po sosedovi nogi. Krik se vname: »Glej jo! Daj jo! O joj, moja noga! Brani ji v breg!« Na spolzkem ledu pade tudi marsikateri drugi nanj, in tako se vse giblje, obrača, pada, maha, dokler riba ne pokaže belega ali pa ne uide v globočino.
Kadar se zgodi to ali ono, se zopet nastavi vrsta in nadaljuje lov. Samo kakšen ranjenec zaostane in preti jokaje: »Le čakaj, ti že vrnem!« Ali kadar zagleda, da je zopet riba v sredi, pozabi bolečine, in ako tudi šepa, je kmalu zopet med ribiči.
Pripeti se tudi, da izgine voda tudi pozimi pod delom v podzemeljske prostore. Seveda Jezerci tudi takrat ne opuste lepe prilike za ribji lov. Ker je pa led na mnogih krajih prebit in ima več lukenj, ni tako trden in marsikateremu ribiču se udere, da izgine pod vodo. Komaj ga izvlečejo, je že drugi notri. Zmočeni tečejo kar mogoče hitro k ognju na breg, tam slečejo obleko in oblečejo kožuhe. Privoščijo si tudi požirek žganja in ostanejo toliko časa pri ognju, da se popolnoma posuše in ogrejejo.
Ko jezero do leta 1655. pet let ni odteklo, so pozimi ujeli na Rešetu, ko so prvikrat vrgli mreže, 21 voz, drugikrat 17 in tretjikrat še 9 voz rib. Posebno bogat ribji lov je bil leta 1714., ko se ni posušilo do takrat jezero celih sedem let. Dobiti jih je bilo ta čas več zastonj nego v slabših letinah za denar. Ker je bil v postu hud mraz, so prepeljevali zmrzle ribe po deželi, prodajali jih celo na Štajersko, v Trst in na Reko.
BLIŽNJA JEZERSKA OKOLICA
Na jugozapadni strani poleg jezera se vzdiguje strmo, s senožetmi, pašniki in gozdi odeto Javornikovo gorovje. Najvišji hrbet nad jezerom se imenuje Javornik (1270 metrov). Vse gorovje sestoji iz apnenca ter ima brezštevilno veliko večjih in manjših dolin in dolinic, lukenj in jam kakor navadno kraški svet.
Dolgo časa je bilo Cerkničanom neznano, da imajo nad Svinjsko jamo pod Starim gradom tudi krasne podzemeljske jame z lepimi kapniki. Skoraj gotovo je tekla vanje v prastari dobi voda iz jezera, dokler si ni izlizala nižjega iztoka. Ena teh jam, imenovana tudi brezno, je bila natančneje preiskana vsled slučaja leta 1907.
Ljudje so namreč opazili pred njo košek. Oče akad. slikarja F. Sterleta iz Dolenje vasi je to naznanil orožnikom, ker je sumil nesrečo ali samomor. Z orožniki sta šla še druga dva moža. Zlezli so skozi tesni vhod. Ponesrečencev niso našli, ali iznenadeni so obstali, ko so zagledali velik prostor z lepimi kapniki.
Glas o tej jami se je kmalu raznesel med ljudmi. Takoj drugi dan je šel v jamo še kot dijak akad. slikar Fr. Sterle, da bi se prepričal, koliko je resnice na govorici. On opisuje svoj pohod takole:
»Vhod v jamo pod Starim gradom je zelo ozek in majhen, toliko da zleze človek po trebuhu skozi. Kakih šest metrov se moraš plaziti tako na pošev, potem se razprostira precej široka, do šest metrov visoka in nad sto metrov dolga jama. Na stropih visi vse polno lepih kapnikov, tudi zastore sem opazil. Škoda pa je, da je veliko kapnikov že odbitih.
Čudil sem se, ko zagledam v jami dve lestvi. Ena je ležala na tleh, druga pa je bila naslonjena na steno visoko nad menoj. Skoraj gotovo je odzgoraj vhod v jamo, ki pa je zamašen, kakor sem opazil, ali pa so ljudje hodili po teh lestvah nabirat kapnike, ki so jih potem prodajali tujcem za drag denar, morda s pretvezo, da so iz slavne Postojnske jame...
Na tleh sem tudi našel pet metrov dolg drog z mrežo in na koncu droga pripravo za odbijanje kapnikov. Odbiti kapnik je padel v mrežo, da se ni razbil na tleh. Našel sem tudi okamenelo svečo. To je znaki da je že jako dolgo, odkar je bila ta priprava v jami. Našel sem tudi nekaj papirja časopisa Neue Freie Presse iz leta 1840. in nekaj kosti, najbrž od mesne hrane za dotične raziskovalce.
Mislil sem se že vrniti domov, ko zagledam na levi strani majhno odprtino. Odprtina pa je bila tako ozka, da sem z veliko težavo in nevarnostjo lezel naprej. Ko dospem do večjega prostora, sem najprej naletel na veliko nesnago. Kmalu sem pozabil vse težave in nevarnosti, ko zagledam pred seboj velikanski prostor, ki je približno 50 do 60 metrov širok, 40 do 50 metrov visok in kakih 200 metrov dolg. Povsod je videti polno krasnih kapnikov. Prav nič ne pretiravam, ako primerjam ta prostor z najlepšimi dvoranami v Postojnski jami.
(Se bo nadaljevalo)
7MM/
.BRESTOVI
Mpeksjeptei o
brestu #
Obiskal sem upokojenca Alojza Branislja iz Cerknice, na cesti 4. maja, kjer stalno živi v hiši, ki jo je zgradil leta 1951. Presenečen je bil nad zgodnjim obiskom in takoj pripomnil, da hiti, ker gre pomagat bratu, ki gradi večje gospodarsko poslopje. Pa vendar sva hitro prišla v pogovor. Še vedno je Brestovec od glave do pet, prek Obzornika spremlja dogodke na Brestu in vesel je vsakega napredka, o katerem bere ali sliši.
V pokoju je od leta 1967, na Brestu pa se je zaposlil že leta 1947. Kot kvalificiran mizar je takoj postal preddelavec v zabo-jarni, kjer so delali zaboje JAF-FA. Veliko let je bil mojster II. strojne, zadnjih sedem let pa je delal kot skladiščnik ivernatih plošč v Iver ki. Doživljal je razvoj Bresta od skromne zaboj ar-ne v današnje veliko podjetje Brest. Ni bilo lahko, pravi tova-
riš Braniselj, pa saj je vsaka stopnja razvoja po svoje težka in zahteva strokovno delo, požrtvovalnost in samoodpovedo-vanje.
Leta 1942 se je pridružil narodnoosvobodilnemu boju in že leta 1943 odšel v partizane, kjer je bil obveščevalec.
Kot upokojencu mu ni dolgčas. Največ časa preživi pri čebelah, saj so mu čebele nepogrešljiv konjiček, ki je še posebno dobrodošel upokojencu. Obožuje Slivnico, kamor pogosto zahaja, pa ne samo zato, da bi pripravljal drva za zimo, pač pa zato, ker je rad v naravi.
Mizari, vendar le za lastne potrebe. Z veseljem pričakuje vabila na srečanje borcev oziroma upokojencev. Na takšna srečanja gre zelo rad, predvsem zato, da se snide s soborci oziroma sodelavci in da izve, kako živijo in s kakšnimi neposrednimi težavami se srečujejo.
Na koncu razgovora ni pozabil pozdraviti delavcev Bresta in jim zaželeti novih delovnih uspehov ter napredka.
J. Klančar
Zahvala Brestu
Na začetku leta se je občinska organizacija Rdečega križa preselila v nove prostore. Ker ie bila poprej tako rekoč brez pri' merne pisarniške opreme, se je obrnila na Brestovi temeljni organizaciji Pohištvo in Masiva za pomoč pri opremljanju pisarne. Naleteli smo na izredno razumevanje in dobili nekaj elementov omar, pisalno mizo, sejno mizo in še nekaj stolov skoraj brezplačno kot prispevek te delovne organizacije za humane namene-Občinska organizacija Rdečega križa se za to razumevanje in pomoč iskreno zahvaljuje.
Občinski odbor Rdečega križa Cerknica

H ASE MALO MESTO
V dobrem letu, odkar posluje v udobnih prostorih nekdanje blagovnice v našem malem mestu poslovalnica TRGOAVTO iz Kopra, že ugotavljajo zelo dobre prodajne rezultate. V treh mesecih letošnjega leta se jim je povečal promet v primerjavi z lanskim letom kar za 448 odstotkov. Toda to ni le posledica višjih cen, temveč vse večjega povpraševanja po posameznih nadomestnih delih za avtomobile, motorna kolesa in druge dele za kmetijske in druge stroje. V pičlem letu so prodali kar 600 Tomosovih motornih koles, predvsem takih tipov, za katere ni potrebna registracija. V kratkem bodo začeli z devizno prodajo kmetijske mehanizacije znane firme SEP iz Italije.
Poslujejo tudi na veliko; trenutno imajo dobre poslovne odnose s SGP Gradišče. Želijo pa si podobnega poslovanja še z ostalimi delovnimi organizacijami. Vodja trgovine je med ostalim povedal, da lahko v zelo kratkih rokih dobavijo visokotlačne cevi, maziva 'n druge potrebščine za industrijske stroje. Korak naprej je torej storjen vsaj v nečem. Ce nimamo prepotrebnih servisov, imamo pa ysaj trgovino, kjer je mogoče dobiti najnujnejše, če pa trenutno Cesa nimajo na zalogi, pa po posebni želji to tudi precej naročijo.
*
v Odgovorni možje kar dobro skrbijo za razvedrilo mlajših v našem malem mestu. Pred dobrim mesecem so se celo potrudili, da Potujoči »veseljaki« s svojimi igralnimi avtomati na prostem pri tano dvorani ves dan in pozno v noč z glasbo iz zvočnika preglasno celo ves direndaj, ki nastaja od njihovega »prometa«.
Vsa sreča, da se še ni prikazal kakšen nebodigatreba, inšpektor 2 inštrumentom, ki meri decibele.
*
Pripomba o poizkusih za urejanje zelenic pred stanovanjskimi Moki je naletela na plodna tla, saj so začeli s tovrstno rekreacijo celo pred novim samskim domom v Cerknici.
Kar tako naprej! Vse sile za zdravo, zeleno in lepše okolje!
Krajevni praznik v Grahovem
Minila so leta, ko so Slovence Zatirali, ko njihov jezik ni imel Veljave, ko so njihovo zemljo jeptali. In prav ta zatirana, s Krvjo naših borcev prepojena Zemlja, je naša domovina.
Obiskujemo osnovno šolo 11. ^aj v Grahovem. Svoje ime je pobila po pomembnem dogodku Jz narodnoosvobodilnega boja. /ega dne leta 1942 so borci Ra-kovše čete prvič v naši vasi na-Padli Italijane. Zato 11. maja Praznujemo krajevni praznik in Prvič letos tudi dan naše šole.
Obiskali so nas borci Rakovške ete in VDV bataljona, ki je bil stanovljen v naši krajevni skup-^ borci VDV bataljona so-etujemo krajani in šolarji že . sto let. Zelo smo ponosni, ker
l.etos prav za sodelovanje prejeli posebno priznanje, kra-J vna skupnost pa plaketo. Privijanje sta nam ob obisku izro-a tovariša Stane Šega, naš
CčifjeiJn. LipS6nja' in J°Že
Borcem VDV bataljona se ^eJ priložnosti lepo zahvaljujei SaJ si prav oni dosti prizadeve
za širjenje revolucionarnih tradicij in spominov. Jože Simčič nas ob vsakem obisku razveseli tudi z dobrim filmom, učenci pa smo ta dan proslavili še z kratkim programom.
Z veseljem lahko povemo, da sta nas obiskali tudi tovarišici Marta Paulin-Brina in Mira Mihevc. Z obema imamo že dalj časa prijetne prijateljske vezi. Najbolj pa smo veseli dogovora, da se bomo spomladi skupaj podali na izlet na Križno goro. Pa ne mislite, da bosta tovarišici Brina in Mira na poti kaj zaostajali za nami.
Pionirji in mladinci OŠ 11. maj Grahovo pri Cerknici
Brahov.ski pionirji s svojimi gosti
Razgibano in delavno
SKUPŠČINA OBČINSKE ORGANIZACIJE SINDIKATOV
Na nedavni skupščini občinske organizacije sindikatov je bilo ocenjeno delo v preteklem štiriletnem mandatnem obdobju in sprejeta delovna usmeritev občinskega sindikalnega sveta.
Srečanje krvodajalcev
V političnem sistemu občine je treba razvijati takšne odnose, ki bodo omogočali, da njenih pravic, obveznosti in odgovornosti ne bodo uresničevali samo njeni oblastveni, zlasti izvršni in upravni organi. Nujno je, da se delegatske skupščine v vsej povezanosti z delegacijami v temeljnih organizacijah združenega dela in njihovimi delavskimi sveti, v krajevni skupnosti z njihovimi skupščinami in sveti, v samoupravnih interesnih skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah, odprejo problematiki razvoja, dela in samoupravljanja ter samoupravnih organizacij in skupnosti. Uveljaviti, upoštevati in obravnavati morajo tiste probleme iz njihovega dela, ki so najbolj pereči za njihovo delo in razvoj, za delo in življenje delovnih ljudi in občanov. Taka praksa in ustrezna pravna ureditev bo skupščine razbremenila vseh tistih obveznosti in odgovornosti, ki so po svoji naravi take, da se lahko uspešno rešujejo le v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in v samoupravnih interesnih skupnostih ter v sodelovanju med njimi, in prispevala k vse širšem podružbljanju njihovih funkcij.
Iz resolucije 9. kongresa ZKS
morata biti naloga vseh organizacij sindikata. Tudi življenjske in delovne pogoje delavcev moramo stalno spremljati. Spremljati moramo uresničevanje sporazuma o zagotavljanju minimalnih življenjskih in delovnih pogojev.
Skupščina je v celoti izzvenela v podporo stabilizacijskim prizadevanjem. Stabilizacije pa ne bomo izpeljali s kupi papirja, pač pa z boljšim delom slehernega delavca naše skupnosti. Resnost gospodarskega položaja ne dopušča omahovanja, izigravanja dogovorjenega in umikanja od dolžnosti, pač pa zahteva odločno akcijo. Strniti moramo naše vrste in premagovati vse težave. Da to znamo, smo v preteklosti že neštetokrat dokazali.
J. Opeka
spevala predstavnik Bresta in predsednik občinske konference SZDL Cerknica Janez Otoničar ter predsednik komisije za krvodajalstvo občinske organizacije Cerknica, obratni zdravnik na Brestu dr. Anton Šmalc. Sledila je podelitev priznanj, nato pa je bila slavnostna večerja.
Ta prijetni večer je minil z obljubo vseh prisotnih, da bodo še naprej darovali svojo kri vselej, kadar bo to potrebno.
Občinska organizacija Rdečega križa se v imenu krvodajalcev iskreno zahvaljuje delovni orga-
Poročilo je kritično pregledalo stanje po posameznih področjih delovanja. Delegati iz osnovnih organizacij in drugi udeleženci so v obsežni in vsebinsko zelo bogati razpravi dopolnili poročilo in predvsem dali več pobud in predlogov za boljše delovanje sindikata. Kljub temu, da še niso izdelani zaključki, te bomo objavili v naslednji številki našega glasila, pa je potrebno zapisati nekaj najvažnejših poudarkov iz poročila in razprav.
Smo v obdobju izredno zaostrenih pogojev gospodarjenja Nekatere temeljne organizacije so že v preteklem letu zaključile poslovno leto z izgubo, tem pa se je v prvem letošnjem trimesečju pridružilo še več novih. Preskrba z repromateriali je vedno slabša, likvidnostni položaj je predvsem v Brestu zaskrbljujoč. Delegati so poudarili, da dohodkovno povezovanje z dobavitelji surovin in repromateria-lov še ni dalo zadovoljivih uspehov in menijo, da je treba za zagotavljanje surovin in repro-materialov oblikovati trdne in prave dohodkovne povezave.
Velik poudarek je bil dan izvozu. Kljub temu, da je naše gospodarstvo že v preteklosti prispevalo pomemben delež k izvozu, ga je nujno potrebno še povečevati.
Z večjim izvozom bomo prispevali k pokrivanju naših obveznosti do tujine, poleg tega pa si bomo edino s tem pridobili pravice za uvoz repromaterialov in rezervnih delov, katerih na našem tržišču ni. In ne nazadnje bodo posebno proizvajalci pohištva zmanjšali pritisk na domače tržišče in si s tem ustvarili možnosti za nemoteno proizvodnjo.
Sindikalne organizacije na vseh ravneh k takim usmeritvam lahko prispevajo pomemben delež tako, da se zavzemajo za izvozno usmeritev.
Sindikalne organizacije morajo več pozornosti posvetiti tudi delu z ljudmi v vseh delovnih okoljih, predvsem pa v sindikalnih skupinah. Na skupščini je bilo potrjeno stališče, da je rast osebnih dohodkov mogoča le ob rasti produktivnosti dela in dohodka. Ob tem pa je potrebno v skladu s stališči druge konference zveze sindikatov in tretjega kongresa samoupravi j alcev pospešeno dograjevati sistem nagrajevanja. Nagrajevanje po delu nam mora biti osnovni cilj. Skupščina je ugotovila, da se na tem področju zadeve premikajo, še daleč pa z uspehi ne smemo biti zadovoljni.
Zaposlovanje mladine je čedalje težje. Pri tem morajo biti
vsa naša prizadevanja usmerjena v to, da bomo dali vso podporo tistim perspektivnim dejavnostim, ki bodo omogočile zaposlovanje kvalificiranih kadrov. Poleg tega pa moramo mladino usmerjati v izobraževanje za tiste dejavnosti, kjer bodo možnosti za zaposlitve. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi zaposlovanju invalidov, prekvalifikaciji invalidov in tehnološkemu preoblikovanju del zanje.
Ugotovitve, da smo z delegacijami premalo sodelovali, nam narekujejo pomembne naloge tudi na tem področju. Izobraževanje delegacij in pomoč pri delu
KRVODAJALCI SO SE ZBRALI NA PRISRČNEM SREČANJU
Naši delovni ljudje, pa tudi vodstva delovnih organizacij, zlasti na Brestu, v Kovinoplastiki, Kartonaži in drugod, se dobro zavedajo, da je prostovoljno darovanje krvi za sočloveka eno izmed najbolj humanih dejanj v vsaki družbi. S tem mnogim pomagamo do ozdravljenja, večkrat pa rešujemo tudi življenja. Znano je, da je naša občina v tem pogledu med najboljšimi v Sloveniji.
15.	aprila so se zbrali v Brestovi delavski restavraciji tisti krvodajalci, ki so dali kri že petkrat, deset in večkrat, pa doslej še niso dobili ustreznih priznanj. Srečanje je bilo izredno prisrčno. Za izredno lep kulturni program so poskrbeli pevci cerkniškega pevskega zbora, recitatorji iz višjih razredov cerkniške osnovne šole, govora pa sta pri-
nizaciji Brest, pa tudi pevcem in recitatorjem, da so omogočili tako lep večer.
Ob tej priložnosti bi se radi opravičili vsem, ki bi morali dobiti ustrezne značke, pa jih zaradi pomanjkljivih podatkov niso. Vemo, da je to sicer krivica, ki pa je mi nismo krivi. Zato prosimo vse, ki so bili prizadeti, da nam to ustno ali pisno sporočijo na naslov: Občinska organizacija Rdečega križa Cerknica — 61380 Cerknica, Partizanska c. 9 ali po telefonu na štev. 791-296 v dopoldanskih urah.
Filmi v juniju
3. 6. ob 20. uri — ameriška drama POBESNELI BIK (dobitnik Oskarja '81)
5.	6. ob 20. uri in 6. 5. ob 16. uri — francoska komedija ŽANDAR
IZ ST. TROPEZA.
6.	6. ob 20. uri — ameriško-italij anski zgodovinsko-erotični film
CALIGULA.
7.	6. ob 16. in 20. uri — ameriški westem CHEVENI V BOJU ZA
ŽIVLJENJE.
10. 6. ob 20. uri — ameriška drama DRAGA MAMI.
12.	6. ob 20. uri in 13. 6. ob 16. uri — ameriški pustolovski film ČLOVEK-PAJEK PROTI ZMAJEM.
13.	6. ob 20. uri — jugoslovanski zgodovinski film BANOVIČ
STRAHINJA.
14.	6. Ob 20. uri — francoski erotični film LJUBEZENSKE PU-
STOLOVŠČINE.
17. 6. ob 20. uri — italijanska komedija RAJ ZA ŠOFERJE KAMIONOV.
19.	6. ob 20. uri in 20. 6. ob 16. uri — italijanski mitološki akcijski
film HERKULOVO ZMAGOSLAVJE.
20.	6. ob 20. uri — ameriška grozljivka KRVAVA PLAŽA.
21.	6. ob 20. uri — italijanska kriminalka MESTO PREGNANIH.
24. 6. ob 20. uri — francosko-nemška drama LULU.
26.	6. ob 20. uri in 27. 6. ob 16. uri —- ameriška komedija PREGON
PO AMERIKI
27.	6. ob 20. uri — ameriški pustolovski film PEKLENSKI ANGELI.
28.	6. ob 20. uri — ameriška drama ELEKTRIČNI JEZDEC.
SPET SMO SE IZKAZALI
Še so bile v naših ušesih prvomajske pesmi, ni se še začel nov delovni teden, ko so se navsezgodaj začeli zbirati okrog stare šole v Cerknici prvi krvodajalci. Ko se je okrog sedmih pojavila ekipa transfuzijskega zavoda pred odvzemno stavbo, je bila tam že precejšnja gneča. To in pa velika udeležba krvodajalcev sta zavrnila pesimizem, da bo letos odziv slabši zaradi istočasnih vojaških vaj.
V Cerknici se je v dveh dneh zvrstilo 480 krvodajalcev, v Starem trgu pa v enem dnevu kar 311. še posebej je razveseljivo, da je bilo med njimi kar lepo število mladih. S tako visokim odzivom (od pričakovanih 750 jih je prišlo 791) smo dokazali, da hočemo še naprej ostati med tistimi občinami, ki dosegajo v krvodajalstvu najboljše rezultate.

Kljub slabostim uspešno
OBČINSKE ŠPORTNE IGRE MLADIH — OŠIM ’82
V občini Cerknica so bile od 23. aprila do 22. maja tradicionalne občinske športne igre mladih v počastitev MESECA MLADOSTI. Na tekmovanju je sodelovalo 19 moških in 7 ženskih mladinskih ekip iz vse občine in ekipa V. P. Postojna.
Ker naj bi te igre postale zares množična manifestacija mladih, bi bilo potrebno storiti kaj več kot do sedaj. Zlasti pa bi
—	moral biti poslan razpis dosti prej kot letos, da se osnovne organizacije pravočasno sestanejo in dogovore o številu prijavljenih ekip;
—	bila bi potrebna učinkovita propaganda, saj je tokrat popolnoma odpovedala; nikjer ni bilo nobenega plakata o razporedu športnih panog, urah in krajih tekmovanj, zato so bila tudi tekmovanja slabo obiskana.
Omenjene in še nekatere pomanjkljivosti bi morali v prihodnjih letih popolnoma odpraviti, če naj bo tekmovanje resnično množično.
Za vse ekipe bo PODELITEV tekmovalnih priznanj in priznanj zveze telesnokulturnih organizacij Cerknica v PETEK, 4. junija ob 18.00 v Restavraciji.
REZULTATI — MLADINKE
KEGLJANJE
STRELJANJE
1.	BREST	404	krogi
2.	OŠ Cerknica	360	krogov
3.	NŠK	333	krogov
Posamezno:
1.	ŠIVEC Jasna 154 (OŠ Cerkn.)
2.	SRNEL Marinka 154 (BREST)
3.	ŠEGA Mojca 140 (Grahovo)
1.	CERKNICA	1610	kegljev
2.	BREST	1538	kegljev
3.	KOMUNALA	1493	kegljev
Posamezno:
1.	ŽNIDARŠIČ Rok
422 (Cerknica)
2.	MELE Janez 422 (BREST)
3.	MESIČ Dubravko
413 (JLA Post.)
KEGLJANJE
1.	BREST
2.	NŠK
3.	RAKEK Posamezno:
1.	JENČEK Ljuba 166 (NŠK)
2.	JANEŽ Jadranka 160 (BREST)
3.	BOGDANOVIČ Brigita
149 (BREST)
NAMIZNI TENIS
L NOVA VAS
2.	NŠK
3.	KOVINOPLASTIKA Posamezno:
L LAVRIČ	(Nova vas)
2.	VASILEVSKI (V. P. Bloke)
3.	VESEL	(Kovinoplastika)
549 kegljev 523 kegljev 380 kegljev
NAMIZNI TENIS
KROS
L Nova vas
2.	Grahovo
3.	BREST Posamezno:
L ŠKRABEC	(Nova vas)
2.	URBAS Ana	(BREST)
3.	ŠVIGELJ Majda	(BREST)
KROS
L JLA POSTOJNA
2.	KOVINOPLASTIKA
3.	NŠK Posamezno:
L JAKOPIN Boris	(NŠK)
2.	MILENKOVIČ Joso
(JLA Postojna)
3.	GORNIK Milan	(Grahovo)
KOŠARKA
L RAKEK
2.	BREST
3.	NŠK Posamezno:
L ŠKRLJ Marija	(NŠK)
2.	KLANČAR Amalija (BREST)
3.	KOVAČ Kristina (Grahovo)
L CERKNICA
2.	RAKEK
3.	BREST Najboljši strelci:
L PAKIŽ Miha	(Rakek)
2.	NELC Božo	(Cerknica)
3.	GRBEC Robert	(Rakek)
KOŠARKA
ŠAH
L CERKNICA
2.	GRAHOVO
3.	RAKEK Najboljše strelke:
L INTIHAR Martina (Cerknica)
2.	MELE Jasna	(Cerknica)
3.	ŠEGA Vesna	(Cerknica)
ŠAH
L GG SNEŽNIK
2.	JLA POSTOJNA
3.	BREST
MALI NOGOMET
L CERKNICA
2.	RAKEK
3.	KOVIND
L RAKEK
2.	BREST
3.	CERKNICA
REZULTATI — MLADINCI STRELJANJE
L JLA POSTOJNA	640 krogov
2.	BREST	632 krogov
3.	KOVINOPLASTIKA
622 krogov
Posamezno:
1.	MAHNE Franc 180 (BREST)
2.	BRAČKO Velimir
179 (JLA Post.)
3.	TERZIŽ Edo 174 (Kovinopl.)
EKIPNA UVRSTITEV: Mladinci:
L Brest — 131 točk
2.	JLA Bloke — 115 točk
3.	Cerknica — 109 točk
4.	Rakek — 107 točk
5.	NŠK — 106 točk
6.	JLA Postojna — 104 točke
7.	KLP Lož — 98 točk
8.	JLA Rakek — 94 točk
9.	OŠ Cerknica — 54 točk
10.	Komunala — 51 točk
1L GG Snežnik — 42 točk
12.	Nova vas — 41 točk
13.	Kovind — 38 točk
Športni portreti
14.	Grahovo —• 26 točk
15.	Begunje — 26 točk
16.	Velike Bloke — 25 točk
17.	Žagalnica — 20 točk
18.	Kartonaža — 18 točk
19.	Babno polje — 12 točk
20.	Lož — 8 točk
Mladinke:
L Brest — 133 točk
2.	Rakek — 125 točk
3.	NŠK — 118 točk
4.	Grahovo — 101 točka
5.	Cerknica — 63 točk
6.	Nova vas — 25 točk
7.	OŠ Cerknica — 22 točk
SKUPNA UVRSTITEV (mladinci in mladinke):
L Brest — 264 točk
2.	Rakek — 232 točk
3.	NŠK — 224 točk
4.	Cerknica — 172 točk
5.	Grahovo — 172 točk
6.	OŠ Cerknica — 76 točk
7.	Nova vas — 66 točk
F. Mahne
Bloudkovi
nagrajenci
23. maja so bile ob slovesni otvoritvi novega športnega parka v Starem trgu podeljene tudi Bloudkove značke zaslužnim te-lesnokulturnim delavcem za njihovo večletno uspešno delovanje.
Zlata Bloudkova značka je priznanje za 30-letno, srebrna za 20-letno in bronasta za 10-letno organizacijsko, vzgojno in strokovno delo ter za delo v organih društev, samoupravnih interesnih skupnostih in vseh ostalih športnih organizacijah. Bloudkove značke so bile podeljene že drugič, toda dolg do delavcev v telesni kulturi je še vedno velik in ga bomo skušali poravnati v naslednjih letih.
Ta priznanja so obenem tudi spomin na ing. Stanka Bloudka, enega izmed najbolj zaslužnih telesnokulturnih delavcev v Sloveniji. Sam je bil aktiven športnik, vpeljal je tudi mnoge nove športne panoge pri nas. Vsi pa se ga najbolj spominjamo kot očeta naše svetovno znane doline skakalnic pod Poncami.
Bronaste značke so prejeli Franc Turk — Grahovo, Ivan Švelc — Cerknica, Jože Kebe — Cerknica, Jože Mele — Cerknica, Darko Ožbolt — Stari trg, Mile Nabergoj — Rakek, Edo Prešeren — Rakek, Jakob Smodila — Rakek, Marjan Korenčič — Rakek in Rado Ponikvar — Nova vas.
Srebrno značko so prejeli Franc Kranjc — Grahovo, Franc Levec — Stari trg, Franc Lipovec — Nova vas in Roman Gorjan — Rakek.
Zlato značko sta prejela: Slavko Brglez — Stari trg in Dušan Arko — Rakek.
Vsem nagrajencem čestitamo in se jim zahvaljujemo za njihovo opravljeno in predano delo. Hkrati pa tudi želimo, da bi ostali še naprej zvesti športu in organiziranju teh dejavnosti v naši občini.
J. Zakrajšek
BRESTOV OBZORNIK — glasilo de-lovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o.
Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC
Ureja uredniški odbor: Vojko HARMEL, Viktor JERIC, Slavko KLANČAR, Srečo KNAP, Jože KOROŠEC, Darko LESAR, Božo LEVEC, Franc MLAKAR, Danilo MLINAR, Janez OPEKA in Franc TURŠIČ.
Foto: Jože ŠKRLJ
Odbor za obveščanje je družbeni organ upravljanja. Predsednik odbora:	Anton
PERČIČ.
Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov.
Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974).
V tej številki vam predstavljamo Dušana Jernejčiča, trenerja košarkarskega kluba Cerknica, zaposlenega v Brestovi temeljni organizaciji Prodaja, kjer dela v oddelku za oblikovanje.
— Tvoja športna pot?
S športom sem se začel ukvarjati že v osnovni šoli na Rakeku, kjer smo največ igrali nogomet. Šele po prihodu v Cerknico sem resneje začel igrati košarko v košarkarskem klubu Cerknica, za katerega sem igral devet let.
Ko pa sem si poškodoval desno koleno, sem se odločil, da nadaljujem svoje košarkarsko delo kot trener. Najprej sem vadil mladince in kadete, potem pa še člane, sedaj pa treniram tudi kadetinje in mladinke.
— Kaj pa tvoje organizacijsko delo?
Z organizacijskim delom sem se začel ukvarjati pri notranjskem študentskem klubu, ko sem organiziral nekatera tekmovanja v občinskem merilu v vrsti različnih panog, potem pa sem bil štiri leta predsednik komisije za šport in manifestacijo pri mladinski občinski konferenci, kjer sem vsako leto organiziral športne igre mladih. Pri košarkarskem klubu se z organizacijskim delom nisem veliko ukvarjal, saj sem izključno igral. Sedaj organiziram trim-slca tekmovanja in sindikalna prvenstva v košarki.
— Kakšna je bila razvojna pot košarkarskega kluba?
Prvo načrtno delo se je začelo šele leta 1978. Do takrat smo namreč delali izključno s člansko ekipo, v letu 1978 pa se je izvršni odbor kluba odločil za edino pravilno pot — vzgojo mladih igralcev. Tako imamo zdaj pri moških vse kategorije ekip, od najmlajših (5. razred) pa do članov. Lani smo začeli več pozornosti posvečati tudi ženski vrsti, tako da imamo sedaj zelo dobro kadetsko (do 16. leta) in mladinsko ekipo (do 18. leta), medtem ko so pionirke že prej dosegale zelo lepe uspehe na pionirskem festivalu Slovenije. Prihodnje leto nameravamo imeti tudi ekipo članic.
Takšno načrtno in strokovno delo se nam seveda mora obrestovati tudi po članih, saj vsako leto vključimo v člansko vrsto nekaj mladincev. Generacija iz 1978. leta — Sivec, Pakiž in Opeka so bili letos ključni igralci članske vrste, ki se je uvrstila v prvo slovensko ligo.
— Kakšni so prihodni načrti?
Predvsem bomo nadaljevali z zastavljenim strokovnim delom. Vse ljubitelje košarke pa verjetno zanima, kako bo s člani v prihodnji sezoni. Igralski kader se bo nekoliko spremenil, saj sta v vojsko že odšla Opeka in Sivec, jeseni pa bo odšel še Pakiž; iz vojske je že prišel Klančar, pričakujemo pa še Kranjca, Šparembleka in Karduma. Tako bodo letos jedro ekipe sestavljali: Nele, Levec, Zakrajšek, Drob-
nič, Caserman, Tuhtan, Klančar, Kranjc, Šparemblek in Kardum, prostora pa je še za dva mlada igralca, ki bosta letos v mladinski konkurenci največ pokazala, Naš letošnji cilj bo obstati v prvi ligi. Da pa bi to dosegli, bomo morali trdo delati in odigrati precej trening tekem, da se čim bolj uigramo.
— Kaj pa strokovni kader in rekreacija?
Pri klubu skrbimo tudi za šolanje in usposabljanje strokovnega kadra. Tako imamo sedaj štiri trenerje, enega inštruktorja košarke, dva podzvezna sodnika, trideset sodnikov-pripravnikov in dvajset pomožnih sodnikov. Vsako leto je strokovnega kadra več, toda še vedno premalo, da bi pokrivali vso občino. Tako še vedno vodijo košarkarske krožke po šolah učitelji, ki pa razen v Cerknici ne delajo dovolj strokovno, tako da od drugod sploh ne dobimo kakšnega talentiranega mladega igralca ali igralko.
Skrbimo tudi za rekreacijo, saj vsako leto organiziramo zimsko in poletno trimsko ligo za ženske in moške. Vsako leto sodeluje več ekip, zanimanje za košarkarsko igro pa je sedaj, po uvrstitvi članov v prvo ligo, še večje.
— In koga predlagaš za našega naslednjega sogovornika?
Za naslednjega sogovornika predlagam Franca Levca.
Pripravil F. Gornik
NASI UPOKOJENCI
Ob koncu preteklega leta sta iz naše temeljne organizacije odšla v pokoj dva naša dolgoletna de-
lclVCcl *
—	17. decembra 1981 je bil invalidsko upokojen Franc TRUDEN iz Nadleska.
V naši temeljni organizaciji je bil zaposlen od 5. 6. 1969. leta-Opravljal je dela na miznem rez-karju, pri popravilu proizvodnje in nazadnje pomočnik inštruktorja krojilnice in sušilnic, od koder je bil upokojen.
—	31. decembra 1981 pa je bila starostno upokojena Pavla GER' ŠIČ iz Nadleska.
Sodelavka nam je bila skoraj polnih dvajset let. Sprva je bila zaposlena v proizvodnji, v pokoj pa je odšla z del in nalog »čiščenje upravnih prostorov«.
Delovni kolektiv TOZD Žagalnica se jima zahvaljuje za njuno sodelovanje in jima želi še veliko zdravih in zadovoljnih let’
V SPOMIN
Delovni kolektiv temeljne organizacije MASIVA sporoča žalostno novico, da je v šestdesetem letu starosti umrla naša upokojenka Tilka KRAJC iz Cerknice.
V naši temeljni organizaciji je bila zaposlena od 1960. leta do upokojitve leta 1979. Delala je v strojnem oddelku tovarne.
Ohranili jo bomo v lepem spominu kot tiho, marljivo in ne sebično sodelavko.	,v
Delovni kolekti TOZD Masiva TP Martinja*