URN_NBN_SI_DOC-WMMUDJ4L
Bibliografski vjesnik. Cetinje. IV / 1964, št. 1/3, 274 + (II) str. 8«. Naj najprej opozorim na zanimiv članek Radovana Vukčeviča Pogled na »Bibliografijo člankov in prispevkov iz časnikov in časopisov« Jugoslovan skega bibliografskega inštituta. Govori o vedno aktualnem in težko oprede ljivem pojm u selekcije pri tekoči na cionalni bibliografiji. Za časopise se da še nekako definirati, za časnike pa ostajam o p ri zelo splošnih načelih (pom em bnost avtorja, dogodka, aktu alnost, izčrpnost ipd.), ki slej ko prej pristanejo p ri subjektivnem vrednote nju. Sestavljalci nihajo m ed načelom, da naj bo nacionalna bibliografija sli ka stvarnosti, in m ed bojaznijo, da bi postalo gradivo nepregledno, prena trpano. Tu bo še vedno odločilna bi- bliografova razgledanost, odločnost, doslednost in ne nazadnje posluh za pom em bnost dogajanj svojega časa. Vukčevič napoveduje »valorizacijo« leposlovja. Zlasti opozarja na selekci jo krim inalk, quasi rom anov in zgod bic, prevedenih večinoma z Zahoda. Njihova kvaliteta je v glavnem pod vsakim nivojem, toda naši ljudje jih bero (celo žro), dvigajo naklado na šim listom, po popularnosti jim gre eno prvih mest. č e jih nacionalna bi bliografija ne bo upoštevala, ali bo potem še realna slika naše stvarnosti, ki je delom a prav zaradi tega branja taka, kakršna je? Ali: če izide tako »nebodigatreba« besedilo v knjižni obliki, ga bibliograf upošteva brez pomisleka, če pa je objavljeno v čas niku, se m u zdi sumljivo. Dalje opo zarja Vukčevič na množico pesm i, saj daje poezija četrtino vseh enot v se riji C. Vemo, da je mnogo teh verzi- fikacij brez vrednosti. Selektor stoji pred zam otanim vprašanjem , č e upo števa samo pesniško že priznana ime na, bo m oral izpustiti na prim er za četne objave ljudi, ki se bodo m orda z leti povzpeli na Parnas, č e se loti poezije z estetskim i m erili, je v ne varnosti, da bo m oral izpustiti tudi kaj pesm i priznanih pesnikov. Potem psevdonim nost, v katero se zatekajo nekateri zaradi slabe kvalitete, a še večkrat zaradi polem ičnosti .. . Selek cija v um etnosti je m orda celo bolj odgovorna in delikatna kot v znanosti. Bibliografije so to k rat objavljene štiri. Miroslav Luketič je obdelal edi ni letnik Lovčenskega odjeka, leposlov no znanstvenega časopisa iz leta 1925. 115 enot je razdelil po UDK, z avtor skim in predm etnim im enskim kaza lom. Vaso Jovovič je izbral iz črno gorskih listov v letu 1961 članke o NOB (413 enot). Dodal je precizne opombe, kazal pa n a žalost nobenih; zlasti bi bilo na m estu podrobno pred m etno kazalo. Zagorka Durovič na daljuje z bibliografijo časopisa Su- sreti (1953—1962). Sedaj objavlja 179 enot iz stroke um etnost (UDK 7), z avtorskim in predm etnim im enskim kazalom. M arko šp ad ijer in K senija Gruji- čič sta obdelala »Štamparsko-izdavač- ko djelatnost u Crnoj Gori u 1964. g.«. Zanimiv je k riterij, saj sta opisala vse, k ar se je v Črni gori natisnilo, ne glede na jezik, avtorja, založbo, torej za nacionalno bibliografijo do kaj nenavaden k riterij. Slovenska bi bliografija na prim er ne upošteva del, ki so se p ri nas sam o tiskala, sicer pa nim ajo s slovenskim i avtorji, pre vajalci, založbami, jezikom nobene zveze. Tako najdem o m ed 121 enotam i m arsikatero makedonsko ali hrvaško. Tehnično so opisi posneti po Jugoslo vanski bibliografiji. Razdelitev je po 151
RkJQdWJsaXNoZXIy