¿»anica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 pld. 30 kr T tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. zaeetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIV.
V Ljubljani, 16. vinotoka 1881.
List 37.
Oblas t Halolléhe Cerkve.
(Dalje.)
Apostoli so to službo opravljali tako, kakor jim je Zveličar bil naročil. Oni so besedo Božjo najpervo ozna-novali po Judeji, za tem po Samariji, naposled povsem takrat znanem svetu; bili so si svesti, da so le oni ne-posrednji poslanci Božji, da jim je toraj sveta dolžnost, omenjeno službo zvesto opravljati. Sv. Lukež nam v zgodovini apostolov pripoveduje, kako so judovski zborniki zapovedali Petru in Janezu, da „naj nikoli več ne govorita in ne učita v ime Jezusovo; a Peter in Janez odgovarjajoč rečeta: Sodite, je li prav pred Bogom, da bi poslušala vas bolj kakor Boga; ne moreva namreč, da bi ne oznanovala tega, kar sva videla in slišala." Pri drugi priložnosti je zbor judovski djal vse apostole v ječo; potem jih dal pretepati, in pustivši jih je prepovedal učiti v Jezusovem imenu. Oni pa se na prepoved niso mogli ozirati, in sv. Peter je v imenu vseh tovarišev odgovoril: „Bogu je treba bolj pokornim biti, kakor pa ljudem", ter „niso nehali v tempeljnu in po hišah vsak dan učiti in oznanovati Jezusa Kristusa." (Dj. ap. 4, 18; 5, 18.)
Čuditi se moramo apostolom, ki so v pervo bili tako boječi. Posebej sv. Peter je Jezusu zvestobo obetal, rekoč: „Če se tudi vsi pohujšajo nad teboj, jaz se ne bom nikdar pohujšal" (Mat. 29, 33), in „ko bi moral s teboj vred umreti, nikoli te ne bom zatajil" (Mark. 14, 31), „pripravljen sem s teboj iti v ječo in v smert" (Luk. 22, 33); toda čez nekoliko časa se je prestrašil revne dekle ter zatajil svojega Gospoda, rekši, da ga celó ne pozná! A pozneje? Sedaj so vsi apostoli pripravljeni življenje zgubiti rajši, kakor da bi odstopili od svojega prepričanja.
V začetku so apostoli skerbeli tudi za telesne potrebe vérnikov. Jezus Zveličar nijednemu človeku ni pustil prošnje neuslišane; pomagal je v telesnih zadevah celó brez posebne prošnje, n. pr. takrat, ko je več tisoč ljudi nasitel z majhnim številom hlebov kruha in z ne-kterimi ribicami. Po Jezusovem zgledu ravnali so njegovi namestniki. Bogatejši kristjani so namreč miloščino prinašali apostolom, da bi jo ti razdeljevali med potrebne reveže; mošnjo imel je Judež, izdajavec. Ali da bi svojo učiteljsko službo zamogli na tanko opravljati, so skerb
za telesne potrebe izročili izvoljenim dijakonom. V sv. pismu namreč beremo, da so sklicali „množico učencev pa rekli: To ne gre, da bi mi besedo božjo opuščali in oskerbljevali mize ; izberite si toraj, bratje, med seboj sedmero poštenih mož, kteri so polni sv. Duha in modrosti, da jih postavimo nad to opravilo; mi pa se bomo deržali molitve in službe besedne". (Dj. ap. 0, 2.) — Tako nam iz obnašanja apostolov ne bo težko sklepati, da so se oni cenili za nezmotljive učitelje ter so kot zmoto zametovali vsak nauk, kteri bi bil nasproten njihovemu razlaganju. Oni 80 določevali v verskih resnicah, ako je tu ali tam v tem oziru nastal kak prepir; popravljali so krive misli in mnenja ter so zahtevali, naj vsi kristjani verujejo vse to in samo to, kar so učili apostoli. Tako n. pr. sv. Peter v svojem pervem listu (1, 12) piše, da so apostoli „evangelij oznanovali s pomočjo sv. Duha, z nebes poslanega", da so toraj nezmotljivi učitelji božje resnice, ki jim se moramo podvreči v vsem, kar zadeva vero in življenje.
Tudi ljudstvo je apostole priznavalo kot poslance Kristusove. Vsak kristjan je njihove nauke imel kot nezmotljivo besedo Božjo. Sv. Filip n. pr. je po Sama-riji „oznanoval Kristusa", a „ljudstvo je enega duha pazilo na to, kar je Filip pravil" (Dj. ap. 8, 5), poslu-šavci so toraj bili vsi „enega duha", niso se Filipu ustavljali ter mu ugovarjali. Če so glede vere vstali kakšni dvomi ali prepiri, vselej so verniki vprašali apostole za svet, in kakor so ti razsodili, zoper to se kristjani več niso pritoževali. V Antijohiji n. pr. je nastal prepir. Nekteri verniki namreč, ki so pred kerstom se deržali judovske vere, so drugim kristjanom začeli pridigati potrebo obrezovanja. Pavel in Barnaba sta se temu nauku ustavljala. Da se pa stvari enkrat za vselej v okora pride, „sklenejo, da zavoljo tega vprašanja Pavel in Barnaba pa nekteri drugi izmed njih odidejo v Jeruzalem k apostolom in ostalim starešinam". Ko so p )-slanci prišli v Jeruzalem, „so se apostoli in starešine zbrali, da to reč presodijo". Po posvetovanji vzdignil se je Peter in rekel: „Bratje! Vi veste — sedaj bo že blizo devet let — da je izmed vas Bog mene izbral, naj bi pogani iz mojih ust slišali besedo evangelija ter verovali. A On, ki pozna serca, Bog, spričeval je s tem, da je sv. Duha dal njim, kakor tudi nam; v ničemur ni storil razločka med nami in med njimi, ko je po veri očistil njih serca. Zakaj toraj sedaj Boga skušate, da bi
učencem na vrat nakladali jarem, ki ga niso mogli nositi ne naši očetje, ne mi V Pač pa vsled milosti Gospoda Jezusa Kristusa verujemo, da bodemo tudi brez tega jarma zveličani." Kaj so na to rekli ljudje? „Tedaj je vsa množica umolknila", pravi sv. Lukež. V istem s nislu je tudi sv. Jakob govoril. Potem so apostoli kristjanom v Antijohijo poslali posebno pismo, ki se končava z besedami: , Svetemu Duhu in nam je dopadlo, nobenega bremena več ne nakladati vam, razven teb potrebnih reči: da se zderžujete malikom darovanega, in kervi, in udavljenega, pa nesramnosti. Če se boste tega varovali, bodete prav delali. Zdravstvujte!" Kakšen vtis je pri kristjanih v Antijohiji naredilo to pismo? „Razveselili so se vsled tolažbe", piše sv. Lukež. Sedaj so verniki vedeli, pri čem da so; prepir in razpnr je prenehal. Zakaj? Ker so kristjani bdi prepričani, da so apostoli to vprašanje rešili kot namestniki Jezusa Kristusa. (Act. 15.)
Cerkev se je vselej posluževala svoje pravice, da uči nar« de, bodi si to mogočnikom zemeljskim po volji, ali ne: kot sveto dolžnost je cenila, oznanovati evangelij, bodi si ljudem všeč, ali ne; bodi si, da ljudstvo vero-vestnike sprejema z ljubeznijo, ali jih preganja in zaničuje. „Gorje meni, ko bi ne oznanoval evangelija!" vzdihnil je sv. Pavel. Cerkev v verskih rečeh od te dolžnosti iu pravice nikdar ni odstopila. Zatoraj veljajo besede, s kterimi je sv. Ambrož vprašal cesarja Valen-tinijana, rekoč: „Predobrotljivi cesar! Kedaj si pač slišal, da bi v verskih rečeh bili neduhovniki sodili nad škofi? Ko bi škofa podučevali neduhovniki, kaj bi sledilo iz tega V Neduhovnik bi moral oznanovati vero, škof pa poslušati ter se od neduhovnika učiti. Če se pa ozremo na versto svetih pisem in starih časov, kdo bi zamogel tajiti, da so v verskih rečeh škofje sodniki kerščanskih cesarjev, a cesarji niso sodniki škofov?" V neki pridigi pa uči: „Mi dajamo cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar je Božjega. Cerkvene pristave imajo svoja bremena. Davek gre cesarju, cerkev Bogu. Nihče ne more reči, da se v tem razodeva pomanjkanje cesarju spodobne Časti. More li se cesar bolj častiti, kakor s tem, da se imenuje sin Cerkve? Cesar je v Cerkvi, a ne nad Cerkvijo." Istega prepričanja bili so tudi drugi cerkveni očetje, pred vsemi pa nezmotljivi učitelj, kteri druge učnike po svetu pošilja oznanovat evangelij. Je li mar Kristus Pilatu ali Herodu dal oblast učiti? Je li svetnim vladarjem rekel: „Idite in učite!?" — Da Cerkev vodi sv. Duh, tega si je ona vselej, kakor apostoli, bila svesta, zatoraj je, kakor apostoli, vedno zahtevala verovati v njen nauk, in pokorščino mu skazovati, ter je tiste, ki bi učili inače (drugač) kakor ona, kot krivoverce iz-vergla iz družbe katoliških kristjanov. Verniki so takšne določbe spoštovali tako, kakor da bi bili Boga samega govoriti slišali. Po vsej pravici. Ako namreč učbena oblast, ki so jo imeli apostoli, ima obstati „do konca sveta", to je jasno, da Cerkev mora imeti isto pravico, kakor jo nahajamo pri apostolih.
Za nas ni skrivnost tudi to, kako se je učbena oblast, ki so jo sprejeli apostoli, v Cerkvi razširjala. Kristus sam je za to poskerbel, postavivši zakrament sv. reda (mašniškega posvečevanja). Kakor Zveličar ni vsem svojim učencem zapovedal, po svetu iti ter seme njegovega nauka med neverniki sejati, ampak le svojim apostolom: tako v kerščanskih občinah smejo službo učiteljstva izverševati ie tisti, ktere so apostoli za to postavili. Apostoli, ko so se ločili od vstanovljenih kerščanskih občin, niso jih puščali samim sebi, marveč so, kakor nam spričuje zgodovina, pobožne ljudi posvečevali v duhovnike, kteri so „kakor od sv. Duha postavljeni" imeli pravico in dolžnost, „vladati Cerkev Božjo". (Dj. ap. 20, 28.) Tako se je učbena oblast apostoljska po
zakramentu sv. reda presajevala od roda do roda, do dneva današnjega. Toda le v katoliški Cerkvi je ta ne-pretergana veriga verozakonskih učiteljev, začenši od apostolov do episkopov naše dobe. Iz tega sledi, da ie le katoliška Cerkev od Kristusa dobila oblast učiti, da le njo vodi sv. Duh, da le ona razlaga čisto resnico, ktero naj bi vsled želje Zveličarjeve sprejeli vsi narodi po vsem obširnem svetu, in da je toraj naša dolžnost, poslušati in vbogati le katoliško Cerkev!
(Dalje sledi.)
Sveto teto pa spored saj enkrat r tednu*
(Dalje.)
Spremimo zdaj v duhu to pobožno dušo k spovedi in k sv. Obhajilu in poglejmo, koliko popolnoma odpustkov se je ona vdeležila vsak pot, ko je stopila k mizi Gospodovi; kajti več popolnoma odpustkov se je zamogla vdeležiti vselej, kolikorkrat je prejela sv. Obhajilo. Tako med drugim od bratovšine Naše ljube Gospé vsak četertek ali nedeljo; od bratovšine sv. Jožefa en dan v mescu, kterega si je sama izvolila; od storjene obljube velikodušnega djanja ljubezni, ki je v • tem, da kdo ves zadostivni sad svojih dobrih del do konca svojega življenja in še celó to, kar bi drugi za nj po njegovi smerti storili, odstopi dušam v vicah; zamogla se je vsak pot, ko je prejela zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa, popolnoma odpustkov vdeležiti; ravno tako tudi od molitve: „Glej o dobrotljivi in naj slajši Jezus..." *)
Imela je lepo navado vsak teden k spovedi, in sicer, mislimo si, mesca kimovca te-le dni:
Pervi teden v nedeljo, drugi teden v torek, tretji teden v četertek, in četerti teden v soboto. Vse te dni gre tudi k sv. Obhajilu in razun teh dni tudi še drugi teden v ponedeljek, tretji teden v sredo in četerti teden v petek.
V	nedeljo pervega tedua se je vdeležila treh popolnoma odpustkov in sicer od bratovšine Naše ljube Gospé, od velikodušnega djanja ljubezni, in od molitve „Glej, o dobrotljivi... Jezus."
V	ponedeljek druzega tedna bi se bila zamogla vdeležiti dveh popolnoma odpustkov, in sicer, od velikodušnega djanja ljubezni in od molitve „O dobrotljivi in naj slajši Jezus..."; pa se ni vdeležila, če tudi je bila pri sv. Obhajilu itd. Zakaj ne? Ker ni bila pri spovedi med časom od pervega do osmega dneva, ali med časom od nedelje do nedelje. Morala bi bila zopet priti k spovedi, če prej ne, vsaj že v nedeljo druzega tedna; ker pa tega ni storila, ampak je prišla k spovedi še le v torek druzega tedna in je toraj od ene spovedi do druge preteklo več kakor en teden, to je, več kakor osem dni *), se po papeževem določilu 15. grudna 1841 popolnoma odpustkov ni vdeležila.
V	torek ravno tega druzega tedna vdeležila se je dveh popolnoma odpustkov in sicer od velikodušnega djanja ljubezni, in od molitve „Glej, o dobrotljivi...", če tudi je od prej sne do te spovedi preteklo več kakor en teden; vdeležila se jih je po papeževem določilu 6. oktobra 1870, ki pravi, da spoved in sv. Obhajilo se zamore opraviti ali na tisti dan, ko se kdo želi od-
♦) Gl. „P. Maurel's Abliisse", str. 107 in „Odpustki", spisal P. Sajevic, str. 95.
*) Prav za prav bi se moralo reči „sedem dni"; pisava „osem dni" je prišla v navado po bukvah, kjer imajo pisatelji navado mesto „teden" reči večji del le „osem dni".
pustkov vdeležiti, ali pa tudi že prejšni dan in sicer obojno skupaj, spoved in sv. Obhajilo, ali pa spoved prejšni dan, sv. Obhajilo pa na dan, na kterega so podeljeni odpustki, kterih se želi vdeležiti. Vdeležila se je teh dveh odpustkov, ker se za njih vdeleževanje spoved in sv. Obhajilo tirja, kar je tudi opravila.
Kaj pa v sredo tretjega tedna, koliko se jih je vdeležila? Škoda, da nobenega ne; če tudi je mislila, da se bo s tem sv. Obhajilom vdeležila treh popolnoma odpustkov v sredo, v četertek pa enega; kajti bila je v sredo pri sv. Obhajilu in mol lila ta dan trikrat po pet očenašev moliti.	(Dalje nasl-j
t C. g. Anton Pintar, bivši fajmošter Zaliloški.
(Nekoliko Čertic iz njegovega življenja.)
„Grob nemilo zine In angelj iz sveta mine."
Slov. pesem.
(Dalje.)
Rajni je zadnja leta pogostno bolehal. Dovoljeno mu je bilo zarad tega že pred kakimi 4—o leti, da sme stopiti v stalni počitek. Ker je bil vender pozneje zopet nekoliko okreval, ostal je prostovoljno v službi. In ker je resno mislil ravno zdaj na zidanje omenjene hiše, gotovo moral se je sam čutiti še dovolj krepkega. Dne 19. jun-ja, t. j. II nedeljo po Binkoštih, opravljal je še vso božjo službo, in po večernici se pogajal z nekimi delavci za zidanje nove Suške hiše. Bil je proti večeru nenavadno dobrovoljen, hotel iti se sprehajat, pa mali dež mu je bil to zabranil. Večerjal je po navadi, opravil z družino skupno večerno raoiitev po lepi domači navadi, in na videz zdrav legel k počitku. Ob kakih poli dvanajstih napadla ga je hipoma stara bolezen (morala je biti na j berž kaka serčna napaka), in tako hitro je šlo po r>jem, da duhovne pomoči, iz Železnikov ali Sorice klicane, ni bil več pričakal; kajti v pičli uri prenehalo je biti serce blazega moža, duša pak je šla pred Stvarnika, kjer je, tako za terdno upamo, lahko dala odgovor od svojega časnega, pa tudi duhovskega hiše-vanja. — Truplo ležalo je na mertvaškem odru 20. in 21. rožnika; zadnji dan tedaj ravno v praznik sv. Alojzija, kar se je prav lepo vjemalo in strinjalo z angelj-skim življenjem blazega pokojnika. Ta praznik je namreč rajni s šolsko mladino vselej spodbudno obhajal; vravnal večkrat v ravno ta dan otroško pervo sv. obhajilo, in nekako kakor v povračilo za to jemalo je, bi rekli, ta dan mertvo njegovo truplo slovo od svojih ovčic.
Pogreb je bil 22. rožnika zjutraj ob 10. Ker so se preča3tni starološki gosp. dekan Matej Kožuh ravno odpravljali k romanju v sv. Rim, so mertvaško opravilo vodili č. g. Soriški župnik Anton Jamnik v nazočnosti še druzih 5 gg. duhovnikov, 1 bogoslovca in 2 učiteljev, ter velikega števila zbranega občinstva. Pokopan je rajni sicer serčno želel biti v osredju Suške cerkve, in je to izrazil tudi v svoji poslednji volji; vendar z dostavkom : ,,z dovoljenjem duhovske in deželske gosposke". Od deželske gosposko bi se bilo to dovoljenje javaljne doseglo; dvomljivo je bilo pa tudi, ker Suška cerkev stoji na sinjem robu, bi se li bila zamogla skopati dovolj globoka jama. Položen je bil toraj k večnemu počitku pred veliki križ zaliloškega pokopališča lik na stran njegovega brata Janeza, ki je enako ranjkemu tudi vsikdar lepo in nedolžno živil, in le 7 tednov pred njim se preselil v srečno domovino unkraj groba.
Po za grč bu in odpetem Benediktusu so v. č. g. župnik Jamnik spregovorili do zbranih kratke, pa tehtne besede, kako je rajni, katerega mertvo trupio je ravnokar zagernila hladna zemlja, povsod in vselej goreče delal za čast Božjo in za zveličanje sebi izročenih duš; da so ga pri vseh delih in opravilih vodili vselej le blagi nameni; kako je bil zlasti iskreni častivec prečiste Device Marije, kar bo pričala nova cerkev v Suši vsim prihodnjim rodovom. Djali so, da kakor si p rajni « tem postavil neumerljiv spominek, tako ga postavi tudi vsaki faran lahko svojemu bivšemu g. fajmoštru v svojem sercu s teui, ako si prizadeva, p > njih naukih tako živeti, da bo vsem enkrat poslednji dan vstajenja tudi veseli dan večno-srečneg* z »petnega videnja in skupnega vhoda v s v. raj! Marši kaka svitla solzica se jo uternila med tem govorom nazočim iz oči, ter porosila pokopališna posvečena tla. Konečno je zapelo še domače pevstvo milo pesem „Jamica tiha" kot v vošilo večnega miru svojemu ljubljenemu bivšemu dušnemu pastirju.
(Konec nasl.)
Ogled po Slovenskem In «lopi*!.
It Ljubljane. (Redovnice „Pomočnic vernih duš v vicah * v Kini in njih delovanje L 1881. — Poroča dr. Ant. Jarc. [Dalje.]) 3. Sirotišnica je v pravem pomenu naprava svetega detinstva, kjer se navadno nahaja 172 do 18° otrok vsake starosti • deti^nica, delavnica, in pri bol) odrašenih sirotah obdelovanje zemlje, izdelovat.je volnine in naprava obleke, to vse obsega sirotišče. De-tišnica sprejemlje otroke, prinašane od vernikov ali celo od poganov. Čestokrat prestojč te stvarice že pr«*j toliko, da pridejo v napravo le, da prejmejo sv. kerst in so preselijo v nebesa. Prinašajo jih nam v borih koših, v kterih so nakopičeni včasi po 2, 3, ali tudi njih več. Preteklo zimo nam prinese pogan svojo majhno 3!etn« hčerko; mati je bila bolna, oba pa siromaka, ne ima-joča, s čim se preživiti, on sam tako suh od inerzlice, da se je komaj komaj na nogah derža!. Dete j" bilo tako nežno, da skoraj nismo mogli verjeti, da bi ga o«*e hotel v resnici oddati, ali pa da mora imeti kako telesno napako; toda nič tega ne, sama revšina bila je vzrok, da se znebi hčerke, ktera je pri nas zadobila kersMio in gotovo tudi druzih gnad. Bratec njen. star le nekoliko mesecev, je prišel zdajci za njo; terpel je še več, tudi njega smo kerstili in izročili neki keršaiiski družini, ki ga je sprejela za svojega otroka.
Drugi dan precej pozno zvečer nas pokličejo v sprejemno sobo, dva kristjana namreč prines«*ta ubogo slepo deklico, ktere so se hotli starši zn- biti ter jo umoriti; kristjanje pa jim ubranijo, rekoč, da naj se prinese k nam, ki jo bomo gotovo sprejeli. To se je zgodilo, in revše vživa tu srečo, kakoršne ni prej imelo.
Včasi grejo stare poganke poiskat proč verženih otrok, in jih nosijo nam; kako majhno plačilo jih sp^d-bada k temu dobremu delu; včasi jih kupijo pobožni kristjanje v poganskih zavodih, da jih p^tem nam pri-neso in prepričali smo se že večkra*, da tudi verski nagibi jih zraven vodijo, ker kupljeno dete se nam pošlje ravno kak praznik, ali k^r želi, da bi jim ozdravel kak ud v družini, in da bi toliko ložej to dosegli, darujejo prerojeno dete Materi vse milosti.
Ne prinašajo nam pa samo prav majhnih otrok, prineso tudi nekterikrat po 10-, 12lčtnih revčekov, k*eri marsikterim nevarnostim in bridkostim odtegnjeni, v sirotišnici razun keršanskega poduka in kersta najdejo družino, zavetje in varnost. Več otrok je tudi od poganov s kristjani zaročenih, ki stopijo v vstav, da se uče
*
in vodijo dela in se pripravljajo sa družinsko življenje, so nekaj časa v sirotišču, se povernejo in nesó med svoje sad dobrih zgledov, ki so jih pri nas bivajoči vidili.
Nasa delavšnica ima kacih 50 deklic od 5. do 10. leta. Vse so tako rekoč gojenke naše hiše in zarad njih nedolžnosti in dobrega duha smemo od njih veliko veselega za prihodnje pričakovati. Kajti, dasi tudi še majhne, vendar delajo veliko in nektere res toliko, da zamoremo precej težavne dela sprejemati za vnanje ljudi, in to nam nekoliko pomaga pri brezštevilnih potrebah našega sirotišča, ki šteje mnogo bolnih, slepih, hromih slaboumnih in blaznih. Nadjamo se, da ljubi Bog bode nektere izmed otrók naše deiavšnice zvolil za se; večina kaže posebno dobro voljo in pobožne želje kljubu svoje mladosti. Pri pervem sv. Obhajilu niso še bili ti otroci, pripravljajo se pa večidel pod vodstvom ene naših kine-ških redovnic, ki ima poseben dar pripravljati za to imenitno opravilo.
Zmed starejših se tiste, ki so zdrave in zadosti močne, pečajo z vertnarstvom, ali z izdelovanjem volnine, ali se ucé delati oblačila. To vse je potrebno za polno odgojo kineške žene na deželi, ker navadno gojenke postajajo žene poljedelcev; tako se jih je v 18 mesecih 8 pomožilo in 5 jih je obljubljenih čez 2 ali 3 leta. Zaročenih se silno veliko oglasi v napravo, moramo toraj jim odreči marsikterikrat ali za kasneje jim obljubiti. Doslej so bile te zveze dovolj srečne in tudi za naprej smemo sc tega nadjati. Časoma povračajo se take mlade žene v sirotišče, ostajajo tu nekoliko časa, ker se jim tu zdi kakor domá.
Za doto dajemo dcklicam polno omaro, toda ne denarja, temuč v omari je obleke za več lét.... Prideva jo ae tudi pobožni spominki, podobice Kristusa, kotliček za blagoslovljeno vodo, da z njimi sobo zaljšajo in se spominjajo sprejetih naukov. (Očitno je, kako dobra in primerna je taka naredba, da se keršanstvo vedno bolj razširja med pogane.)
(Dalje sledi.)
Iz Ljubljane. Čast. redovnik br. Kazimir iz Banja-luke je prosil v „Danico" sprejeti, kar nasleduje.
Zahvala in prošnja.
Mnogo so nam begoljubni in miloserčni Slovenci pripomogli, da nam je bilo moč samostan in sirotišnico „Marija Zvezda" pri Banjaluki razširiti in vzderžati. Bog tisočero poverni usmiljenim dobrotnikom nam ska-zane dobrote! Pa zopet smo primorani ubogi redovniki Trapisti poterkati na usmiljene serca Slovencev. Mislimo namreč nov samostan in cerkev blizo Travnika v Bosni vstanoviti in sozidati. Vse cerkvene predstojnike iu duhovne pasbrje sploh ponižno prosimo, da bi nam na pomoč prihiteli, nas pri izveršitvi blazega namena pod-perali, ter nas ljudstvu priporočiti blagovolili. Vsak tudi naj manjši dar hvaležno sprejema naš samostan v Marija Zvezdi. Upamo, da bo tudi „Zgodnja Danica", ako ji kdo kak dar pošlje, rada darove sprejemala. Naj bo vse Bogu na čast in v časni in večni prid našim zapuščenim bratom Slovanom v Bosni.
Fr. Kazimir, trapist v Marija Zvezdi pri Banjaluki.
Pristavek. častiti Brat Kazimir Benek, No-tranjec iz Ternovega, poprej tergovski pomočnik, zdaj redovnik Trapist v Banjaluki v Bosni, je poslednje leta študii al bogoslovje v ondotnem samostanu in prihodnjega mesca oktobra bode od milg. škofa Strosmajera v Djakoveni za mašnika posvečen. Potem se podá v Buso vae blizo Travnika in bode s pomočjo Božjo ondi zidal novo cerkev in samostan. Potrebna zares je ondi
nova cerkev in samostanska naprava, ker v Bosni je malo cerkev. Se posebno veselo je pa to, ker čast. Br. Kazimir meni, da bodo oo. Trapisti v Bosni iz Kima dobili privoljenje za dušno pastirstvo ter bodo ubogemu ondotnemu ljudstvu pomagali na vse strani: učili jih bodo Bogu zvesto služiti, pa tudi delati. Tudi mašniki tega reda najmanj po dve uri na dan opravljajo navadne kmetiške dela.
Zares čast je tudi za našo deželo, da se je verli Br. Kazimir tako povzdignil ter iz prostega tergovskega pomočnika postane Pater in častit mašnik, in to v malo letih. Lepo je tudi slišati, da ie precej Kranjcev v tem samostanu v Banjaluki; potrebujejo pa še doBti — delavcev : zidarjev, tesarjev itd., se ve, da tudi duhovnov. Moramo tukaj pa todi neko gnjilobo današnjega okuženega časa razodeti. To namreč, da tudi študentov iz naše dežele je prišlo v poskušnjo že več, pa niso za rabo, ker ni stanovitnosti in značaj nosti. Kake mesce ostane dijak, pa jo popiha — ne mara zato, ker mehkužniku pečene pure v usta ne letijo; nima značaj-nosti in ne stanovitnosti, ker ga je meščanski zrak okužil in je na šolskih klopčh pozabil, da „nebeško kraljestvo silo terpi in le silni ga bodo na-se potegnili". Se vč, da nekaj je vzrok tudi to, ker naj veči del blezo le taki poskušajo v Bosni, kteri so sicer iz šol bili iz-bacojeni in morda menijo, da v samostanu bodo lepo čičali pa jedli; ali tega ni v nobenem samostanu, še naj manj pa pri Trapistih, — pa tudi v nobenem svetnem stanu ne; kdor hoče svoje dolžnosti spolnovati in človeštvu koristiti, sebe pa zveličati, se mora potiti in delati. Ker je pa današnji svet ves zrak z laži-3vobodo okužil, je tudi velik del mladine zgodaj zmehkužen ter je nespoben za resne misli in resnobne djanja. Posebno pa gospoduje pošastna vraža, da v posvetnih stanovih zamore človek živeti kakor živinče, po vsih strastih in
Iiočutkih, „sicut mulus et equus, quibus non est intel-eetus"; zato se tudi mnogi umikajo duhovskemu stanu. Pa to ni res; zatajevanje in krotenje je povsod potrebno in kdor si ne zn£ sam jarma na vrat devati, mu ga dene vsevladajoča previdnost Božja, — pa ta je železen in vse drugač težak memo unega, kteremu se sam pod-veržeš. Prašajte take, ki so skušeni.	Vred.
Na Igo, 4. kimovca 1881. — Fara Ižanska je preteklo nedeljo obhajala posebno veselo slovesnost: vme-stovanje, inštalacijo, svojega novega župnika čast. gosp. Jakopa Dolenca. Priprave za vreden in dostojen sprejem delale so se že nekaj dni poprej; v soboto, dan prihoda novega g. župnika, pa se je oblekla vsa vas v praznično obleko. Postavili so se mogočni, z zastavami lepo okinčani mlaji; ob cesti naredil se je ob občh stra nčh drevored, ozališan z venci, cvetličjem in zastavami; postavili so se na raznih krajih slavoloki s primernimi napisi itd.
Okoli četerte ure v soboto začne ljudstvo prihajati in se zbirati ob vhodu v vas, tudi šolska mladina je tam čakala; kar začnč padati, debele kaplje in hud naliv vse razkropi... Pa kakor da bi se obnebje premislilo, in bi se tudi ono hotlo radovati s farmani, dež v njih veselje kmalo poneha, in prijazno solnce se veselo prikaže, ter oživi in oveseli vse. Zopet se vse vversti, ter željno pričakuje svojega novega pastirja. — Kmalo zagrome možnarji in zvonovi se veselo oglasč, oznanu-joči, da se bliža željno pričakovani, kateremu veljd slovesnost.
Ko se pripeljejo čast gosp. župnik iz Ljubljane, spremljani od več častitih gospodov, ustavijo se kočije na koncu vasi, ter gospodje stopijo iz vozov. Zbrani farani pristopijo in častitljivo pozdravljajo gosp. župnika; nato tudi belo oblečena učenka, v roki deržeča
krasen, dragocen šopek, novega gosp. pastirja v imenu Šolske mladine prav serčno pozdravi v ličnem govorčku in pravi k sklepu:
„Obljubim Vara, prečast. gospod župnik, v imenu šolske tu zbrane mladeži, da se bodemo vsikdar po Vaših naukih ravnali in vedno tako obnašali, da bodemo vedno bolj vredni Vaše ljubezni!" Nato jim podá lepi šopek, proseč, naj bi ga sprejeti blagovolili.
Gospod župnik na to odgovoré, da jim bode mladina vedno ljuba in mila, in pomika se cela versta med veselim priterkavanjem in mogočnim streljanjem skozi lepo ozališano ulico proti farni cerkvi, katera se je bila tačas že vsa napolnila pobožnega ljudstva. — Pri vratih pričakovala sta čč. gg. kaplana novega g. župnika s štolo in kropilom. Med tem, ko se g. župnik podajo na
Írostor, nalašč zato pripravljeni, počastit presv. Kešnje elo, pojó na koru primérno pesem. Opravili so gosp. župnik med asistenco litanije z blagoslovoma, in potem se vernejo k svoji lepo olepšani duhovski hiši, ter se pred vhodom vsim nazočim za priserčni sprejem ljubeznjivo in priserčno zahvalijo. Gromoviti klic „Slava!" je sledil na njih besede. Zvečer prižigal se je pred fa-rovžem in drugod umeteljni ogenj. —
Drugo jutro zgodaj naznanja mogočno pokanje možnarjev in veselo priterkovanje faranom, da se je zaznal za nje veseli dan. — Že pred deseto uro bila je cerkev tako natlačena domačega in ptujega ljudstva, da se ne spominjamo tolike gnječe in toliko ljudstva v njej. Ob desetih pelje 14 druzih duhovnih pastirjev gosp. novega pastirja v cerkev, in po odpetem „Veni sánete Spiritus" prečastiti častni kanonik g. dr. Klofutar živo slika dosedanje delovanje novega gosp. župnika, poja8nuje dalje v krepkem govoru: „Zakaj nam Bog duhovne pošilja" itd. Po pridigi služi g. župnik pervič sv. mašo za svoje nove ovčice. Poslednjič po odpeti zahvalni pesmi podá se častita družba z gosp. župnikom v njegovo, vso prenovljeno duhovsko hišo.
Pri obedu, katerega se je vdeležilo nad 50 oséb, vladalo je naj priserčnejše in ljubeznjivo veselje. — Med obilnimi napitnicami so gosp. župnik nazdravili na prečastitljivega gospoda patrona, knezoškofa; na gosp. pridigarja, na g. prošta dr. A. Jarea, g. stolnega župnika Kanonika Urbasa, na mnogo nazočih prečast. gospodov, kakor tudi od druzih na gospoda župnika in druge. — Popoldan opravili so gosp. prošt med obilno asistenco pete litanije.
Sedaj, ko končujemo dopis, ter ga spravljamo v kroniko fare Ižanske, želimo gosp. novemu župniku, da bi srečno pasli svoje ovčice, da bi nobene ne zgubili, temuč se z njimi vred zveličali. „Ad multos annos!"
Pod Čavnom. (O rimskem popotvanji. [Dalje.]) Ostali smo zadnjič pri katakombah sv. Kalista. Ko te, kakor sem zadnjič omenil, obiščemo in si še druge znamenitosti zunaj mestnega zidovja ogledamo, vernemo se skoz „Porta Ostiensi" zopet v mesto proti našemu stanovanju. To je bilo v sredi mesta, na tergu „Panteón" imenovanem. V začetku stanovali smo trije goriški duhovni v „hotelu Roma", kjer nas je bilo romarjev z biskupom Strosmajerjem okoli 300; pa že drugi dan smo jo pobrisali v drugi hotel (lokando). „Panteón" je ime cerkve, ki je na tem tergu, in se imenuje od tega, ker je bila v začetku posvečena vsem poganskim bogovom, to je, malikom. Veličastni ta tempelj je naj starejši hiša Božja v Rimu — in na celem svetu. Postavil jo je že 25 lét red Kristusom Agrippa, zet cesarja Avgusta, tistega, i je popis ljudstva napovedal ob, času Kristusovega rojstva, stoji toraj že 19-X) lét! Se dandanes vidi se razločno na občeiji (fasadi) napis: „M. Agrippa L. F. Cos. Tertium Fecit". Ta tempelj je tako močnega in
terdnega zidovja, da pri vseh vojskah, homatijah, požarih in pri vsem razsajanju ljutih sovražnikov in divjih barbarov, ki so v teku časa večkrat v Rim priderli, še vedno terdno stoji. Tempelj je popolnoma okrogel, zidan v podobi kuplje, z enim samim odpertim oknom v sredi svinčene strehe, in od starosti zunaj ves čem. Zob časa, ki polagoma vse zgloda in sila sovražnikove roke poznž se mu okoli in okoli; ima pa vendar pri vsem tem nekaj posebnega na sebi, kar oči močno na se vleče. Meri na dolgost in sirokost po 42 metrov, na visokost pa 95 — ravno toliko toraj kakor kuplja sv. Petra; kar je Panteon na tlčh, to je kuplja Petrova na verhu strehe. Misli si tu, dragi bravec, ogromnost te kuplje, ki se čez vse mestne hiše in zvonike kakor kraljica Rima veličastno proti nebu vzdiguje, da je povsod po mestu vidiš!
Panteon je delo kolosalno na vse strani. Verhu fasade prizidal mu je slavnoznani mojster Bernini dva mala zvonika, ktera pa tempeljnu veliko njegove lepote jemljeta. Znotraj je tempelj prav okusno izdelan in ima prostora za veliko tisoč ljudi. Okoli in okoli stoje krasni altarji, tako, da tam, kjer so nekdaj stali vsakoverstni maliki (bilo jih je vseh čez 30.000!), stoje zdaj ginljive podobe svetnikov, pred kterimi se ne več kamnitim mu* tastim bogovom, ampak čast skazuje večnemu živemu Bogu in njegovim svetnikom. Čudna pač previdnost božja! Nezapopadljive so Tvoje poti! V tem tempeljnu je shranjenih neštevilno svetinj, kosti in trupel sv. mučencev. Sv. Oče Papež Bonifacij IV dal jih je, kakor se bere, aim pripeljati iz podzemeljskih jam in rakev na 28 vozčb.
Čudno se nam je zdelo, da si je ravno ta tempelj za svoj počitek zvolii Viktor Emanuel! „Das ist auch eine Fugung Gottes", bi rekel Nemec. Počiva blizo stranskih vrat. Ali nad njegovim grobom nismo druzega vidili, kakor nekaj suhih in še precej umetnih razno-spletenih vencev z dolzimi popisanimi trakovi, razobe-šenih po zidu in po stebru, zraven stoječem. „Sic transit gloria mundi", sem si mislil! Velik si bil, še veči si hotel biti, na zadnje dobil si le revni kotek za vratmi. Kako drugač pa se blišči in se bo — čeravno zdaj ne — v časti imel grob blazega Pija, kterega je r. Viktor do smertne ure terpinčil in mu toliko solz v življenju napravil! Olovek obrača, Bog pa oberne. „Quare fre-muerunt gentes etc.... et nune reges intelligite, erudi-mini qui judicatis terram. — Zakaj se vzdigujejo ljudstva itd.... in zdaj kralji spoznajte, učite se, ki sodite zemljo"; tako žaloval je svoje dni pobožni David in žaluje po vsej pravici vjeti Leon XIII. Sterme stojim pred žalostnim spominkom in — čudno, neka skrivna moč mi ni pustila kolena pripogniti. O nekem vladarji, ki je Cerkvi veliko hudega storil, je nekdo rekel: „Si est in inferno, nulla ei prodest oratio, si est in purga-torio, maneat adhuc." Jaz tega sicer ne privošim, izrek pa ni brez resnega nauka....
Popisujem pa ta tempelj primeroma bolj natančno, ker pripoveduje se, da je ravno v tem začel učiti sv. Peter. Sv. Peter namreč pride kot reven ribič v Rim. Tu najde vse polno tempeljnov, maiikora posvečenih, in kamor se oberne, opazuje le podobe in spominke mali-kovavstva. Gredočega po mestnih ulicah nobeden ne pozna in nobeden ne ve, kdo da je; — pride tudi do tega tempeljna, stopi vanj in začne tu svoje delovanje. Tempelj ta, v začetku, kakor sem omenil, vsem malikom poganskim zidan, posvečen je zdaj prečisti Devici Mariji. Želeli smo močno tu enkrat maševati, pa se nam ni posrečilo, ker se kasno odpira, — pa dovolj, da smo stanovali zraven tako imenitnega svetišča.
Ker sem že pri cerkvi tej, Devici Mariji posvečeni, naj pri tej priliki omenim, da Rimljani M. Devico ne-
izrečeno ljubijo in časte. Goreča ljubezen in vdanost do Matere Božje šteje se med posebne opravila Rimljanov. Rim ima, kakor sem že enkrat omenil, 80 cerkvi Mariji Devici posvečenih, in tudi vsaka druga cerkev ima gotovo po enega ali več altarjev Mariji v čast postavljenih. Cerkve Marijine so vse neizrečeno lepe, drago in bogato okinčane, z damaskom sem ter tje po stenah ogernjene in pozlačene. Povsod gorijo pred Marijinimi altarji luči, lampice in ni ga časa, ni je ure, da bi tam vernih ne vidil vtopljenih v tiho molitev ali milo prepevanje. Veliko je tu in tam Marijinih podob, pri kterih so se in se vedno še gode očitna znamnja, v jasen dokaz, kako dobra in usmiljena je Marija vsem, ki jo ljubijo in na pomoč kličejo! Da Rimci Marijo Devico časte, kaže se tudi očitno po mestnih tergih, ulicah in hišah. Na vsakem tergu namreč in tudi večidel pri cerkvah stoji eden ali več velikanskih kamnitih spominkov, piramid ali obeliskov. Na nekterih le teh, po 30—40 metrov visocih, vidi se podoba Marije Device, ki milo steguje svoje ročice proti mestu. Nikdar ne zabim — da le samo enega popišem — velikanske blizo 40 metrov visoke piramide na ter^u „Spagna", ravno pred Propagando. Na njej je zala bronasta podoba Marijnega čistega spočetja. Ta piramida in podoba na verhu je tako veličastna in lepa, da ni mogoče dopovedati. Spodej so štirje veliki preroki, Izaija, Jeremija, Ecehijel in Daniel, ki vsak svoje prerokovanje gledč prečiste Device in Božje porodnice v rokah derže. Druzega jim ne man]ka kakor govoriti — tako umetno so izdelani. Ko sem to podobo sterine ogledoval, pristopi k meni nek Rimljan in mi podobo še bolj pojasni. Na to kaže mi na velikansko poslopje „Propagando", ali izobraževališče za razširjanje sv. vere in pravi med drugim: „Si, il re voleva a vere anehe la Propaganda, ma non ci fu pos-sibile, e non ci šara, perche allora guai. ..." Rad sem Rimljana poslušal, pa odtegnil sem se mu kmalu, temveč, ker je precej glasno govoril in jaz bil sem sam brez mojih tovarčev. Romarju pa ni prijetno samemu okoli hoditi.
Oddani darovi in zbirke „Zgod. Danice". (Dalje.) 31. avg. oddanih v knežje-škofijsko kancelijo: a) Za sv. Očeta papeža 360 gl. 93 kr.; — b) za sreduje-afrikanski misijon 65 gl. 62 kr.; — c za naj potrebniši misijone 26 gl., in verh tega kacih 40 gl. malih zneskov, kakor za Božji grob v Jeruz., za Ameriko, Kitajsko, za nektere domače potrebe itd.
Ravno ta dan proč. g. vodju sv. Detinstva, kan. A. Zamejcu, 215 gl. 17 kr.
1.	kimovca 1881 poslali v Adrijanopel prečast. P. Tom. Brsesku 331 gld. 20 kr. in 1 ces. cekin. (Vmes 112 gl. prejetih od č. g. Val. Lah.)
2.	kim. č. g. Ar.t. Ponikvaru zbirke za pogorelce v Knežaku 110 gl. v bankovcih, 10 gl. v sr. in 50 kr.
Ravno ta dan oddanih po čast. gosp. Jan. Demšarju 85 gl. za pogorelce v Zirovski fari na Dobračevi.
5. kim. Po čast. g. župniku v Sorici Ant. Jamniku oadanih 245 gl. in 2 vel. križavca za cerkev v Bohinjski Bistrici. (Prešnjih darov za to cerkev in tudi več druzih domačih ne omenjamo, ker je bilo prejemanje poterjeno v „Danici".)
9. kimo\ca č. Br. trapistu Kazimiru Benc-u v Ba-njaluki naslednje darove: 6 gl. za redovnike Trapiste v Bosni; 20 gl. in več ss. podobic za samostan v Ma-rija-Zvezdi; 8 gl. za misijon oo. Trapistov v južni Afriki;
5 gl. za redovnice sv. Kervi v Bosni.
Kaj se godi s takimi, ki Gospodovo dneve oskrnnjajo!
(Dalje.)
Drugi zgled v drugem pomenu. Podajo se tudi v praznik trije fantje iz domače fare v drugo za drugim spolom. Med potom v neki stranski kerčmi še nekaj vina spijejo; med tem jih pa ondotni fantje zasledijo, ga tudi nekaj litrov popijejo, potem pa gredč k mostu fantov čakat in se za mejo skrijejo. Ko fantje dojdejo, nevedoč, kaj jih čaka, planejo po njih, dva hitro zbežita, enega so vjeli, in mercinarji tako strašno tepli, da je tamkaj obležal; ko so ga pustili, ga tovarša do bližnje kerčme pri veliki cesti zaneseta. Ta fant je bil hudo zdelan, ni mogel več hoditi, ne govoriti in čez 5 dni je v tem žalostnem stanu svojo dušo izdihnil! Vidite grozo!... Zgodilo se je tudi to veliki praznik, v god Jezusovega vnebohoda zjutraj. Spodobilo se je taki sv. večer pripravljati se pobožno na sveti praznik, ss. zakramente prejeti, ne pa nesramno voglarenje ! V praznik jim ni mar za Jezusa! O potlej na smertni postelji, čeravno je revež brez vse priprave, so pa le duhovnik z Jezusom pervi na strani. Ta 201etni fant je šel s tovarši čverst in zdrav od doma; ali nazaj ga več ni bilo, — pokopan je v tuji fari. Bodi vam vsim fantom v stra-šivni zgled, kaj je konec voglarjev.
(Konec sledi.)
Razgled po svetu.
Na novem Laškem je nedavno umeri neki Peter Cossa, arci-liberaluh in rudečkar, kterega zdaj liberalni listi tudi kujejo v zvezde, kakor je njihova šega, kadar oči zatisne kak pajdaš njihovega kopita. Od kod tolik šum, toliko smešnega razbobnovanja tena človeka?
Od tod, ker Cossa je bil framason, pevec nove Italije, hvalisar poganstva, zagovornik Julijana odpadnika, Nerona in vsacega sovražnika keršanstva. Zato ga zdaj tako ponebešoujejo in pobožujejo, da vso mčro ta neumni šum presega.
Kakor pa se nespametno počenjanje navadno samo osmeši, tako je tudi zoper hudobno in bedasto „cosso-vanje" eden liberalnih listov, „Corriere di Milano", sam na noge stopil in bral levite drugim kričavskim Časnikom, da bi jih moglo prav pod kožo sram biti, ako bi imeli še kaj občutka za sramožljivost. „Rekli bomo tako reč", pravi milanski li3t, „ki nam bo vsih jezo naklonila, ako opomnimo, da v tem skazovanji... je nekaj prisiljenega, kine časti umerlegainje zmožno žaliti žive." Pravi dalje med drugim, da duša Petra Cossa sama bi se morala nejevolje zgroziti pred tolikim bobnanjem in kopičenjem hvalisovanj. ") S takim po-čenjanjem, pravi, se vedno bolj tudi po Laškem, kakor se je drugod, dela neka izmišljena intelligenca, razločna od prave ali resnične intelligence. Molčimo o tem, da neki dnevničarji neposrednje danes — s svojimi hiper-bolami — kamenje lučajo na koga, ki so ga se včeraj postavljali na altar je... Farizejev namreč veliko število n. pr. je ravno na Laškem, ki so bili deržavni služabniki pod vlado Pija IX, precej ko je bil Rim uplenjen, so pa pobegnili v tabor papeževih sovražnikov, se vrinili v mastne službe framasonske Italije in postali so naj hujši preganjavci papeža in Cerkve — pravi „poštenjaki" psevdoliberalnega kopita! In kaj ti ljudje namčr-jajo, razodevajo sami: uničili bi radi papeštvo, da bi
*) Premislika vredne besede. Vr
potrebili keršanstvo in obudili umazano poganstvo. ,,Trionferete sul cristianesimo nel Papato", je rekel ru-dečkarski list „Lega", to je, potreti si umišljujejo rudečkarji keršanstvo s tem, ako bi poterli papeštvo. Naj bi se ti novi rudeči purmani spominjali, koliko so opravili pri tem delu njihovi starodavni očauci: Neron, Julijan, in druzih stotine.
Rim8ko. Znano je, kako je laški minister ManČini poslal pisanje do evropejskih dvorov, v kterem je po-jasnoval rogovilstva o prenašanji merliča Pija IX 13. mal. serpana. V tem pisanji pa je popisoval prenašanje kakor
Solitiško skazovanje (demonštracijo) ter lažnjivo ter-ii, da niso liberalci, ampak klerikalci priliko dali k rogovilstvu in so toraj rovarji zoper vstavo, češ, da so zveršitelji oporoke zoper pravo premikali ostanke Pijeve! Toda preiskava rimske apelacijske sodnije je pokazala, da minister je dvorom krivo poročal in naj višji sodnija je po natankem pretresanji te reči izrekla, da Pijev sprevod se mora po vsaki ceni misliti kot versko opravilo in toraj kdor ga bega, bega versko čutilo, in to so Btorili oni, ki so mirni sprevod psovalt na očitnem prostoru, peli nespodobne pesmi in toraj dražili svoje to-varše k nadaljevanju tega pohujšanja; ti pa niso bili klerikalci, ampak liberalci. Tako določilo svetne kraljeve sodnije, ki gotovo klerikalcem ni prijazna, je za-clelo kakor strela ministra in lažnjive framasonske časnike in zamašilo je usta mnogim, ki so trobili v svet, da so katoličani krivi omenjenega pohujšanja. („Zagr. katol List.')
Katoliški laški listi zdaj reč vsestransko pretresajo in pritiskajo ministru na vse strani; posebno „Osser-vatore liomano" prinaša spis za spisom, s kterim neusmiljeno mlati po ministru ManČini-ju in njegovih to-varših.
Pod naslovom „namen" „Osservatore Romano" ministru Mančini-u pojasnuje, da v svojem pismu do evropejskih dvorov je razžalil diplomacijo, ker se mogočno obnaša, kakor bi Italija Evropi hotla postave predpisovati; da je minister s svojim izgovarjanjem škandala od 13. jul. advokat v svoji lastni reči; da za svoje terditve ni naznanil nobenega dokaza; da je laška vlada sebi nasprotne telegrame priderževala itd. Posebno znamenito pa je, da po „Osservatoru" noben narod s kakim dokumentom nove Italije ni priznal, da laška vlada dozdaj še nobenega pisma kake veči ali manjši vlade ni naznanila, s kterim bi bilo priznano novo stanje itd.
Cesarja ruski in nemški sta se 9. t. m. sošla v Dan-cigu; pričujoč je bil tudi Bizmark. Ruski in nemški časniki so tega veseli in tolmačijo si to ko znamnje priserčne prijaznosti med obema cesarstvoma, pa ko poroštvo miru in reda v Evropi; toliko bolj, ker ne dvomijo, da tretja moč v tem edinstvu je Avstrija. Laški in francoski vradni časniki pa se kremžijo, ker čutijo, da ta prijaznost bode ujzda laškim in francoskim nena-sitljivim pretvezam in najberže njunemu preganjanju resnice in pravice.
Zahvale:
Št. 81. Tavžentkrat bodi češena, o Marija! in sv. Jožef, ker sta mi tako hitro pomagala. Kdor se Mariji priporoči, ona ga ne zapusti. O Marija, pomagaj nam še zanaprej v dušnih in v telesnih potrebah!
E. K.
Št. 82. V silo hudi zadregi zastran spolnjenja naložene dolžnosti mi je N. lj. G. proti vsemu upanju po čudni poti pomagala, ko sem jo na pomoč klicala. O Marija, bodi češena!	M. C.
V molitev priporočeni:
Da se doseže hišni mir v neki družini, in vse drugo, kar je k temu treba, naj priserčniši molitve prosi ter-peča oseba. — Neki dušni tiger, da bi bil ponižan in da bi se spreobernil. — Mladeneč, da bi nastopil pravo ot. — Deklina iz Savinske doline, že več let hudo olna, se prav serčno priporoča v bratovako molitev N. lj. G. za zdravje ali saj za polajšanje v hudi bolezni, če je Božja voja. Zahv. se nazn. po „Zg. Danici". — Mladeneč v nevarnosti zarad vere in keršanskega življenja, zopet priporočen. — Šolska mladina za srečen začetek s podukom in za modre učenike. — Bramba sv. Cerkve zoper brezbožno framasonstvo. — Žena prav živo priporoča svojega nepokojnega in silno jezi vdanega moža v bratovsko molitev, ker to silno škoduje otrokom in celi hiši odganja^ srečo iu blagoslov. Uslišanje se bo naznanilo. — Se druga žena ravno v tih zadevah. — Vsi dobrotniki šolske mladine.
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
19.	kim. Dosti je zopernega pod solncem, pa naj bolj zopern je napuh pri golobradežu.
20.	Nobena pregreha se težej ne skriva kakor napuh in nečimernost.
21.	Ponižnost nas popolnoma dela oziroma na Boga, krotkost pa oziroma na bližnjega. (Fr. Sal.)
22.	Prevzetno serce je povsod gnjusobno; zato tudi v nebesih prevzetnih angelov Bog ni terpel.
23.	Kako naglo bi bahač opustil svojo ošabnost in nespametno obnašanje, ako bi vedil, kako zaničljivega se dela pred očmi bližnjega; kaj še le pred Bogom!
24.	O človek, ti si v veliki zmoti, ako misliš, da si na vse strani svoboden in da te nobena postava ne veže! Malokteri greh tako hudo samega grešnika tepe, kakor razprežeuost in razuzdanost, ker samopašnik nad vsimi postane suženj vsih.
25.	Dokler si na razpotji, kteri stan bi si izvolil, moli vsak dan za razsvitljeuje; zakaj zmota je dostikrat nepopravljiva.
Zapisnik za bratovšino Naše ljnbe Gospe presv. Serca po odhodu č. g. Dolenca ima zdaj č. g. Jan. Porenta, stolni kaplan in sakristaii. Njemu naj se toraj pošiljajo imena novih udov itd.
Bratovske zadeve.
Koledar za prihodnji teden:
19. kimovca. S. Januvarij, škof m. — 20. S. Evstahij in tov. m. — 21. (Kvaterni post.) S. Matej evang. — 22. S. Mavrici j m. — 23. (Kvaterni post.) S. Tekla dev. m. — 24. (Kvaterni post.) B. M. D. rešenica jetnikov. — 25. Šestnajsta nedelja po Bink. BJ. Marija pomočnica ali Cervelijonska, dev.
Listek za raznoterosti.
Dr. Janes vitez Tersteniski Presvitli cesar so z lastnoročno podpisano diplomo od 17. rožnika t. 1. dr. Janezu Bleiweisu, namestniku deželnega glavarja, profesorju itd., kot vitezu železne krone tretje verste vsled plemeniških pravil podelili viteški stan s primkom ,,T e r s t e n i š k iod T eo t e n i k a, rojstvenega sela pradedov te družine. To selo je pod visoko goro Stor-
žičem nad Kranjem. Tako je spoštovana ta družina dospela sopet do domačega primka, ki ga je imela v začetku, kakor smo pred kaj časom slišali od dr. Jun. BI. samega; zakaj ime Bleiweis, ali kakor se ie drugi brat pisal, „Plenveis", je tyIo_jwnarejeno^ iz ¿J?_lavež". — Čestitamo s priserčnostjo vsi družini.
? ljubljanskem nrinlinskem samostana so 12. t. m. tri gospodičine med prav ginljimi obredi sprejele redovno obleko, namreč: Jožefa (zdaj Eleonora) Hudo vernik, iz Radolice; in ko laiki: Neža (zdaj Cirila) Grošelj, iz Doba, in Helena (zdaj Metodija) Spelak, z Iga.
Prestave naj lepših himen sv. Cerkve J. Bile a, II. del. Cena 30 sld. v katol. bukvami. — Že 11. 1868 in 1*69 je naš verli gosp. Bile začel poslovenjati cerkvene pesmi ali himne, kakoršne irmrjo mašniki v svojih cerkvenih molitvah in jih prepeva sv. Cerkev; in prišel je takrat na svitlo pervi zvezek, kterih se tudi še nekaj malo dobiva (po 25 sld.). Zdaj pa je dogotovljen drugi ter zadnji del, toda samo v 400 iztisih. Tako imamo Slovenci v svoj jezik lepo, umevno in sploh prav dobro prestavljene vse himne iz brevirja in mašnih bukev, ter jih lahko berejo in pojejo tudi tisti, ki ne umevajo latinščine. To je gotovo velika korist in ne manjša čast za naš narod, zlasti ker tudi sv. Oče so z veseljem sprejeli poklon tega dela in rekli, da dobi častni prostor v njihovi lastni osebni knjižnici. Kar smo že enkrat omenili, bodi tu ponovljeno: Naj blagi Slovenci hitro pokupijo teh malo iztisov, in pa Bog nam ohrani še dolgo našega gosp. Jan. Bilca, kterega naj bi potlej prosiii, da bi vse lepo delo v celoti pregledal in za novo skupno izdajo vrediti blagovolil.
lilosti ST. Očeta. Velikemu altarju M. D. v nebo vzete v Mekinah so sv. Oče podelili privilegium za popolni odpustek „ad perpetuum", kadar koli se na njem mašuje. Čast. g. duhovnemu pastirju pa tudi osebni privilegij za trikrat v tednu.
Poterdilo in zahvala. Podpisani se zahvaljuje v svojem imenu in imenu vsih obdarovanih za obilni znesek 113 gl. 50 kr., katerega je po si. vredništvu „Zg. Danice" od dobrotnikov prejel za tukajšne pogorelce.
Knežak, 2. sept. 1881.	A. Ponikvar.
Na Tersatn 5. avg. 1881 so pri zboru definitoijev okrajine sv. Križa pod rredsedništvom prečast. P. pro-vincij&la M ir o s lava Hoenigmana naslednji gvar-dijani izvoljeni: Za Kostanjevico prečast. P. Evstahij Ozimek; — za Pazen č. P. Serafin Pramberger; za Jasko č. P. Gilbert Gravelj. Vikarji pa so postavljeni : za Pazen mnogočast. P. Vilibald Sčver; za Klanjec mnogočast. P. Kalasankcij M ar gre i t-ner; za Karlovec mnogočast. P. Julij Brunner.
Bramba Pija IX. Kako zopern je r. Pij IX peklu, kažejo napadi nanj še po smerti. 13. jul. so najemniki skrunili ostanke tega velikega papeža o njegovem prenašanji. Na Francoskem pa je eden časnikarjev delal še huje, ko je v nesramnem romanu preostudno gerdil celo Pijevo dobro Ime. Nesramnež pa je tožen in po francoskih postavah ima biti obsojen, da bo plačal 100.000 lir, kar zahteva zastopnik tožnika, sorodnika Pijevega, gr. Mastaja. Poslednji pa je naznanil, da ves znesek, ktfcregs" bodo francoske sodnije določile, naj se oberne za vstav neozdravljivih revežev in ubogih sirot, ki je bil od Pija IX vstanovljen v Sinigaliji.
Dobrotni darovi.
Za pogorelet v Knežaku: Č. g. M. Markič s farm. 20 gl.— Žalinška duhovni ja 2 gl. — Dor. Gogola 50 kr.
Za vogorelce v Dobra fevi v Žirovski f ari: Č. g. župnik M. Markič s farm. 20 gold. — Žalinška duhovnija
2	gld.	/Ai k, ,0.,-. /
Za pogorelce v Cerkljah:' Č. g-. žtipnik M. Markič s farm. 20 gld. — Pr. Gostačr 5 gld. — Žalinška župnija 2 gl. — Dorot. Gogala 50 kr
Za pogorelce v Kostanjevici: Č. g. župn. M. Markič s farm. 20 gl.
Za razne in naj potrebniši pogorelce: Č. g. župnik Jan. Germ iz Škocijana 20 gold. — Štangarji s č. g. duh. pastirjem 7 gl. — Č. g. I. Juvanec 3 gl.
Koledniku sv. Miklavža (za novo cerkev v Bohinjski Bistici): Č. g. župnik M. Markič in farmani 20 gl. — Marjeta Vandrovec 40 gi. — Žalinška župnija 14 gld.
—	Dorot. Gogala 1 gl. — J. Kajžar 1 gl. — Štangarji s čast. g. duht pastirjem 3 gl. — Pn. gosp. kan. in sem. vodja dr. A. Čebašek 10 gl. — Neka oseba po č. g. J. P. 50 kr. — Po pn. g. kan. Urhu 1 gl.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Iz Kapfenberga 1 gold. — 0. g. župnik J. Viran t 2 gl. — Neimen. 3 gl. — Po č. gosp. Jož. Erkerji oseba 1 gl.
—	M. T. po č. g. J. Porentu 5 gl.
Za desko sirotišnico v Ljubljani: lz Dolenje vaei po č. g. župniku 4 gl.
Za sv. Očeta: Neimen. 5 gld. — Č. g. J. Virant župnik 2 gl.
Za afrikanski misijon: Iz Dolenje vasi 1 gl. — Po č. g. J. Porentu 1 gl.
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: J. Kajžar 1 gl.
Za sv. Detinstvo: lz Dolenje vasi po č. g. župn.
3	gl. — M. Jager 1 gl. po č. g. župniku A. Potočniku.
Za Studentovsko kuhinjo: Neimen. 2 gld. — PreČ. gosnod dek. Fr. Vidic 5 gld. — G. T. P. vv Ljubljani 5 gl. — C. g. Ivan Juvan v Idriji 2 gl. — Č. g. župn. Mehovski J. Virant 1 gl. — T. R. 20 kr. — Pn. g. sem. vodja in kan. dr. A. Čebašek 5 gl. — Po č. P. An-geliku 6 gl. — Č. g. Š. Z. 1 gl. — Č. g. B. 1 gl. ±
Opomba. V nedeljo, 18. t. m., o '/«8 bode pri altar j i Naše ljube Gospé presv. Serca sv. maša za vse tiste, ki dobrote skazujejo ubožni šolski mladini, t. j., ki kaj darujejo za „štud. kuhinjo". Kakor je bilo že povedano, se bode vsake kvatre pri Naši ljubi Gospej opravila ena sv. maša za naj veči potrebe in za spolnjenje naj serčniših želj tistih blagodušnih dobrotnikov, ki podpirajo ubožno šolsko mladino po tej poti. Tudi pri vsaki drugi sv. maši jemljemo v „Memento" vse omenjene dobrotnike. Letos jih toliko pomoči prosi, da se nam lasé ježijo, ka^ar na to mislimo, in mogli bodo le prav po malem pomoči dobivati, pa še ne vemo, če nas ne bodo na bobeu djali!! Ker pa verh tega fantje še niso v tisti starosti, da bi bili k ostremu vsakdanjemu postu (digiuno stretto) terdo zavezani, zato vsacega občutnega človeka serce boli, ako vidi, da se
{>reveč pajčevine dela krog zdravega mladostnega že-odca, in več ko bo pomoči od dobrih sere, manj bo take pajčevine. To govorimo zlasti takim človekoljubom, ki so zmožni to razumeti, n. pr., kteri so sami v življenji poskusili, kaj se pravi lačen biti in kteri tudi, revežu žele, da bi s Študiranjem jjrak.jj.oljši stan prišel. Ako so pozneje nekteri nehvaležni, zato pri J3ogu dobrota nima nič manjši vrednosti; nehvaležni, zlasti nehvalŠZBi do Boga, se tudi pri prSTnožnih in bogatih ne pogrešajo. Naj bodo tedaj ubožni šolci blagim sercem prav gorko priporočeni; vsak — tudi prav majhen dar — najde dobrotno mesto in Naša ljuba Gospá presv. Serca Jezusovega dobrotnikov ne bo pustila brez obilnega plačila.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. - Tiskar,i in založniki: Jožef Blazniknvi nasledniki v Ljubljani.