mi«*. ¿i ir*? •» mm«. «M« tta_ AJjrf Coagraaa of lUMfcJ^ II T». torek, 19. januarja (January 19), 1926. STEV.—NUMBER 16 Načrt, ki ga je isdekUa Cikaika delavska ivesa, določa, da vsak član plača $2. Chlcago. — Organizirano delavstvo v Chicagu bo imelo evo-jo oddajno radio-postajo sa ras-iirjanje govorov delsvsklh voditeljev, delsvske propagandi, godbe in petja itd. Tako je bilo naznanjeno na redni seji Cikaške delavske sveže zadnjo nedeljo. Tajnik B. N. Nockels je predložil načrt financiranja. Njegov načrt je, de vsak Član zveze plača dva letna asesmenta po en dolar. Ker Ima zveza okrog 400,000 članov, prinese asesment $800,000. Asesment prvege leta se porabi sa nakup postaje, ostala polovica pa za vzdrževanje postaje. Sveža ima na razpolago tri poetaje, ki jih lahko kupi. Cene eo $88,-000, $90,000 in $266,000. Zadnje postaja, ki je najdražjs, ima dobre orgije in drugo fino opremo. Tovarne, ki nočejo primati 44 * nr dela v tednu, aa saprte. — Pela se saaso v takosvanlh ftmžlaeklh" tovarnah. Sttereon, N. J. — Odločno |je uvilnih delavcev v Pa-tereoau sa isvojevanje 44 ur dela « tednu je povsročilo, da je velika tovarna Psssaic kom penije zaprta. Ta kompanija ima svojo tovarno v predmestju CUf-tona. V nobeni večji tovarni za ijf elko is svile ne delajo več ko a uy v tednu. Četrti januar t. 1. je btl določen kot dan, s katerim $e prične delaU le 44 ur v tednu. Tako sta določili o orga-nissciji svilaih in tdkatilnih de-laveev. In ta sahteva je bila u-pofttevana. lastniki petdeset malih'tova-ren so v prtih dneh po 4. januarju t. 1. priznali skrajšani delavni čas. Večina tovaren v mestu je sprejelo to sahtevo delavcev. Delajo le še v takoivanih "družinskih tovarnah, v katerih delaje večinoma sami sorodniki in ki imajo po največ do petde-set delavcev. Ta uspeh v Patereonu eo si priborili svilni in tekstilni de-Isvci, ker so nastopili složno in solidarno.. Ta sloten nastop naj bo Sa zgled delavcem v drugih krajih, v katerih je teketilna industrija. V Connecticutu delajo delavci v tovarnah za izdelovanje fcvile in - blaga iz volne in bombaža po 66 ur v tednu, ker niso složni. V Massachusettsu delajo v tej industriji po 48 ur v t«*inu, ker ni prave edinoetl PROSVETA ¡j, glasilo gumama katodni pootobhb jkdnoti LASTNINA SLOVKHSKS NAEODNS rODPOUTV vel lile le $1 JI as tri ptam} •H». $1 Si m th omni, in m JKDNOTB IT-SI h. -PR08VET A' -THE ENLIGHTENMENT" orfm at tiM Ni Owm4 bf Um ttotmk NaM rate« on Suharrtptlna: IntUd SMO v oklep•>« a pr. rta )• • Um Aim 4» It via a« tsUrl Ikrt. (Dec. SS-») mi peukle fl____..ii . I _ ,, mm-^^Mmrnmm I UHOtIU JO prftfOCIlBO, OSREDOTOČENJE BOGASTVA V ROKAH POSAMEZNIKOV. Nikjer ne stopa tako o&vidno osredotočenje bogastva v rokah posameznikov človeku pred oči kot v Detroitu, ko si ogleda podjetje Motor Ford kompanije. Tu vidi človek fravi navpični trust» to je trust, ki ni omenjen k na produkcijo avtomobilov, ampak trust, katerega Sake segajo v razne sorodne in nesorodne industrije. Tu vidiš mogočno centralo za oddajanje gonilne sile, ki se oddaja v razna Fordova podjetja, in leže raztresena posamič ali pa v skupinah na obširnem ozemlju, obsegftjočem več tisoč akrov sveta in ki je Fordova lastnina. Njegova podjetja veže železnica, ki je Fcfrdova lastnina. Po tej železnici se dovaia pretnog iz premogovnikov v Kentucky-j% ki je zopet Fordova lastnini. Ta premog se izpreminja v Fordovih koksovnah v koks, ki ga ne vporablja le Ford v svojih podjetjih, ampak ga lahko prodaja tudi drugim, Id ga potrebujejo. Iz tega premoga pa ne pridova Fordova kompanija le koks, ampak iz njega dobi še druge produkte kot naravno olje, bencin, benzolMtd. Tu se ne Vlit ničesar proč, vse se vporabi za eden ali drug produkt. r Železnica ne služi le Fordovi druftbi, ampak vsakemu, ki jO potrebuje. 0 tej železnici pripovedujejo, da je imela o, preden je prišla v posest Fordove kompanije. Zdaj te železnica več izgube. Podjetje Fordove kompanije v'Dttroitu je tako obsežno, da.vnjem dela več ko 110,000 delavcev. Ta kompanija celo lastuje svojo mesnico in prodajalno za jestvine, s katerima dela veliko konkurenco khunarjem in mesarjem. Kompanija kupuje v velikih množinah in zato dobi jestvine in meso veliko ceneje. Denar, ki ga Fordova kompanije izplača svojim delavcem kot mezdo, prihaja zopet nazaj skozi njegovo prodajalno in mesnico. Ta kompanija ima tudi svoja bančna podjetja, tako da sama financira svoja podjetja in jim d^oli kna-dit, kadar ga potrebujejo. Fordova kompanija je Wall Stmt sama za sebe. ' r • / i O Wall Streetu gre glas, da 168 trustovskih družin lastuje vsa podjetja, ki so podložna finančnikom, nastanjenim na tej ulid denarja in mešetarstva. Ampak nikjer v teh podjetjih ni videti, tako osredotočene produkcije in distribucije produktov kot v podjetjih Fordove kompanije. Fordova kompanija ima zaposlenih 192,000 vseh delavcev, od katerih jih veliko več kot polovica delh o v Detroitu. t ptf nftgptf JQBBslEL - Ali kar je delavstvo zamudilo, lfhko popravi Organizira naj *# politična, 14 se prične organizirati strokovno. Tako bo pokazal^ da razume Kare! Marksove besede, da mara biti osvoboditev delavstva izpod jarma moderne mezdne sužnosti k delo delavstva samega. Hfcavaa. fa. — V ( oraopoiisu, Pa., sem v sadu jem aprila pu»n! vse Čvrsto is zdravo, kar se tiče .slovenskega iivlja. Se v zadnjem juliji M rne is CorHt^Ua^ibbi-akali vsi zdravi, srečni in veseli ter obljubili so. da se kot prija tel j i ob priliki snidemo. V sredi npvembrn m. I. sam pa dobil pismo, da je umri na! rojak in br. Joe Mnrkončič, ki je podlegel štiridnevni pljučnici. Vsi, ki smo poznali pokojnega Markončiča. moramo priznati, da ja bil usodnega in dobrega značaja. Bil je uatanovitelj društva št. 360 S. N. P. i. ter je vedno agiti-ral in proporočal napredno -čato-pitje. Na 8. januarja je za vodno zaspal v bližnji naaelbini Farrellu, Pa., rojak in br. Frpnk Mavec v starosti 28 krt Tudi 014 ni bolehal več kot nekaj dni. Bil'je član S. N. P. J. Pokojni Frank Mavec ja bil fte samic, med farrelltko mladino zelo priljubljen. Sami fantje in dekleta so iz prostovoljnih prispevkov nabavili lep šopet svežih cvetlk. Ker je pokojnik «ivel dalj Čaaa na hrani in Stanovanju pri družini Trojar, je ležal tam tudi na mrtvaškem odru, za kar hvala in priznanje mr. in mrs. Trojar. Bfeuštvo S. N. P. J. v Farrrllu je priredilo svojemu Članu časten pogreb. Tako se izgubljajo drttfr za drugim prijatelji in znanci. V domovini so matere skrbele za nas in zrediti v krepke in «dra-ve junake. Podali smo se v svet z dobro voljo, da izboljšamo življenje, vpregli smo se v kapitalistični jarem, da jim kopičhfco o- gromne dobičke, pri, čemUr pa naa garajo do kosti Ui tistega, ki podleže, postavijo na cesto. Ko trpin umrje, ga pokopljejo ,ob strani pokopališča, kajti lepfte prostore imajo kapitalisti, k\ I-majo denar. Na delavčevem ¿robu raste robida mesto cvetlic, nikogar ni, da bi se ga spomnil. MttSM LsiiHNMl Glrard, Ohio. — Komaj je deset mesecev, kar se je sprožita misel, da bi ustanovili sloveftšfto mladinsko godbo. Res, stvar se je izpolnila. Danea je mladina že tako izvežbana, da bo dne 23. januarja nastopila na maškaradni voselici, ki jo priredi v Slovenskem domu, to je v soboto zvečer ob 8 . Godba je tudi skleiiUa, da sa maake da tri lepe nagrade, najlepši ali najitfi aH pa smešni. Torej na noge, rojaki, da vidimo ta večer vsake vrste Ford ne^združuje k velike gospodarske moči, ampak ima tudi veliko politično moč, dariravno ne Hejo Fordov glas nič več, kot glas enega delavca v njegovi tovarni. Fordovi delavci niso organizirani politično in strokovno. PoUtično organiziranih jih je mogoče peščica, strokovno organiziranega pa ni nobenega. Ta pest politično organiziranih delavcev se sicer trudi, da zdrami svoje speče tovariše in jih privede v politično razredno zavedho delavsko organizacijo, pa ta prizadevanja še niso prinesla tktega uspeha, ki je potreben, da se omaje poHtična moč Forda in drugih industrijskih mogotcev, ki imajo svoja podjetja v Detroitu. Zadnja konvencija Ameriške delavske federacije je rfcknila, da se organizirajo delavci avtomobilske industrije v strokovni organizaciji. Ameriška delavska federacija še ni pričela z aktivnim organlzatoričnim delom, ktr se niso vrnile še predkonference, ki so potrebne za tako delo. * Kadar bo Ameriška delavaka federacija pričela z organiziranjem delavskih mas, ki delajo v avtomobilski industriji, takrat bodo delavci spocnaN, kakšno pomoto so Izvršili, ker niso pojačaU svoje politične moči. Med strokovno organiairanim delavstvom se najbolj _ sili v ospredje vprašanje: "Kaj stori Ford, ko se prične'V* preostanek je namenjen'v z aktivnim delom za organiziranje delavcev v avtomo- kortat dnatvene blagajne bilaki industriji, ki jih je dandanes pol milijone in ao ne- v** iYkhllJt dn* 2A organizirani?" In to vprašanje je upravičeno. Ford je * velika gospodarska aila In kor je velika gospodarska sila, je tudi njegov političen vpliv izredno velik, ker so delavci razen majhne peščice prepustili drugim, da so za- . rje mislili v politiki. i K.jUev^Ltla & N. P. J. re". Tudi jas se bom napravil, pa že tako, da me nikdo ne pre-kosi. Pa ne mislite, da bom šel le za nagrado, jtt je ne bom debli. To bi bilo presmeflno. Pridite, pa boite videli, de govorim resnico. Na svidenje! — M» pisanje neslo. f * • * Tit —tA! Klerikalec: Kolikb si na boljšem, odkar čitaš McCabove spise proti veri? Naročnik Prosvete: Toliko, da vem to, česar prej nisenT vedel. Koliko je pa tebi plača narastla, odkar čitaš Trunkove pridige? • » • Vsekakor ju je PvoaVeta pohuj-šala! Dr^i Zarkomet! Pred kratkim je v Clevelandu policaj u-stralil dva mlada italijanska bandita, ki sta hotela ofopati neko restavracijo. Bandita sta bila^ brata in katoličana, kar dokazuje rožni venee, ki 40 ga našli v žepu pri enem. Zraven rožnega venca je imel bandit britev. Zagonetno. Morda je zdaj v modi britev namesto križca. G. Trunk ali pater Kazimir mogoče pojasnita. — Resnicoljub, dVest Park, O. r ' • * r \ Izobrazba v Kutariji. Dva "bravea* sta prišla skupaj in se razgov&rjala o "berivu" v kutarskem "dnevniku". — Ti, v našem papirju sem našel besedo "zofiat". Veš ti, kaj pomeni? Jaz ne. t — Ne vem. Tako čudno pišejo naši gaapudje. Tako si mislim, da zofist je tisti, ki'ima Zofko za ženo. Sicer pa vprašam ga-spuda... ' > r-----------•- ' • • • t' VSI DOLGOV NI PAKTI BÄBNI. ODO- Vnahington. d. c. — Poslanika zbornica je v soboto rapidno ratificirala vse pogodbe z evrop-i vladami za odplačevanje vojnih posojil, ki se bile do danea tklenjene. Ratificirani ao bili pakti z Belgijo. Rumunijo, E-atonijo. Letvijo in Cehoalovnki-jo. Italijanska pogodba je btU o-v petek. Zadnjo besedo Saj bo kolek ta. Cenjeni K. T. B.! Toneta Gr-dinata ne poznam osebno, videla pa sem njegovo sliko, ko si je o-brisal obraz z Ave Marijo in je ostala podoba na papirju. Mož je odprte glave, kadar odpira usta in bruha na S. N. P. J. Njegovi pristaši naj mu kupijo patentirano posodo. — Ena. ki ja priro- mala iz Oklahome v Detroit. • ♦ • . Trunk na ve. Trunku v pojaeiftlo: Mary Surrat je v svojem stanovanju skrivala zarotnike, ki ta umorili Lincolna. Pri njej eo> Imeli tha-j al išče. Z drugimi prijetimi >a-rotniki vred je bila obsojena na smrt in obešena. Pred smrtjo je poklicala k sebi katoliškega duhovna, ki jo je tudi sprsmi! pod vešala. Torej ni ssmo figurirala svojega verskega pripndatttvs. Jaz ne morem figurirati katoličana. če ae ne brigam aa cerkev in njene ceremonije. . • • • Telefon je alar 60 let. Chicago. — Te dni je preteklo 60 let. odkar je bil itnajden telefon. Iznajditelj je bil Graham Bell. Sedmero sfetovnth čudes naj te gre obet it t V Ameriki imamo rudnike, v katerih kopljejo rudo in premog n žganje. Imamo Mdi profesorja, ki oči. da je zemlja štlrioglata plošča. Končno imamo sodhika, ki je obenem farmar, fajmošttr. tivi-nozdravnik in babica. Avstralija; kje ti ti t * • • j Prečita J pravila, enkrat čitaj. in potem še K. T. B. TOREK, 19. frarttv kiti v iwdji kimji krivec, Teleki j« pobegu« ▼ Nem fi)0. odrske vledi tt^otevlje Frenciio. d* Berlin. 18. jan. — Grof Tele* i bivši <»grški ministrski pred-lojk, je v soboto pribežal Jenakovo. Ko^se glasi vest, je Teleki zapleten v ponarejen je 30 ifljjard francoskih frankov, «a-I je prišel v Nemčijo, da uide jciji. Teleki je bil eden vonjev kartografiČnega zavoda Budapešti, v katerem so tiska ponarejen denar. Druga veat glasi, da so ponarejale! dobili plošče i'l Augsburga na Bavarcem, kjer »o bile narejen^ med Dunaj, 18. jan. -r Grof Beth-ogrski ministrski predsednik, je zagotovil Francijo, da bojo knez Windisch-Graetz ln osta-aretiranci postavljeni pred sojine in kaznovani v jjolni meri, se jim dokaže krivda pona-ejanja francoskega denarja. ini proces pride enkrat v februarju. Kakor vse kaže, je ogrska vla-gpretno potlačila vse poskuse, so vodili do zveze regenta Iortyja s ponarejalci. Horty bo eljito opran in najbrž ne bo inkrat nobene vladne krize ra škandala. Policijska preiska v Budapešti je da zdaj odkri-i, da ao bili tudi trije bankirji ¿vezi. Ogrski posojilniški zavod i zmenjal 150 ponarejenih fran-Mkih not po 1000 frankov in u-ivitelj tega zavoda, Gabriel toss von Bellus, je bil odstav- Zapleten je tudi kaplan Ste-Zadravecs, ki je menda pre-falsifikate. Kolikor je do j znano, sa ponarejale! vrgli ■>g 30,000 ponarejenih ban-ivcev v promet. Organizacija ponarejevalcev je ila razdeljena v tri dele. Prvi ielek je skrbef za potne liste ipečevalcev pod vodstvom Na-gyja, načelnika ogrske žan-ierije. Drugi n oddelek je bil > in vodil ga je Štefan ^Tšef kartografiČnega za^ I tretji oddelek, ki je imel |iati ponarejen denar, je pa lil knez Windisch-Graetz. je dosegla toliko, da v fc tri j i in Nemčiji nihče ne me-francoskih bankovcev po ti-frankov, kar je velik udarec [Francijo. Jugoslavija ima tu-svoje afere, kajti ponarejeni larji ao nekaj navadnega. Tam parejajo celo vozne listke za (ilično železnico. Chicago, 111. — Banditje so pribili debele deske na vrata Vfeyer Landerjeve lekarne, da tako zabranijo ljudem prihod v ekarno, ki bi jih mogoče motili pri njih banditskem poslu. Ko je bilo to delo izvršeno, so lahko oplenili Landerjevo klet za pet zabojev žganja. WERISKI FAŠISTI RAZGALJENI. (Dalje s 8. strani.) Rainey je ocenil, da je v Ame-'ki kakšnih pet tisoč fašistov. Ptttital je Italijanom v Ameri-n, da ko tako rafeumni, da ne stopajo v fašistovske vrste, ^'ital je iz knjige, ki obsega M» »trani imena oseb, ki so jih «bili fašisti. Naštel je tudi fak-kako HO bili ti umori izvršeni, t, mi žrtvami je tudi 13-rna deklica. Fašistovske taj-14 policija je bila podučena, da ^ pri ubijanju s svincem za-•k* količke, ki imajo gibljive ro-*J<. da so lahko žrtvi le razbili Ja ni bila takoj mrtva, [•ko j. žrtev ostala zaznamo-anu /.n vse žive dni. Obenem * pa bilo svarilo, kaj Čaka druge pijane, ako preidejo v opozi-'J() proti fašizmu. Rainey je omenil, da gre hva-nikar ju Charles Edward topilu, ds j« prinesel doku-n<,,,ti. ki jih rabi v svojem ar-furri'utiranju kot dokaze, da pe-Uko je civilizirana člove-družba in kakšen je faši-«ovKki 1,-ror. Prečital je tudi ' splošnem napeda ne ,)r" ' »Išrje v Florenci, ki ga J" <;Pired-ogi za registriranje tujezemcev, da bi tak zakon le pomnožil vohune med delavci. Rumunski časnikarji protestirajo proti censuri. Bukarešta, 18. jan. — Direktorji desetih vodilnih bukare-ikih časopisov so včeraj sklenili predložiti vladi ultimat, ds prenehajo z izdajanjem listov, če vlada ne omili cenzure glede poročil, ki se tičejo abdikacije kronprinca Karola. Vlada je odredila, da listi ne smejo ničesar poročati o konfliktu na rumun-skem dvoru med Karolom in njegovim očetom ter materjo in Bratianovim režimom. e '-»dar j ntšt. : Vitli k: Jngoriarijt Roparski umor pri C.rosup- em. — Višnja Gora, 31. dec. r gozdnem jarku pod Debelim hribom, v bližini vasice Dule, občina Grosuplje, so našli te dni ¿isto slučajno v gozdu človeško kostje, ki je bilo že popolnoma oglodano od živeli. Lobanja na glavi je bila prebita, kar je bilo najboljši dokaz, da je postal ne-| znanec žrtev morilca. Vest o skrivnostni nsjdbi se takoj raznesla po vsej okolici. Judje so se v trenutku epomni-, da se je že jeseni šušljalo in skrivnostno namigalo, da je bil neki krošnjar pod Debelim hribom v bližini vasice Dule ubit in oropan. Govorica pa je kmalu u-tihnila, ker ni bilo nfoguče dokazati istinitosti. Sedaj, ko so nsšli žrtev, pa je padel sum Ukoj na mladega fan-ta iz Duplic pri Stari vssi. In resi Mlajši «>j«*ov brat je izpovedal resnico. Bils sta s starejšim brstom ns delu v gozdu Pičle pol ure od doms. Po poti. k vHe Lipoglev s Pol*>. Je prišel krošnjar Tuček, je imel vedno pri v goščavo,' kjer ao sedaj slučajno našli umorjenčevo okostje. Mladi brat je izdal skrivnost nekaterim osebam že takoj po zločinu, iz strahu pred starej-šim brstom pa je kasneje vse zamolčal in utajil. Da kfošn**-je, ki ni imel koncesije ze izvrševanje te obrti, temveč je le od hiše do hiše po samotnih gqr-akih selih prodajal malenkostno, za dom neobhodno potrebno rp-bo, niso pogrešali, je popolnoma umljivo. Hodil je namreč daleč naokoli in ga mesece in meeee» ni bilo zopet v isti kraj. Orožniki iz Grosuplje so morilca aretirali in izrečili sodišču v Ljubljani. Zračni premet med Tigiiskem in Beogradom. Glavni edbor beograjskega Aero-kluba rasvija vahno akcijo za uposteve zračnega prometa na črti Beograd Zagreb. Za stvar sta se zainteresirali dve finančni skupini: v Zagrebu so to večinoma banke, Beogradu pa privatni finančniki. Prihodnji mesec Ze bo vršila konferenca, na kateri se sklene definitivni sporazum. Pripravlja se gradnja šeatih avijp-nov za potnike, pošto ifa lahko blago, ki naj bi tekom eae sezone izvršili približno 400 poletov. Izraža se želja, da se vsi apazati izgotovijo v naši državi. Domači tvornici 2. Rogožarski v Beogradu in "Ikarus" v Novem .Sadu sta že predložili svoje oferte. tisočdiaarskih bankovcev. Policijske oMeeti po vsej drŽavi so mrzlično n* delu, da izslede neznanca, ki ata hotela spraviti v Novi Orediški skoro za 8 milijonov ponarejenih tisočdinarskih bankovcev v promet. Zagrebški polioiji se je že posrečilo ugotoviti identiteto e-nega izmed obeh. Je to Mate Ma-dunič, rojen 1. 1684 v Cisti pri Imotskem. Kljub marljivemu poizvedovanju pa se neenencev doslej ni posrečilo izslediti. Notra«' pje ministrstvo in Nerodna bao» ca sta razpisala velike nagrade za aretacijo obeh. AcetecMa Mirih »Banki v Ze-grebu redi umora. Na Miramar-ski cesti v Zagrebu se našli 20. dec. truplo 14 dni starega novo» rojenčka. Policija je aretirale služkinjo Marijo Pepelnik iz Me-ribora, ki je priznala, da je dne 28. doc. ob 6. zvečer odložile tem* kaj svojega otroka. Dete je u-mrlo od gladu ali pe od mraza. Strašen zločin verako-bUene matere. V nedeljo dne 27. decembra zjutraj je izvršila posestni-ca Neža Anželj iz Vrha pri Tre-belnem grozen čin nad svojo ft tednov staro hčerko. V hipni laznosti je dekletu prerezalk vrat, da je takoj izkrvavelo. V verski zmedenosti je nesrečna mati po aretaciji izjavile, da se čisto nič ne kesa svojege dejanju, češ: "Saj to ni bil nedolžen angeljček, temveč je bil v njem vrag!" Anželjevo so orožniki odvedli v Mokronog, nekar je bila na odredbo tamkajšnjega zdrav-nika odposlana v umobolnico na Studenec v Ljubljeni. Umrii v Ljubljani. Marija Blaž, miearjeva vdova, isdelo-valka žimnic, 73 let. — Terezija Makše, postrežnica, 88 let. — •Marija Pretnar, delavčeve hči, 16 mesecev. — Silveeire Poker, hči čevljarskega pomočnika, 8 dni. — Fran Hribar, delavčev sin, 20 mesecev. Seesarijeaole! uboj v Bogat i-ču v Srbiji. V Bogatinu v po-drinjski oblasti v Srbiji ae je <^o-K.Klil 24. dec. krvav zločin. Ubit je bil upravnik pošte Vladimir Nikolič, ki je šele tri dni poprej nastopil svoje službo noči je bil v družbi dveh prijateljev. Na povretku proti domu so padli nenadoma nanj streli. Ko no prišli zjutraj uslužbenci v u-rsdne prostore, so našli upravnika • prestreljenim sencem. Vse stvsri na pošti so bile sicer v redu, samo blagajna je bile odpr-t a in ukradeno iz nje 70,000 Din. Dogodek je Izzval v Bogatlču rac umljivo senzacijo, ker tem že desetletje ni bilo nebenege slu-čaja uboja. Policije je aretirale vse osebe, ki so bile usodnege večera v Nikoličevl družbi, med drugimi bivšege upravnika pat* žte Drsgutiaa Nedtfa. ki je bil dič ponev»*! il iv>licijs je mne-nje, da je NedM izvHLi amor radi tega, da o pleni diža?m> blagajno in take pokrije primenjk-ljej, ki gs je naprav/i kot bivši upravnik pošle v Bogatiču. Samomor atomskega rudarja v MUL Dpe 88. decembre, pol ure Dreti polnočjo, ee je ustrelil z dmamitno patrono Slovenec Kazei Deželak, doma od Sv. Leñarla pri Laškem, rudar v Senj-skmn rudniku v Srbiji. Vzel je dinamitno patrono, jo pripravil, kakor je potrebno aa odstvelje-yanje premoga, je položil potem eeJevo stran prsi ia vžgal. Pri eksploziji mu je patroM zala zree, pljuča in levo Vzrok strašnega samomora De* teleks ni znen. Nesrečnež je o-atavil samo pismo na nekege svo* jega tovariša, v katerem ge prosi, da naj sporoči njegovi materi, da mu je bilo življenje neznoeno. flaéwmiir ortadega dijaka. V Beogradu se je dne M. dec. zvečer ustrelil dijak MIlan PopovW, učenec šestega razreda II. beograjske gimnazije. Krvav bediš v ptujski okolici. V Cizkovcih pri Pregerskem so se na Štefanovo fantje tako april v gostilni, da je obležal na mestu neki posestniški sin, ki se je ravnokar vrnil od vojakov. — V Stonjcih pa se je zapletel v družinski prepir neki 60 letni posaetnik, ki je branil sinu iti v gostilno. Tudi on je med prepisi obležal mrtev. V ptujsko bolnico so pripeljali celo vrsto ranjenih is podobnih božičnih pretepov. Izpele tista »a Ljubljanska tiakame Mekso ttrovatin je izstopila iz Društva tiakarnarjev, radi Čeaer so vsi v tiskarni za-»sleni delavci v smislu določil tarifne pagndbe iaostali od dele. Novo fsšistovsko neellje. Koper, 28. dec. —^V Dekanih je bil razpuščen občinski svet in je bi} na njegovo mesto Imenoven iz^ redni komizer. Vlede utemeljuje raspust s trditvijo, de je deken-ski občinski svet vršil protidr-Ževno agitacijo. To pomeni, de je ozob^e občinskega sveta v slovenski vssi Dekanih slovensko in da se noče ukloniti fašistov-skemu terorju, ki hoče ubiti sleherno kulturno stremljenje ne^ šega naroda v Julijski Krajini. Smrtna koee. V Črnem kelu pri Dekanih je, umrl trgovec in posestnik Karel ftiškovlč v starosti 67 let ter zapušča tri hčere in dve sina. Novo vino. Iz Prvačine na Goriškem poročajo, da je povpra-ševenje po vinu v tamošnjsm kraju bolj slabo in da se prodaja pijača po 2.50 4o 2.70 Lir sa liter. Branke: Različne smrti lo znano, da -H ds bi se ns kskršenkoll nsmen, — , „u si bodi nsčin polastil krošn arje-vega denarja. Prilik, je bila u-godna V semo t i je udaril kroš- njerje sekiro uko silno podari, da je nesrečnež takoj izdih- sli vsaj soudeleženec. Pri hišni preiskevi nieo našli pri njem ni-ar obtežflnege. peč v hlevu, kjer je imel konje. 126,000 Die Domneve se. de je Ml to denai od čekovni^ računov ki ga je Ne- Cudno je in nem šesto nepojmljivo, v kakih okolščinah obišče često smrt ubogega zemljana. Videl sem smrti, ki so bile odrešenje, osvobojenje in kakor nagrada za dolgo in težko pot bojev, prever in sploh vsega, čemur pravimo življenje. Malo mrličev sem videl, ki so imeli izmučen obrez, na, večina Jih ima obraz k počit, ueta v lahak nasmeh ln še okrog oči nekaj, kar bi nam rado povedalo o neznani nam sladkosti. Zato sem moral odobravati napis, ki sem ga videl v neki vseuftiliški dvorani za se-cirenje: "To je kraj. kjer smrt rade volje življenju ne pomoč ________ priskoči."--Ne, ne, videl Kritične sem obrsse mrličev, ki so se se šive pol stoletje berili in se bili na pesti t okolico ia e svojo usodo—na odru pa je imel izrez svetnika, ves v setajevanju. milini in blefteneeti. Toda videl sem sau-ti. ki niše bile odrešenje, ne konec trpijo, nje. temneč kasen, tffce in povselile sa grame in etrekotne kc. kakršnih ubogi človek še ni. Mi smešen urtikih m Videl sem smrti, kjer ae je useda iamišljnla In dolge pripravljala, kako ki v »veji gteeoti p rek es i Is vsa aeoje de-„Mssje divjanje Te niso smrti, le je kile podivjana deneet. blazn ŠHijedoveka. Nekje v Voliniji na Peljekem sem se pri prijel v hudi zimi po- noči s trojko do gostilne. TiAae pravi, de je stalo v aedegledni daljavi nekje v snegu par hiš, ki msnds niso imele drugege ba- m trojki zamenjati konje. Prsee-bajoč sem senšel e geetoljuknem samovaru, dasi eom vedzlt jg me ik> v gostilni hebrejec odirsl pri slebem žganju. KoAej< par verst pred naseljem so {Metali naši konji silno nervosni in ko smo hoteli šiniti preko redek kresov gozdič, so se naenkrat obrnili. Takoj smo vedeli, kaj je. Vsi trije, voznik, moj tovariš praporščak in jas, imo napeli peteline. Konje smo s težavo obrnili hi jih sprevHi v počasen tempo.* V luninem svitu smo videli veliko voljčjo tolpo, ki nasv je polahko obkrožala. Vos-nik, domačin Hi praporščak, Poljak* ata ae takoj izkazala in dokazala, da ata imele še večkrat opravka z s Ver jo: kolikor strelov toliko siveev je pedlo. Volkovi so se vrgli na ubite tovariše, udarili smo po konjih in kmalu nato smo sedeli v krčmi, kjer je bilo žganje res žalostno in hebrejec res čifut Govorili smo o tem, kar smo doživeli pravkar in pogovor ae je sukal o smrti. Mladi poljski praporščak je povedal eno iz svojega življenja na fronti. Govoril je a humorjem, kar pa je bilo cinizma vmea. ni motilo, ne, pričalo je sanj, sekaj kdor j» ras kaj doživel ne tarna kadar pripoveduje, temveč se skuša celo šaliti ss is tega. kar je v grosl doživel. m "V oni vojn{ fazi je šla fronta sem ln tja. kamor jo je pač vp-ter zanesel. Enkrat naprej, enkrat nazaj, tako da Čezto nisem vedel po ponašanju levela ln daš-naga frontnega krila, ali bešlmo ali napredujemo. Bog sam se na# je usmilil in nam dal vidno sna-menje sa smer našega premikanja; silne jate črnih gavranov so spreminjale fronto na vaaki njeni poti. Ta smrdljiva ptica je I-mela dober nos in instinkt. Kadar so se vttignill in leteli nesej, smo jo vselej tudi mi kmslu vihrali sa njimi. Nekoč nas je so-vrešnik pošteno nsklesnil in podil-kar ss je dalo. Jas vam ne _______povedati, kako se je to zgodilo. Samo to vem. de mi je jutvenje solnoe žarko sijalo v lise in pogledal sem. Nobenegs grmenj» in trušča ni bilo okrog mene. Sam božji mir vsenaokrog. Zdelo se mi Je, ds sanjam. Toda isška odeja me je tlačila: kup prsti in truplo vojaka. Streslo me je. Pogledal sem okoli sebe: mnošica vojakov in konj je ležala na daano in levo okrog mene. Vsa tiho je bilo v tem lepem groznem Juiru. Ah, da, očlvidno es je fronta pomaknila daleč od tod, ai mislim in tako so nas pustili ležati, nas. mrtvece. Naenkrat mi žetem ni oko teman oblek: bili ae gevrani, ki ao se krite vabili na grozno pojedino človeških ki kepjskih trupel. Hotel sem pogledati, kam se bodo ssgnzll, e tisti hip ja švignlls 'mimo mene peščica podivjanih psov, ki so jih gonili preplaššni volkovi. "Sladko je umreti sa domovino" — o TI moj ljubi Rog t Kad bi se premaknil, da bi vsaj roke dvignil, toda moje odeja je-bila pretežke. Od strahu in gnje-va nad vse to od urnostjo sem onemogel sntisnil .oči In nisem nič mislil; polastilo se.me Je ono sladke breskrižj«, ki ga ims vsakdo. ki vidi tik pred seboj gotovo smrt. O, ds bi prišls, hitro m gotovo! Motel sem moliti, Ud-de nisem, kekor de nočem prositi milosti Boga, ki mi je določ|{ tako gnusen konec, Is omotice me Je prebudilo krskanje In vreščanje. Odprl sem oči in jlb takoj nalo saprl: ogromen ga-vraa je sedel na glavi mojega mrtvege vojaka ln mu našeajal oči. llatel sem zekrišeti, e ni-d. Teko bom loasj u-mri! Meteri bodo piseli: "...s tem nasnenjamo. da je padel ns polju slave se domovino... T Metal sem na glas takle*i, sehre-In sem ne vem, seka J, t se Je odvalile truplo vo-rez mene. Gevreni so odleteli sa streljaj ia ekdeleveli tam evojo »rtv« Prse so mi bile ležjs, dihal sem in dihal. A ko je ■slass stale ns pokiaevu. sem s« Izkopal počasi iz zemlje le kmalu neto some nešli vojaki Povedali ao mi. de me je sesula grsnste. K »reši mi ni sesule glave in ko sem v bolnici okreval, sem dobil dopust Meti H «em povedo! to slovijo in vsek dan evs budila v cerkev In sežigala svečice pred Censtohovsko Merijo,.." Pili ao žganje a čajem In bili trudni od ¿udae elerije. Red bi poslušal kako veselo, predno gremo spet in zsto sem rekel vos-niku, staremu Vol i nje u: "Povsjte še vi kaj. pe ga ho» mo še eno mero!" Kosmati mošak je aacmekal, izpraznil čašo, ai okrlaai s vom usta in govoril tja v en da sem pričakoval kaj prav pa» seimo veselega. "fi, da. umreti je umseti, smrt je smrt; drugače tega ne moreš' povedati. Ampak umreti ni n-mre 11 in smrt ni smrt; drugače ne morem reči jas, ki sem pokopal svojega očeta. Je preeej pe-UobnoJtakor je goaped pravkar pravil. Sem se pa spomnil rav-uo prtg, ko smo imeli opravka a volkom... Torej moj oče je umri v hudi simi. Naše saselje ni, da bi mu dejal vas: tri lesene hajte in podrtija poleg njhb. Do cerkve in pokopališča boš s dobrimi ke-hji voail v snegu dve uri. O, ti ljuba Ruaija! In je oče umrl v najhujšem mrazu. da. Smo pojo-keli. smo pomolili» krsto, doma sbito, na sani naloštti.. zapregia sva s bratom trojko, udri po ko-njih in že sva pneveaila dobro liro. Kaj nas niso čakali sa ges-dom volkovi? Da. tolike jih je bilo. de na rešitev niei mogel misliti. Z bratom pa sva kile še mlada ; mlad človek se v zlrahu trese ln otepava s puško kakor z bičem. Pa ava jih vendar od ti» stih. ki so padli po kontih, pie-oej pobila. Toda sptešent koaji so drveli po «osdu. zndeH ob drevo. seni so se prevrnile, krste je padla s njih in teko amo obtičali v snegu. Volkovi ekreginektog nos. Streljala sva ne levo in desne. Ko pa sva videle» ds m» konjem po vratovih, sva zbežala na* saj domov. Tam smo šil z vseh treh hiš z sanmi v gead. Strašno, vam rsčem, ne po človeško in ae po šivelsko: našli smo oglodane konjske kosti ln prezno krsto. V naglici napravljena, ze je pri ImmIou razčelestnlla in od našega, ljubega starega očeta nismo imeli bogvekaj pok upati. Večen opominu mu, o mili Jesus, pijmo, žgsnje nss greje I..." Groze ms je obhajala pri tem pripovtflovanju, pri smehlh, solzah In cmokih, ki ao spremljali njegovo povest. Zsspsli smo po dolgem pitju In ko smo sedli v trojko, je žarko solnee svetilo nad mogočno, edinstveno voMnjsko simo. e Ne, ne! To ni slučejl Mi de-Življemo stvari, ki Jim prevlado slučaj, ker ne vemo ssnje drugega imens. Bili smo leto poaneje v hudem ognju. Nsšl strelski Jerkl se bili v negilci in silnem boju teko hitro napravljeni, da so bili dobrega pol metra globoki. Sključen sem se pripleail v neki bojni pa vsi do častnika, od katerega ssm hotel Imeti pojesnil. Pripravljal sem se, knko ga bom nagovoril. toda on me js še sposaai, se nasmejal in mi hitel nasproti. Bil js moj stari snanee, poljski praporščak. Ni hotel govoriti o službi, pokaže! ml je semo me! zavojček in pismo od meterei poslala mu Je čokolade in pisale« da vsek den gori pred Cenzto-hovsko Metko Bešjo svsčioe za njegovo sroAno vrnitev. Mnogo sve govorila po tako dolgem snidenju. ln ko sve se leč ila, mi pravit "Jss ne bom ušivai derov svoje msjke sem. Ne, ti si moj prvi sosed in zeto si povsbljen vsek dan in moraš priti In bove vselej košček čokolede jedla... Pridi I Itsdi moje meter», pisel JI bom in v tolefbo Ji bo... V In sem res prihajal vsek dan. Ko sem pa prišel sedmi den ln se plašil skore pe koitrnih kakor vedno, sem videl od deleč, da čl-te pismo. Zdel se m! j« čuden: ko je ¿Hal, se je dvige! In vste-jsi, gledel je še Iz Jarka — ao-vrašaik je ležal komaj dobrih sto metrov peed nami — vspe-njel se je In ne meneč se se ne-' vernost, se je vskočil nad jarkom. Bil ssm le pri njem. kotel «em ee posvariti, naj se skrije, tedaj ps je omahnil vsnek, nem in tih je obležal na strelekem Jeriču. Ko sem sud tik njega, sem pogledal v pismo, sosed mu piše. de mu je afere metke dome u- mrla. Potegnil sem ga v jarek; ne šele je imel prav majhno krvave reno. Krogle ge je sedele prav tleti hip, ko je Is ved» I, de mu je eiati od žaleetl In bridkosti u-mrts. ^ Ivan Podrta j: ZLOČM i - Samozavestno In ponosno je •topil na pot, ki ss mu Je zdela od vekomja določena in edino zveličavna. ... Toda Jedva Je bil usmerjen nanjo njegov korak, ie so ga vrgli z nečloveško silo na široko cesto, polno blata in nečednih odpadkov. Nihče se ni zmenil za njegov obup. Smejali so se ln se mu rogali. Mnogi so psovsli nje-gs, njegovegs očeta, njegovo mater, njegovo leno, ki je še I-mel nI in njegove otroke, ki še mislil ni ds se bodo kdsj rodili. •. Nekdo — bil Je ves v zlatu — ga je krepko sunil v tilnik in se zakrohotal. In tisti, ki Je stsl ob njem, se je zssmsjel tako pritr-jevalno, ds gs jo trpje najbližjih — med njimi« je bila tudi umazana In razgaljena ženska, ki se je naslanjala na človeka v cerkveni srajci — prijelo in izrinilo v jarek obcestne gnojnice. Množica ss je smejala in plosksls. Umazana ¿enaka je stopila na kup cestne nesnsge in je z odurno sladkim glasom za vpila: tako naj se godi vsakemu, ki je zoper mas! Tedaj je pristopil birič in je v imenu gosposke, ki Ima edina pravico nad vssmi, ukazal, naj ga izvlsčejo iz jarka. Švignil je po ženski s pasjim bičem in ona ga je z globokim poklonom poljubila. In vsi, ki so to videli, so jo blagrovali in jI izkazovali svoje spoštovanje. Starec s dolgo al» vo brado, s svetlimi gumbi na povaljani obleki, se je priplazil do nje. Z velikim užitkom je pritisnil svojs blede ustnice na njen razgaljen hrbet, kjer se je rdeči-la proga pasjega biča. Izvlskll so ga iz jarka umazanega in smrdečega. Ponižan in osramočen Je gledal v jarek, kjer se Je potapljal osnutek njegove slike. • Planil je proti jarku, da reši platno, ki Je vsebovalo njegovo bodočnost. "Držite gs!" je zavpll birič. "Primite norca!" je zarjula množica. In rse so ga prijeli ter gs izročili biriču. Namah se gs obkolili šs drugi biriči. Postavili so se .ošabno vzravnani pNdenj In mu grozili. V njihovih očeh, zateklih od neumorne čuječnosti, js videl vso sramoto človeštva. Nezastrt odsev človeške živsli je prihajal Iz njih. Hotel js pojsaniti, kg j ss zgodilo, tods višji birič je zarjul: "Molči!" , V njegovi duši se je uprlo. Za-klicsl je: rNikdarP ' "ZvežiU' ga!" je zapovedal višji birič in udaril radoznalegs mladeniča, ki se je preveč približal njegovi oblasti. Zvezanega so ga privedli pred vrhovnega Čuvarja paragrafov in zakonov. Množica je vpila, za njim in ga zasramovals. "Kar je zagreši I ?" Je vprašal vrhovni čuvar blričo. "Nič!" je odgovoril in se na-smehnil. Višji birič pa je pričal: "Nfjponižnejše javljam, d* je ta Človek izstopil iz vrste in huj-skal mirno množico. "To Je zločinP je pritrdil vrhovni čuvar in vprašal: "In kaj Je še zakrivil?" "Skriti Je hotel sliko, o kateri pravijo, da zasmehuje red in mir." "Kakšno sliko?" "Svojo!" je odgovoril in vzravnal glsvo. "Molči!" In govoril je birič: "Ko smo ga v izpolnjevanju svojih dolžnosti ujeli» jo Je vrgel v Jarek, da se je potopila." "Ni res! Laieš!" "Cista resnica, velečastnl gospod! Zunaj so priie." ' "Odvedite zločinca!" je zapovedal vrhovni čuvar ter si je zadostno pokadil koničasto brs-< do. VIT Tako se je zgodilo š njim, še preden je mogel povedati, kdo je in kaj hoče. AfMrajli u "ftamto"! ¿BOS «HLLmggjflL.. - mm^j Kako stojijo Jugoslovani v tam Trgovinski department je objavil izvleček iz najvažnejših statistik glede prebivslstvs v zaporih V letu 1028. Prebivslstvo v zaporih Združenih drŽavah je dne 1. januarja 1928 znašalo 109,619. To je nekoliko manj (za 1,7%) kot ob novem letu L 1910, ko je blip 111,498 ljudi v zaporih. Ker je prebivalstvo Združenih držav med tem veliko porastlo, je torej i, 1923 bilo razmeroma veliko manj ljudi v zaporu kot 18 let poprej. Razmerje napram prebivalstvu je bilo L 1928 za 17.7% manjše kot 1. 1910. Da število jetnikov pojema, je razvidno tudi iz podatkov o številu ljudi, Id so bili poslani v zapor tekom prvih šestih mesecev L 1910 in tekom prvih šestih mesecev 1; 1923. V zsdnjem polletju je bilo obsojenih v zaper 166,866 ljudi, kar je za 25.5% manj kot v istem polletju pred 18 leti. Eazmerno k prebivalstvu pa to pomenja 87.7% manj za vsakih 100,000 prebivalcev. Pijanstvo, nespodobno obnsr šanje (disorderly «conduct) in kršitev prohibicijskega zakona so tvorili več kot . polovico vseh pregreškov, radi katerih so bili ljudje obsojeni v zapor. L. 1928 je 25,6% vseh kaznjencev bilo v zaporu radi pijanatva; 1. 1910 je to število znašalo 86.6%. Ne-, spodobno obnašanje je bilo odgovorno za 14.9% vseh kaznjencev v 1. 1928 in za 19.1% v 1. 191Q. Kršitve zakonov o opojnih pijačah so 1. 1928 spravilo v zapor /11% vseh kaznjencev. Dne 1. januarja 1923 je le 4.8% vseh kaznjencev bilo Ženskega' spola. ■Kar je zlasti zanimivo za tu-jerodce, je statistika glede narodnosti ln rojstne deiety kaznjencev. Izmed kaznjencev, ki Dvanajst 1st v samostanu ip^wl McCabif W^W imniiAlcsn in prof^^op V' semeniMo. Preval A. K. (Dalje.) Mene Je od začetka zelo zanimala izkustvena (empirična) znanost, pa dasi nisem bil ravno oviran, sem vedno izgubil ves pogum za isto, ko so me naučili, da izkustvena znanost naprav-lje misel "mehanično" in toliko bolj izpostavljeno materijalizmu. Čeprav O. David ni bil moj profesor, js sledil s uslužnostjo mojim študijem skozi ves tečaj. In dasi ssm k sreči v mnogih ozirih pretrgal njegov vpliv, sem spoznal, da Imam v bodoče s skrbnostjo premisliti vse, prodno kaj sprejmem od njega. Gotovo pai sem mu bil veliko dolžan za vcepljenje navade k pridnosti In doslednosti. # Duhovnik, ki Je bil po imenu nsš učitelj filozofije, gotovo ni odgovoren za usodne globine, v katere sem končno zašel. Ena izmed malo reči, kstore nI učil, je bils metafizika. Znal je sllkstl in igrati, bil je avtoriteta k arhitekturi, kanonsksm pravu, zgodovini, starinoslovstvu in drugem. Prišel je iz Belgije kot menih velike prenapetosti in njegov način poučevanja v filozofiji Je bil dokaj originalen. Po vsaki vaji je diktiral v latinščini celo število vprašanj in od-govorov, naalednjega dne pa je bilo treba besedo za beaedo ponoviti vprašanja In odgovore. Nekateri moji sošolci so izdelali skušnjo z odliko. pa pri vsem tem niao imeli niti ene ideje o filozofskih vprašanjih. Caatiti frater je bil druga žrtev našega vstaškega gibanja, njegova prenapetost pa nam je omogočila, da smo napravili iz njegovega življenja reano breme. On je na primer bil strašno josen, če je koga srečal na naših širokih stopnicah, pa smo ravno radi tega divjali po stopnicah. Živel Je večinoma na trdem prepečencu, mi pa smo lupa tam nak radii prepečenca ter ga vpričo njega hrustali pri obedu v veliko naslado njegovim ko)egom. Zadnja tri ali štiri leta dijaškega življenja so posvečena bogoslovstvu: Pod tem Imenom Je poduk o cerkveni zgodovini, kaiMnskem prs-vu. svotsm pismu in morslni ter dogmstični teologiji. Navadno strašno pristranska cerkvena zgodovina o cerkvenih preobratih vzame dooti čaaa. Kanonsko pravo, ogromen sistem cerkvene zakonodaje, je ali zanemarjeno ali pa poučevano aamo na najbolj grob način. Vsak red ali škofija si pridobi enega ali dva eksperta v tem predmetu, ksterih se poslužujejo v slu-čsju ssmotanosti. ampak veČina duhovščine Je zadovoljna s pičlo znsnostjo kanonskega prava, ki ga po potrebah pobira radi moralne teologije. Tri leta ao torej poavečena a vetom u pl-amu In pravemu Imgoalovju. V mojem alučaju ml niao dali niti ene same vaja v kanonskem pravu. S štirimi lekcijami vaaki toda* skozi dobo dvsh ali treh let je nemogoče zadostno preučiti več kakor msjhen del svetega pisms. Po splošnem uvodu Jo isbranih nekaj knjig s podrobnim komentarjem, katere naj dijaki pre- učujejo z razlagalnim načinom, tako da ostali del lahko porabijo v brezdelju. 8ilna kritika modernejših časov kakor tudi toliko stavljena, vendar umikajoča enciklika papeža Leona XIII. je izzvala dalekosežen princip, da ni treba vsega smstrati za navdahnjenje, kar je zapisano v svetem pismu. Vočigled budi kritiki racljonallatov so mnogi pristali, da, so v svetem pismu zgodovinske kakor tudi znanstvene napake, in slavni francoski profesor t*oisy je s kritlčarji svetopisemskih zmot prišel zelo daleč. Ko je pa prišla papeška enciklika z. izjavami, da v svetem pismu ne more biti dovoljena nobena zmota, je tudi profesor Lolšy izginil iz vrst kritičarjev (v žepu pa je imel od papeža najbolj uljudno in poklonilno pismo, v katerem ao bile priznane njegove usluge v preteklosti.) Enciklika zadene izjave, ne pa misli šolanih katolikov. Leon XIII. ni nikdar hotel izrabljati svoje nezmotljive avtoritete. Tako tudi njegove enciklike ne vživajo več spoštovanja kakor njegova avtoriteta sama, torej niso resns stvar. Katoliški verniki so na njsgove izjave pod nekakim vtisom, da po katoliški teologiji dele z njim v gotovi meri prestiž njsgove nadnaravne sile. O nezmotljivosti ne dvomijo in katoMiki šolniki ssmo potrpežljivo čsksjo, da si kak razumnejši kardinal nadene papeško tiaro. Pri svetopisemskih vprašanjih se katoličani zatekajo k elastičnosti "navdahnenja". Napreden mialec lahko tolmači avelo pismo po svoje kakor hoče. Precej zmožen profesor svetega plama na univerzi v Louvainu je pristal, da so bili njegovi lastni nazori o svetem pismu absolutno zmešani radi nejasnosti osnovnih Idej. Neki drugi odličen profesar napoveduje previdno umaknjenje papeštva glede svetega pisma, ko bo prišel čas zato. Kaj bo ukrenila komisija, ki sedsj sedi v Vstikanu in raspravlja o bibličnem vprašanju, se še ne more sklepstl. Toda osebno mnenje posameznikov v tej komisiji mi nI neznano. "Resnica je," se spominjsm, ds je rekel fater David, ko je izšla "visoka kritiks" "resnica je, ds sveto pismo stare zsveze ni bilo pisano za nas in čimprej ga more cerkev previdno zavreči, toliko boljše." (Ko je bila prvič izdana ta knjiga, je Leon XIII. imenoval komisijo bogoslovcev z mojim učiteljem Davidom kot tajnikom, da spiše serijo izjav glede svetega pisms. Jssno je, ds jtf Leon XIII. videl zmoto svoje enciklike ter je bil pri-prsvljen postati bolj liberalen. Se v zadnjih u-rah njegovega ftivljrnja je opetovano mrmral beaede: "Vprašanje biblije, vprašanje biblije!" Nastopil Je papež Pij X.. po razumu najbolj o-mejen in srednjeveški kardinal, kar jih je tedaj bilo. V nasprothem taboru Vantuelli in Rampol-la nista mogla priti do sporazuma, da M Pija ovrgla In bi al eden njiju nataknil papeško tiaro. Kako je novi papež ignoranten. se js tudi kmalu pokazalo. Reakcijonarni katoliški šolniki ao komiaijo enostavno odprsvili. moj liberalni so bili obsojeni v zapor tekom prvih šestih mesecev 1. 1928, je bilo 90,496 tuksj sli 54.4% ro-jenih belokožcev, 81,064 ali 18.7% tujerodnih belokožcev in 88,821 ali 28.8% črncev. Jako interesantno je razmerje med številom kaznjencev poedi-nih skupin in številom prebivalstva doUčne skupine. Razmerje je izračunjeno na podlagi tolikih kaznjencev za vsakih 100,000 prebivalcev dotične narodnosti. Tedaj najdemo, da 1. 1928 je bilo poslanih v zapor razmeroma največ črncev namreč 797.1 za vsakih 100,000 Črncev. Za njimi prihajajo Indijanci, Kitajci, Japonci in druga barvopoftna plemena; njihovo skupno rsz-merje je bilo 666.9 kaznjencev zs vsakih 100,000 prebivalcev. Razmerje za tujerodne belokož-ce je bilo 488.5 za 100,000. Tukaj rojeni belokožci so imeli najmanjše razmerje izmed teh vpli-kih skupin, namreč 239.4 za 100,000. Po mnenju trgovinskega de-partmenta eden izmed vzrokov, zakaj je razmeroma toliko več kaznjencev izmed tujerodcev kot izmed tukaj rojenih belokožnih Amerikancev je dejstvo, da tujerodno prebivalstvo vsebuje veliko večje razmerje odraslih ljudi moškega spola kot tukaj rojeno prebivalstvo. To treba torej vpoštevati, ako naj se sodi pravično. Ako.se primerjanje omeji le na odraslo prebivalstvo moškega spola, (čez starost 16 let), tedaj najdemo, da razmerje izmed tujerodcev je 878 in izmed tukaj rojenih belokožcev 708.2 za vsakih 100,000 odraslih ljudi moškega spola. Skrajno zanimiva je narodnostna statistika o tujerodcih obsojenih v zapor tekom prvih šestih mesecev 1. 1923, kaznjei*-ci so porazrejeni po deželah, kjer so se rodili. Najdemo, da Finci imajo razmeroma največ ljudi v 'zaporu, namreč 697.6 za vsakih 100,000 Fincev; z drugi ml besedami, izmed vsakih 100,-000 tujerodcev rojenih na Finskem jih je bilo v zaporu 697.5. Mfehikanci so takoj za njimi; njihovo razmerje je 612.9. Tretji po vrsti so Irci, katerih razmerje je 405.8 za vsakih 100,000 ljudi, rojenih na Irskem. Potem prihajajo Avstrijci s 817.7 za vsakih 100,000. Druga taka razmerja so 296.1 za Grke, 298.2 za Norvežane, 287.6 za Švede, 274.8 za Poljake, fcS&.8 za Škote, 282.1 za tujerod ce iz Rusije in isto razmerje za one iz Litve, 228 za Madjare, 201.8 za Italijane, 478.8 za Ju goslovane (t. j. za tu jerodce, rojene v Jugoslaviji), 106.7 za tu-jerodce iz Angleškega (v ožjem zmislu) in Velškega in 101.5 za Dance. Najnižje razmerje is-med vseh izkazujejo tujerodci rojeni v Cehoslovakiji, namreč NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Dec. 31.-1925) pomeni, da vam je naročnina potekla ta dan. Ponovite Jo pravočasno, da vam Usta he ustavimo. Ako lista ne prej mete, je mogoče vstavljen, ker ni h)l plačan. Ako je val Ust plačan in ga ne prejmete, Je mogoče vstavljen vsled napačnega naalova, pilite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Nfl^fcastopniki ao vsi drn-štveni tajniki in drugi sa-stopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina sa celo leto Jo $5.00 in za pol leta pa $250. Člani a N. P. J. doplačajo ia pol leta $1.90 in za celo leto $8 JO. < Za mesto Chicago in Ci-cero sa leto $6.50, pol leta $3.25, ga člane $5*30. Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leto pa $8.00 Tednik stane'srn Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c za poštnino. _ ■■ 1 65.9. Drugo fARJA. Imajo Nemci (t. J. ljudje, rojeni na Nemškem, namreč 79.8 in tretje najnižje Švicarji, namreč Vse to številke so j ako zanimive, ako se pomisli, da slično razmerje izmed tukaj rojenih belokožcev znaša, kakor zgoraj navedeno, 289.4. __F. L. r. a ZA Mil JON DOLARJEV DRAGULJEV UKRADENIH. / Tatvina je bila izvrftena v. času zabave bogatih postopačev. West Palm Beach, Fla. — V hiši George L. Meskerja so bili ukradeni dragulji, ki so vredni več ko milijon dolarjev. Tstvina je bila izvršena rfb času (fomače zabave. Dragulji so bili lastnina mrs. Meskerjeve, žene tovarnarja, ki je izdeloval železne p|o-te v Indiani in pri tem tako obogatel, da je Ženi lahko kupil to- NA PRODAJ JE HIŠA, | sai~i, u« J «T uumu ivu^u w P0®1^6 u trgovino in stavS Ukonepotre^rir^je?«im ^ *fe v bIjžini s-N; J\ur*U pa tovarništvo obesil na klin, da se je laglje zabaval v Floridi.. ' < MR. ' PETER UNTERSCHUTE Box 102, Melville, Can. Piše: "Prosim, pošljite mi takpj «e, eno škatljo Bolgarskega zeliščnega čaja, Pomagal > povrnitev k zdravju, medtem ko je vse drugo, kar ekm poskusil, bilo brezuspešno. Hočem ga imeti pri rokab, da ga lahko vzamem ko imam prehlad. Hvala." Bolgarski zelišlni čaj se prodaja v vseh lekarnah po: 86a, 76c in $1.26. —(Adv.) agMraJle za "ftosvale"! Stari ljodje, Mfcfeni vsled'aj Ijenakik skrbi, najdejo ¿T —" v Nnga-Tone. Je efinkorita in hitrs. . Tisočem je čudovito pom*^ par dneh. Nuga-Tone povrne ijJ naat in jnoč iftčrpanim šivce/n iTl JJ cam. Dela Hečo kri, močne in ¿J Živce in na čudovit način povečanj hoao moč vsdriljivosti. Prjnwe J žilen spanec, dober tak, dobro pfak. vo, reden atol ter ambicijo.-^ bro na počutite, ja vaša dolžnost d« » poskusite. Vas nič na stane, ako ym na atori dobro. Je prijeto» ta vliva in počutili aa boste boljši takoj A vam ja še ni predpisal vas zdravi potem pojdita takdj * lekarno « Z pite čašo Nuga-Tone. Ne sorejmfr nadomestil. Viivajte Jo par dni ¡B 1 aa ne počutite boljši in če ne ztfeJ boljši, nesite ostalo nazaj lekarnsrt ki vam bo povrnil vaš denar. vatelji Nuga-Tone zahtevaj«, od vid lekarnarjev, d« jamčijo za isto in p» vrnejo denar, če niste zadovoljnih Priporočana, jamčena in na prodaj, vseh lekarnah.—(Adv.) h Na vogalu, spredaj trgovina, z», daj stanovanje; oglasite se pri, lastniku na: 2420 S. Elmwooj Ave„ Berwyn, IU*— (Adv.) m DA SKUHAŠ DOBRO Pt VO, PISI PO NASE PRODUKTE. In»m0 ▼ salogi slad, hmelj, sladka in vaa droga potrebščine. PoskoSt la sa prepričajte, da J« doma pri ^ kuhani vedno la najboljši in naj* nejši. Grocerijam, sladščičarjem in v m dajalne želeanine damo primeren p, puet pri večjih naročilih. Pišite p informacijah na: FRANK OGLAR, j S4S1 Bapfrlag Avaasa. C»vaUad. 4 Krasen spomin je Zgodovinaka spominska S. N. P. J. knjiga "alerttki slovenci" Knjiga je flustroiana z nad 200 slikami, obsega 682 strani, je krasno trdo vezana v plavih platnicah in ima zlate jčrke besedilo na hrbtu, ter krasen* zlat anak 8. M P. J. na sprednji plaitnicL Sobratje in sestre a N. P. J., ter drugi rojaki, knjiga je prvovrstno delo in na finem Star English papirju tiskana. Naročite takoj! r** Cena Je $5.00 s poštnino vred. X - »* :' ■ V V i Naročnino pošljite na npravniitvo Proaveta, 2657 So. Lawnda1e ave., Chicago, DL Naročite lahko tudi ZAPISNIK 8. REDNE KONVENCIJE SNPJ„ mehko vezan, cena 50c ■ SS spiejeu vsa v tiskarsko obrt spadajoča beul Tlaka vabila sa veaeUce In vlzltniee, čaanike, knjige, koledarje, letni» Itd. % ■kam, hrvatakem, slovaškem, češkem, i angleškem jezOcn in drurlk. __________ . Naročnino lahko tudi aa* učitelj pa je podpisal .no prvih takratnih Izjav, _! Ilošliete na n^loo^ d* ie vseh nrvlh not knii« _____l^1 POaiJOie na naglOV! UPRAVNI8TVO da Je vssh prvih pet knjig starrga testamenU apisal MoJim. Tedaj je pričelo Veliko preganjanja proti liberalcem ali modernistom. Umni katoličani so stokali pod papefttvom Pija X. in so bili prepričani, da papeft ruši cerkev.) ______ A Dol je prihodnjič.) ••PROSVETA 2667 S. Lawndale Ave. t CHICAGO, ILL t» ■ a ■ a a a • a a S • a a a a « a i # voktyo tbkarne apeum m Članstvo s. r. p. j., tiskovne raioča v sumi IM CENE ZMERNE, UNIJSKO DELO PRYE VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Plate po tafonudj« sa imSti & N. P. J. PiteUcy, 2S874» Sootk Lmnrfak TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI MENA POJASNILA. DP-