12. številka.
„E O I N O S T"
izhajn dvakrat na teden, vnako Bredo 'n soboto oh 1. uri popolurine.
„Edinost" stane
t*
za vae li to pl, 6. —; izven A v«t. 9.r* gl. za polu leta „ 3.—; ,, n 4.SO „^ za četrt leta , 1.50; „ „ 2 25 , Postnim"-ne Arovilke He dobivajo v pro-tobaka t TrstV- po » nov., ▼ Gorici In v Ajdovščini t^ '">*• Na naročte brez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira.
V Trstu, v solwrto 9. februvarja 1889.
EDINOST
Tečaj XIV.
Vsi dopisi se poSiljajo uredni&tTu t ulici Curintia št. 28. Vsako pismo mora biti frank orano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila »v račune po 7 nnv. vrstiea v petitu ; za naslove r. debelimi fikmni ho plačuje prostor, kolikor bi pa
obseplo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po popudbi.
Naročnino, reklamacije in inaerat« pre-jema upravniitvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacijo so prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
iV «<linoat j« mol!«.
Cesarjeva zahvala
Njcg. c. kr. apostolsko Veličanstvo blagoizvolilo je izdati naslednje lastnoročno pismo:
Ljubi grof Taaffe!
Moja prava srčna potreba je, da se 2e v dneh presrčne žalosti neposredno obračam do Svojih ljubljenih narodov, da jim vsem razodenem Svojo najiskrenejšo neusahljivo zahvalo za nebrojne dokaze ganljive udanosti in ljubcznipolne vernosti. Y to svrho dobite priložen Moj nagovor, katerega izvolite primerno objaviti.
Na Dunaji, dne 5. febr. 1889. Fran Josip 1. r.
Taaffe 1. r.
Svojim narodom!
Najhuji udarec, ki je mogel zadeti očetovsko Moje srce, nenadomestljiva izguba Mojega dražega jedinega sina, napol« nila je z najglobokejšo žalostjo Mene, Mojo rodbino in verne Moje narode. Y dnu duše ganjen, klanjam glavo Svojo v ponižnosti pred neiztražljivim sklepom Božje previdnosti in prosim z narodi Svojimi Vsemogočnega, naj mi podeli moč, da ne omagam v vestnem ispolnovanji Svojih vladarskih dolžnostij, temveč, da imajoč isti pravec pred očmi, katerega nespremenjeno nadaljevanje, kakor doaedaj, je v bodoče zagotovljeno, pogumno in zaupno vztrajam v neprestanih prizadevanjih za občno blaginjo in ohranenje blagosti miru. Tolažilo Me je vedeti, da Me v dneh najtrpkejše duševne bolesti obdaja vedno neomahljivo sočutje mojih narodov, ter da sem dobil od blizu in daleč, z mest in dežele najraz-nejfiih in najganljivejših izjav tega sočutja. Z notranjem priznanjem Čutim, kako so voz mejsebojne ljubezni in zvestobe, katera veže Mene in rodbino Mojo, v urah težke skušnje le krepča in utrjuje in tako Mi je potreba, zahvaliti se v Svojem
imenu, v imenu cesarice in kraljice, Mojo srčno ljubljene soproge in potem v imenu jako potrte Mojo sinaho iz vsega «rca na vseh teh izjavah ljubeznipolno sovdeležbe naše žalosti. Z to globoko občuteno zahvalo prosim z svojimi vernimi narodi Božjo milostivo pomoč nadaljnemu skupnemu delovanju z združenimi močmi na blagor domovine !
Na Đunaji, v februvariji 1889.
Fran Josip l. r.
Prihodnjost Trsta.
m.
Trst leto za letom zgublja svojo trgovinsko važnost iti Reka si jo pridobiva. Popolnoma izginola trgovina iz tega mesta pač ne bode, kajti avstrijska vlada bi tega no mogla dopustiti. Vlada bode pač Trst vedno krepila :n podpirala, a vsega sama tudi ne bode mogla storiti, temveč v tem obziru v okoristovanju in pospeševanju mesta, morali jej bodo iti na roke tudi tukajšni elementi sami. Mestna uprava ima nalogo ohraniti mestu ono odvažnost, ki jo je imelo dosedaj, skrbeti za blaginjo mesta ter z roko v roko vzajemno podpirati tudi višjo oblast, ki radovoljno hoče pomagati mestu do boljšega obstanka.
Avstrijska vlada jo od starih časov sem vedno skrbela za blagostanje Trsta ter hotela, da ostane prvo tržišče v vsej monarhiji. Tudi sedaj ga no bode zapustila, čeprav vidi napredovanje ogerske Reke. Ali kaj opazujemo osobito zadnjo dobo v upravi tržaškega mesta, čije naloga bi pač morala biti: krepko podpirati vlado v njenih dobrotvornih činih P
Tu opazujemo najgršo nehvaležnost, ki kamen podaje za pogačo. Ne samo, da politični kolovodje ne podpirajo hvalevrednih počonjanj vladinih, oni so jim celo nasprotni ter gledajo, kako bi vni-
eili vsak vladin čin na korist Trsta. Samo dišča trgovine in pri tenj še obrtništva, prisiljeni od nesebičnih možev, vnetih za'uajme na novo zgradone tovarne ali fa-domovino svojo, slednjič nekako veliko- brike so razvile svojo delalnost ter bile
dušno „jemljejo na znanje* vladine koristne čine in potezanje teh neinteresovanih mož za Trtt in njegovo gmotno blagostanje! Pri tem „požrtvovalnem" delovanju pa' požirajo mastno svote ter kaj lepo zapravljajo občinski denar čestokrat v najneznat-niše in za Trst sramotne nameno!
Pojemajoča trgovina ustavila je marši-kakemu dclalcu delo, da si ne more več vdobiti zaslužka ter se nahaja sedaj v največej revščini. Osobito dosti je uže težakov in sodarjev brez dela, ki so pri* siljeni po mestu pohajkovati ter postajejo celo nevarni imetku meščanov. Trstu treba zategadelj umnih voditeljev in upravnikov, ki bi razvideli kritičen položaj mesta ter vstanovili drugo vire, v kojih bi Bi lačno, a delalno ljudstvo služilo vsakdanjega kruha, drugači bode prišlo tudi tukaj pri
v velikansko korist mestu in vsej državi. (Konec prih.)
Podružnica sv. Cirila in Metoda na Greti.
V raznih člankih in dopisih razpravljali smo o velikej nevarnosti, katera preti našemu narodu osobito na Greti in t Barkovljah vsled naporov „Pro Patrie", da odvrne okoličane od njih materinega jezika in jih pridobi svojim idejam. Naravni nastopek neprijateljskih naporov je, da so si prizadevali naši rodoljubi izbiti klin s klinom, osnovavši podružnico sv. Cirila in Metoda, katere namen : jo probuditi narodno zavednost. Delovanje domačih in
nas do socijalnih prašanj in izgredov za- j tržaških rodoljubov imelo jo sijajen uspeh, služka željnih delalcev. Dve tretjini Trsta' ZbraI° 80 ^ kakor flmo uže 8adnJifi om°-služi vsakdanji živež s pridom svojih rok i nili' *ez V8° Pri™kova»ie ""ogo domaži-
ter živi zgolj od svojih zaslužkov po raznih skladiščih. Do sedaj jim jo dajala dela skoraj brez zjeme trgovina: obrt bila jo skoraj neznana, ali vsaj tako neznatna, da ni o njej skoraj niti govoriti.
Temu moralo bode biti v prihodnje drugači. Obrt mora so tudi v Trstu razviti, da se pomaga no samo delalcem, ki bodo potem našli zaslužka v raznih novih tovarnicah, ampak tudi trgovinskim interesom tega velevažnega primorskega mesta.
Mesto bode moralo gledati, da bolj kot možno izhaja z lastnimi pridelki in izdelki ter da pospeši tudi izvoz zadnjih v razne tuje in domače dežele.
nov in tržaške slovenske gospode.
Navzočo pozdravil je v imenu domoljubnih okoličanov g. Drag. Martelanc. S posebnim veseljem pozdravlja v svojem nagovoru tržaške goBte. Razjasnjuje namen shoda ozirom na nasilstvo „Pro Patrie* ter prosi občinstvo, naj se mnogoštevilno upišo v podružnico, kajti s tem se more dokazati „Pro Patriji", da ni šo pridobila tržaške okolice v svojo pest. Po prečitanju podružničnih pravil omenja načelnik možke podružnice tržaške, g. M. Mandič, naj se ozirajo slovenski okoličani na vzajemnost „Pro Patrie", katera ravna po gaslu: „Eden za vse, vsi za enega", ter naj ravnajo tudi oni po tem načelu, ako žel6
Uprav nastoplej obrtniji imajo se za- (doseči svoj smoter. Ob enem razjasnjuje, hvaliti razna mesta, ki so nekdaj bila da morajo ostati podružnična pravila ne-
svobodna pristanišča, da so tudi po odpravi te predpravice ostala vedno šo sro-
spremenjena, kajti ista so veljavna in potrjena za vse ostale podružnice.
PODLISTEK. Prednedeljsko pismo.
Čuden naslov! — porečete, pa opravičen, kajti podlistkarji često ugibajo kako bi iznenadili bralca uže na prvi pogled. Ure, dneve, da, tedne opazujejo, sedeč, hodeč, vozeč se in po ravno tako dolgem uvodu — včasih po drznem skoku — od-grnejo radovednemu čitatelju pravcati „feuletonskiu plašč, prav tako, kakor od-krije brijoči sever goram glavo. — Ali jaz nistem podlistkar, no prištevam se niti v i njih vrsto in ko sto mi, gosp. urednik, odmerili v svojem cenjenem listu ta-le pro-ptor pod črto, stisnem se v prvo in morda v zadnjo v koteč pod malo črko, le radi tega, da bom bolj tiho dihal v zavetju.
Napis tega pisma je povsem nov; razlikuje se od onih navadnih sobotnih, nedeljskih in redkejših ponedeljskih piRem. Pa kaj to dč ; naj uže bo imo kakoršno hoče, saj nam samo ob sobi še nič ne pove, če zanimivosti ne zamolčim, da mu prihaja atribut od dneva poroda in krsta.
Dan počitka — dan dela. — — — VeČ listov je pred menoj, vsak se mi dobrohotno ponuja ; toda, kedor prej pride, ta prej melje. Tako je slučajno prišla na
vrsto „Edinost" št. 5. od dno 16. min. m. in ko sem naletel na dopis „S Krasa", bral sem ga tako strastno, kot oni, ki je z gladnim želodcem prihitel k polnej mizi.
„Tko je, srce, u te dirno, da si tako
sad nemirno"......vprašati sem se
moral, prečitavši „Pravicoljubovo" lamentacije. Za vraga! Ta pač no laže, jamči naj podpis! Plemenito jo pravico ljubiti, pravičen biti je pa uže božanstveno. Da, takim nedostatkom, kakor je krivica, treba je peroti pristriči za rano ter postaviti jim jez. Čemu so nam zakoni, če jih pa delujoči organi ne spolnujejo! Mari-li, da se pospešuje trgovina papirja in tiskarstvo, ka-li P G. „Pravicoljub" naj bi se pritožil na višjem mestu, kjer bi gotovo dobil odmev, tam pri naučnem ministru g. pl. Gauči! Koliko truda da stanejo načrti, da se jih sestavi, koliko govorov in debat, ko se vse to prerešetujo v državni in gosposki zbornici, predno so kak zakon sank-cijonuje, videli smo nedavno z Liechten-steinovim predlogom, v katerega rog je „lamentator injusticiae" tako harmonično zatrobil! In te orjaške požrtvovalnosti naj bi so kar moni nič, tebi nič, opustile, ne zmeneč se za-nje? Pravicoljubečim teško d<5, da se ti — mislim — šolski paragrafi tako poljubno mesijo, kakor testo.
„Dem Verdiensto die Krone!" — je rekel Goethe. Ta rek jo kr. Sol. sv. v S. nepoznan, vsled česar je za tamošnjo učit. službo izmej dveh kompetentov prošnjo starejšega zavrgel. Čo uže ne poznajo imenovanega nemškega velikana, morali bi vsaj to resnico uvaževati, kakor se po domače pravi: spoštujte, cenite starost! In da je c. kr. okr. šol. svet tako krepko 8okundoval dobri dvojici ali trojici v S., mi nikakor ne gre v glavo! Kaj za to se je mlademu prosilcu podelila služba, ker je vrl značaj izobraženega učitelja, vseskoz nadarjenega glasbenika, izumitelja didak-tofonaP Nima li tudi drugi prosilec tih in i še več druzih prednosti, ki ga dičijo in opravičujejo P Zdaj pa le sodito in obrnite! „O, du sehnode Welt!" —
Pa kaj to, saj ni boš treba, da bi ; človek zavidal mladeniču naklonjenost na j ti mastni službi. Več obzira je vreden o takih prilikah zdravstveni stan, vsakega najboljše imetje, bogatstvo. Zrak na skali studeni je preoster, kraj preoddaljen od mesta, da bi so bolnik kdaj napotil k zdravnikom, v S. pa ravno naopačno, kojo vas pa delajo še tem prijotnišo, za zdravje ugodnišo bistro in rahlo suraljnjoče vodice, v kojih kopališčih bi trpin kmalu pridobil
zdravja in krepčal si ga z slovečega lo karničarja Alf. Tyri-ja milom.
Čuditi se je tudi, da naša učit. zastopnika ne poznata razmer, kar so ne vjema z njujino zadačo. Ona dva bi morala vsaj kot kolega — še več — kot sovrstnika starejšoga kompetenta zagovarjati, podpirati ga proti kr, in okr. šol. svetu. Ne da bi ga morda vsiljevala, nego uvidoti vama jo bila dolžnost, da starosti in tolikim mrgolečim eklatantnim vspehom vendar lo gre zasluga, Čast, priznanje in prednost. Dovolj jo! Služba je pritikala starejšemu, čeprav ga kr. šol. sv. niti na drugem mestu ni predlagal. Nezaupnico vama skovamo, to bo vajina diploma in zasluženo plačilo. In čo sta užo svojo vest pred svetom tako oskrunila, zakaj pa nista todaj posredovala, ko se je g. župan P.f zast. okr. šol. sv. bil oglasil in podpiral prošnjo starejšega kompetenta? Mislita morda, da ga je hotol oddati ? Potem bi ros bila umestna prilika narodne pravljice, ki govori, da jo naš spasitelj dal godcu godalo, vsled česar se je odpovedr.l vsim pravicam na onem svetu, a pozabivši obljubo, vendar zahteval sedeža, kar so mu pa ni posrečilo ne v nebesih, ne v peklu. Kam tedaj ž njim? — —u.
Po kratkem posvetovanju predlagajo se članovom vodstva podružnice, kateri so bili voljeni soglasno, kakor smo objavili v zadnjej številki našega lista.
Začasni načelnik, g. Martelaric zahvaljuje se na poverjenju ter objavi vspeh upisovanja: Nova podružnica šteje 3 usta-novnike, 59 rednih in 21 podpornih članov, to je v trenotku ustanovitve lepo število 83 članov!
Zatem spregovori tržaški rodoljub, g. M. Živic, razlagajoč zgodovino in namen družbe sv. Cirila in Metoda. Napije h koncu lepega svojega govora v napredek mlade podružnice. Med ostalimi govorniki žel je burno odobravanje spoštovani g. podsta-rosta tržaškega „Sokola-, kateri jo očital okoličanom nemarnost glede narodne zavednosti, poživljajoč jih na vstrajno delo.
Konečno izjavijo zbrani narodni pevci, da izostane petje — akoprav bi bilo najlepši odušek splošnej radosti o prelepih dokazih domoljubja — v znak žalovanja po našemu umršemu prestolonasledniku. Občinstvo je zaklicalo v spomin nepozabnemu Rudolfu trikratno : „Slavo !*
Začasno načelništvo prevzelo je težavno nalogo; čeka jo ogromnega dela. Splošno zanimanje domačinov za novo podružnico pa nam je porok, da bode za-1 četo delo obrodilo obilnega Badu. Čeprav nam se očita od slabo podučene stranij, da smo „generali brez vojakov",; gojite mirne vesti prepričanje, da stojimo vedno trdno na vašej strani, da podpiramo, kjer moremo Vaše želje in težnje, kar dokazujemo vsikdar ne samo z 1 e p i m i j besedami, temuč tudi z dejanji!,
Politični pregled, j
Notranje dežele.
Državnega zbora proračunski odsek je začel 6. t. m. zopet svoje delovanje, i Razpravljal je najprej o proračunu nauč-nega ministerstva. Seje državnega zbora ao pričele v četvrtek zvečer. V kratkem pride na vrsto zakon o osnovanji delavskih zbornic. Dotični odbor, ki je dobil nalog pripraviti ta predlog, noče rešiti tega vpra-' šanja, ne da bi se prej posvetoval z za-, stopniki delavskega stanu. Sklicana bode v kratkem seja, h kateri bodo povabljeni j zastopniki raznih delavskih družtev, da o} tem za delavski stan velevažnem vprašanji izrečejo svojo sodbo. Ako reši državni zbor to vprašanje o blagajnah za onemogle j in obolele delavce, storjen bode lep korak k uredbi socijalno-demokratičnega vprašanja.
Ogerski državni zbor se je zopet sešel ter nadaljuje razpravo o novem vojnem zakonu. Nesreča, ki je zadela vso našo državo po cesarjevičevej smrti, se madjarske opozicije ni toliko prijela, da bi ta ublažila svoje napade na vlado ter omejila in utesnila svoje terjatve, iio pred pogrebom ceaarjeviča so se širile vesti, da se bode morala madjarska vlada udati nekaterim zahtevam opozicije ter premeniti svoj predlog, sicer se jej ne bode vzdržati. To vest ao s prva zanikavali, a kakor v.ue kaže, se bode Tisza udal, da ostane na svojem mestu, ki se mu je za daljega ministrovanja tako priljubilo. Znano je, da je razprava o vojnem zakonu v ogerskem državnem zboru mnogo burnejša, nego je bila v našem. Madjarska opozicija noče nič vedeti o nemščini, ter nikakor ne priznava, da bi madjarski mladenič, neznajoč nemški, ne bil sposoben za re-servnega častnika; dovoli naj se Madjarom delati častniški izpit v madjarščini. Tudi proti pooštrenju dobrovoljniške službe se opozicija upira z vsemi močmi. Ker pa v zbornici ni dosegla zaželjenega efekta, zanesla je borbo na ulico, vznemirila dijake, razburila nižje ljudstvo in prouzročila veliko pretepe in nerede, katere so morali vojaki vdušiti. Ta način borbe in celo razpravo sploh jako ostro obsoja vojaški list jReichsvvehr". Ta list bo jako nepo-
veljno izraža o razpravi v našem, še bolj pa v ogerskem državnem zboru. List pravi: Ko smo bili 1866. leta tepeni, čutil se je uže vsak kilav mladič poklicanega grajati „sistemo" ter valiti na njo vso krivdo za vso nezgode, ki so doletele našo državo. Vse je zahtevalo temeljito preosnovo države na podlagi dualizma. Vsakdo ve, da je najkrepkejša opora državi dobro izšolana in urejena vojska, in ker sedanja sistema to zahteva, ae jej uže zopet vse po robu postavlja. Najbolj čudno je pa to, da se gospodje poslanci v obeh zbornicah spod-tikajo posebno in skoro izključljivo nad onim §. novega zakona, ki poostruje službo enoletnikov, dočim molče, ali vsaj mirno puste, da se vsem drugim vojnim kategorijam otežuje. Čudno je to, da poslance to ne peče, da se poostri služba sinovom kmetov, obrtnikov in rokodelcev; ako se hoče pa vlada le s prstom dotakniti privilegij, katero uživajo enoletniki, tedaj so po konci, ter zahtevajo naj ti ostanejo nedo-takneni. In vender novi zakon zadeva samo one mladeniče, ki so bodisi preleni, ali nesposobni za častnike ter samo to veže, da služijo po dve leti, dočim zadeva vse druge vojake brez izjeme z enako strogostjo. Zdi se, pravi „Reichswehra, da imajo ti leni sinovi iz boljših krogov več zastopnikov v državnem zboru, nego sinovi nižjih stanov. Posebno se pa odlikujejo Madjari v opoziciji proti novemu zakonu. Oni snujejo poulične demonstracije ter ščujejo proti moči in edinstvu vojske, katero hočejo samo iz narodne pretiranosti in ošabnosti razcepiti v madjarsko narodno in avstrijsko. Ne vedo morda, da je s tem vojska oslabljena in ugled države porušen? In to delajo tisti Madjari, ki tako oblastno rožljajo s sabljo, kakor hitro se kaj gane na severu! Vojsko hočejo oslabiti Madjari, ki so tako junaški bijejo ob prsi, kakor hitro se pokaže možnost vojne, on1 ki ministru vnanjih zadev zamerjajo, ako noče njim na ljubo od same objesti izzvat1 boja! To je pač jasen dokaz, da si ti gospodje niso popolnoma v svesti, kaj hočejo, da ne morejo več trezno misliti, ker je narodna pretiranost in napuh uže popolnoma zaslepil. V takem tonu bere vojaško glasilo levite Madjarom ter zagovarja novi vojni zakon, kateri je velikega političnega pomena za skupno državo ter mora po njega mnenji biti sprejet nespremenjen, kakor ga vlada predlaga. Vprašanje je le, da-li si bodo Madjari vzeli k srcu te besede. Kakor sedaj stoje stvari, je malo nadeje do tega.
Vnanje dežele.
Srbsko ministerstvo odstopa. Kralj se dogovarja z vodjami radikalne stranke, z Gruičem in Taušanovičem o sestavi novega radikalnega kabineta. Razprave teko gladko in nadejati se je, da nastopi vlado kmalo popolnoma radikalno ministerstvo. To bi bilo tudi edino umestno, ako se hoče kralj udati volji svojega naroda, ki je o zadnjih volitvah v veliko skupštino jasno i odločno pokazal, da je zgubil vero v liberalce in da noče imeti več posla, ni z naprednjaki, ni z Hrističevimi žandarji. Uradni list objavlja celo vrsto uradnikov, ki so deloma odstavljeni, deloma umirovljeni in nadomeščeni z radikalci* To kaže, da je Milanu prestol ljubši, nego sta mu Kristič in Garašanin, zato se vsaj na videž udaje narodu, da ohrani krono.
Ruskej vladi so očitali Italijani, da ona podpira Ačinovo ekspedicijo v Abisinijo ter neti upor proti Italiji. Ruska vlada je izjavila po svojem zastopniku v Rimu, da ni s tem podjetjem v nikaki zvezi. To je vzel italijanski ministerski predsednik Crispi z veseljem na znanje. Sicer jo to jako slabo znamenje, da ee Itali ja in uže „hrabra" vojska tako strašno boji pedesetorice ruskih kozakov, ki so se napotili v Abisinijo. Precej, ko se jo raznesla vest, da potujo peščica kozakov v Abisini jo, vdarili so Italijani ob plat zvona ter klicali ves svet na pomoč proti ruskej ekspediciji. Poslali so vojno ladijo za njimi
in Bog zna kaj vse, a vendar niso mogli preprečiti njih načrta. To nam najjasnejše kaže, kaki so ti proslavljeni „dogalski junaki".
V	italijanski zbornici je bila te dni adresna debata. Adresa kraljeva je bila sicer sprejeta z velikansko večino, proti so glasovali samo radikalci, ne da se pa izbrisati utis, ki ga je napravilo poročilo državnega zakladnika. G. Perazzi je namreč poročal zbornici, da ima Italija letos 191 milijonov deficita. Pred dvemi leti bil je še proračun čist, letos pa ima največji deficit v Evropi. To je vse poslance oplašilo. Proračunska debata bode jako burna in mogoče je, da se bode moralo ministerstvo umakniti. Jedro Crispi-jevega govora v adresni debati je: brez orožja ni miru, zato treba trositi. Tega načela se je državnik držal, prijatelj je Nemčiji. Italija je velika vojna sila, zato ima pa tudi največji deficit, ter mora jako drago plačevati to slavo. Radovedni smo, da-li bode narod še vedno zadovoljen nositi ogromna ta bremena za to puhlo in več nego dvomljivo Čast.
Francosko ministerstvo je nekoliko premenjeno. Pravosodno ministerstvo je izročeno jako zavednemu radikalcu. A ne glede na to, ne bode se moglo dolgo vzdržati. Republikanci so sprevideli, daje radikalci vodijo v pogubo, zato so začeli delati na to, da si osnujejo veliko konservativno republikansko stranko, ki bi imela nalog iztrebiti boulanžizem in pretirani ra-dikalizem.
V	nemškem državnem zboru so svobodomisleci v proračunskoj debati ostro napadali kancelarja ter hudo obsojali njega svojevoljno postopanje v pravdi proti Geffkeju. Kancelar je namreč dal objaviti obtožbo in mnogo čisto privatnih pisem, samo da bi dosegal svoj namen ter da bi mogel obsoditi prijatelja pokojnega cesarja. Novi pravosodni minister je prevzel nehvaležno nalogo zagovarjati odsotnega kancelarja, mož pa ni mogel navesti ni enega tehtnega razloga, s katerim bi bi bil vsaj na videz opravdal Bismarkovo postopanje. Prvi nastop pravosodnega ministra je bil zatorej jako žalosten.
DOPISI.
Jz Grete dobili smo nastopno pismo, katero objavimo zaradi tega, ker dohajajo o šoli v Rojani neprestane pritožbe. — Pismo slovč:
Ponižno vprašanje gg. šolskemu nadzorniku za tržaško okolico dr, Loserju in deželnemu šolskemu nadzorniku gospodu vitezu Klodiču. Prišel sem a svojo družino nazaj iz Amerike, kamor sem se podal, zapeljan, kakor toliko drugih. Moj sin Anton je pred mojim odhodom v Ameriko hodil v Rojani v šolo v tretji razred slovenski; sedaj, ko sem prišel nazaj, sem ga poslal zopet v šolo; šel je v oni razred kjer je bil prej, namreč v tretji slovenski. Ali tukaj se jo nekaj zgodilo, česar nikakor nisem pričakoval. Učitelj tretjega slovenskega razreda g. Bonin, ga ni hotel več nazaj z izgovorom, da jo užo preveč zamudil in med tem časom, ko ga ni bilo v šolo, veliko pozabil in ga je zapodil nazaj v drugi razred. Sin je prišel jokajo domov in povedal, kaj da je rekel učitelj ; in ker pa se jo fant branil iti še enkrat nazaj v drugi razred in se jo tudi izgovarjal, da nima več knjig za drugi razred, mu je rekol učitelj Bonin, da mu da vae knjige zastonj, katere potrebuje za drugi razred.
Sedaj pa prašam ponižno oba gg. šolska nadzornika, da-li je to prav, da učitelj Bonin pošilja otroka iz tretjega razreda, kjer je bil prej, nazaj v drugi, kjer je bil lanjsko leto, z izgovorom, da je užo veliko zamudil in pozabil P
In da bi fant raje šel nazaj sam v drugi razred, mu ponuja tudi knjige zastonj. Mislim, da jih on no da zastonj,
ampak da jih dobi tako za uboge šolarje da jih razdeli potem med nje ; naj bodo v drugom ali v katerem koli razredu.
Bil pa je moj sin že dve leti v drugem razredu in sedaj naj bi bil zopet še eno leto, tako bo tri leta ; in če je prejšnji učitelj v drugem razredu spoznal, da zna dosti, da more iti naprej, zakaj pa mu sedaj učitelj Bonin brani iti zopet v tretji razred, v katerem je že bil prej, predno je odšel z menoj ?
No, pa vem tudi jaz, kar povsod govore : zato, ker je moj sin v slovenskem razredu, ako bi bil pa v italijanskem, bilo bi gotovo drugače; da jih je pa v slovenskem razredu manj, zato jih učitelj Bonin podi proč!j
Slišal sem uže velikokrat, da učitelj g. Bonin meri v šoli z dvojno mero; zakaj vedno on pošilja svoje učence nazaj v nižje razrede, zakaj pa ne italijanski učitelj ? — Za tega je pa vse dobro, akoprav on ne razume otroka in otroci ne njega. Letos je moj sin uže drugi učenec, katerega je učitelj Bonin poslal nazaj v drugi razred. Med tem ko je bil moj sin z menoj v Ameriki, poslal je tudi nekega druzega učenca, ki stanuje na Greti, iz tretjega slovenskega razreda, kjer on uči, v drugi razred nazaj. Rad bi vedel, kakšen vzrok je našel učitelj Bonin za onega učenca? Morebiti je premalo znal P Kako je pa to, da ga je učitelj, ki ga je lanjsko leto učil, spoznal sposobnim, da gre naprej v tretji razred; zatorej eden učiteljev ni pravično ravnal, kateri, to prosim ponižno, naj določita gg. šolska nadzornika in naj zahtevate pravico pri učitelju Boninu tudi ^a ubozega delavca.	J. Stoka.
Dekani, dne 5. februvarja [Izv. dop.J Kakor se poletnega dne iz temnih oblakoT nenadoma izsuje debela toča po plodonosnom polji, tako je ogrenila žalostna vest o smrti cesarjeviča Rudolfa vse veselje po nedavno bivšemu proslavljenju štiridesetletnico vladanja našega presvitlega cesarja. Kolikor nas jo pred razveselila ta redka slavnost, toliko nas je ožnlostila nenadomestljiva izguba obče priljubljenega prestolonaslednika. Kdor jo pozna! njegovo blago srce in visoko izobraženost, katero je namenil posvetiti Avstrijskim narodom, objokoval bode v resnici njegovo prerano smrt. Ker pa Slovencev udanost in ljubezen do domovine in vladarjev no raste v trnju grdih strasti, temveč v cvetlicah blagih čednosti, niti ne dvomimo, da ne bi se spominali i onega dnć, ko se jo pokopalo telo nam nepozabnega Rudolfa. Tako je tudi vas Dekani praznovala spomin na njegov pogreb.
Razposlalo jo županstvo gg. župnikom, občinskim svetovalcem in učiteljem okrožnico, naj se vdeleže črne sv. maše, ki se bode darovala v torek 5. februvarja t. 1. v farnej cerkvi v Dekanih.
Da je bil omenjeni dan v resnici spomina vreden za našo vas, sprevideli bo-demo iz sprevoda, ki se je vršil iz županijske dvorane do cerkve. Okolo poldeve-tih zbrali smo se pred županijsko hišo ptuji in domači povabljenci, kakor tudi ogromno število tukajšnjih vaščanov.
Za cesarsko zastavo šla je šolska mladina in domača godba, zatem je sledila narodna zastava posvita, kakor prva, s Črnim pajčelonorn, za kojo so korakali gg. občinski svetovalci ^ načelnikom g. županom, učiteljstvo. Prostor ki je bil pripravljen za preč. g. duhovnike, kateri pa niso prišli, zasedlo je domaČo ljudstvo.
Sprevod, moj kojim je glasbeno druž-tvo „Istra" sviralo koračnico žalostinke, bil je velikanak, kajti cerkev bila jo polna, kakor ob največih praznikih. Molitvi za mrtve sledila je črna av. maša. Opravljali so se sploh vsi obredi, kakor vseh vernih duš dan. Po dokončanem sv. opravili, vrnili smo se v gistem redu v županijsko dvorano.
Sedaj stopi č. g. Fr. Delcott na oder ter slika v jako ganljivem govoru lepe last-
nosti in zmožnosti Nj. Visokosti umrlega okrašen z križem iz zlatih prog. Okolu Rudolfa, kakor tudi veliko sožalovanje av-' spodnjega dela krste so zlate krone in atrijskih narodov. Sklepajoč svoj govor, J orli. V to krsto je postavljena druga iz naj bi ta preveliki vdarec ne prouzročil, mehkega lesa ter v notranjem delu pre-milej našej cesarskej rodovini nezacelji- ] vlečena iz zlata tkanim blagom. Truplo vih ran, izrekel je željo, naj bi Bog našemu leži na blazinah iz belega atlasa, ljubemu vladarju poklonil zdravje, da bi še z Dunaja se javlja, da je na pokoj-mnogo let vladal v blagor svojih narodov. Ob-, nega cesarjeviča krsto bilo položenih 835 činstvu, ki je strme poslušalo navdušeni go- ^ vencev, ki so se prinesli v rakev v kapu-vor, videl si solze žalosti in sočutja na licu, iz cinski cerkvi. — Tujcev je prišlo k česar sklepamo, da so te iz globočine srca pogrebu preko 120.000. — Cesariči-prihajajoče besede prouzročile velik utis. 1 nja Štefanija prevzela jo pokrovitelj-Občinski predstojniki, g. župnik in j8tvo cesarjevičevega dela „Oesterreich-učiteljstvo, podpisali so konečno od gosp. ( Ungarn in Wort und Bild" ter bode, ko
nadžupana izraženo občno sožalovanje v posebnem pismu, ki se je odposlalo po slavnemu c. kr. glavarstvu na Dunaj.
Okoli poldne končali smo to žaloigro.
se zopet pomiri, povabila vso člano uredništva na Dunaj. Dne 15. t. m. izide žalni snopič, v katerem bode zgodovina tega dela, spomini na cesarjeviča in njegova
Večina domačih odšlo je ginjenim in po- pisma.
trtim srcem domov, nekoliko domačih in j Cesarjevo povelje vojski z dne 6. fe ptujcev ostalo je na obedu v gostilni go- bruvarja pravi, da je globoko užaljenemu spoda nadžupana. Odhajajoči in poslavlja- 8rcu Njegovemu neizmerno dobro delo, da joči Be, razšli smo se v polnem zaupanji j0 v dnevih težke ^inje 0d vojske, mor
▼ božjo previdnost, da bi Bog odvzel du fievno bol objokanemu našemu vladarju, ter ga šo mnogo let ohranil zdravega. Slednjič smo šo dostavili tolažljive besede materi našej Avstriji: O Avstrija, ti zveBta naša mati! Preštel, kdo bode troje srčne rane, Ki vsekali so časi nam neznati, Žaluj, tuguj po sinu smrti rane.
Ta vdarec ti prešine res vse ude Pa Bog ti daj pogum in srčnost večo! Si prej prestala bolečine hude, Vstrpela boš še rano to skelečo,
Nad tabo dviga orel se ponosni. Ki v varstvo grb si davno mu zročila, če ptičev roj privre tu trop nesprosni, Pognala v beg ga bode njega sila!
Domače vesti.
1 Cesprjev dar. Nj. Veličanstvo cesar
narice in obestranskih deželnih bramb dobival nove dokaze neomajljive zvestobe, ganljive ljubezni in pijetčte polne udano-sti. Istinito dostojno in srčno so člani Moje oborožene sile izražali žalne, bolestne občutke po Mojem dragem sinu. Iz najbolj oddaljenih pokrajin državnih prihiteli so oborožene sile zastopniki dokazovat dragemu pokojniku pijetčto, poslednjo čast in s tem pričali, da Moje hiše žalost in veselje mej oboroženo silo vsekdar vzbuja glasen odmev. Cesar izreka vsem najsrčnejo zahvalo. Prej ko slej bije srce Njegovo toplo za vsacega posamičnika. S ponosom gleda na vojsko, tudi v bodoče jej je vsa Njegova ljubezen in skrbljivost gotova.
0 prijateljstvu cesarjeviča Rudolfa z nemškim cesarjevičem pripoveduje „Wr. A. Ztg.u nastopno Črtico: Bilo je o dobi električne razstave v Beču. Cesarjevič Ru dolf obiskal je razstavo z sedanjim nemškim cesarjem, tedanjem cesarjevičem Viljelmom v spremstvu prejasne svoje so proge Štefanije. Visoki gostje so si ogle-
i .. .	TT . „„„ ,,	dali razne dele razstave ter se konečno
podaril je ribičem v Umagu iznos 300 gld. ... . . , . ....	, .
i	, . . .	ustavili v telefoničnei sobi, kier eo slušah
▼sled posebne prošnje, s katero so se obr-
nili ribiči do Nj. Veličanstva.
Iz življenja cesarjeviča Rudolfa začnemo objavljati s prihodnjo številko razne
1 po telefonu opero „Tristan in Isolda", ka tera se je baš pela v dvornej operi. Naš nepozabni cesarjevič je opazil, da so
zanimljive črtico, katere vse jasno govore I"®"" ^^lednik jako težko loči
o plemenitem in človekoljubnem značaju " Zat°?J *a VpraŠa' da'H Ž0,i °&iedati si eesarjevičevem.	i86 09ta,e dele	poslopja, katere
Zadušnica za pokojnim cesarjevičem' doJ,ej * še videK Nen!ški V^tolon^ed-
bila je danes ob 10. d. p. v stolnej cerkvi"* t0u yP""nJ® ^J*™ Ce8arJeviča' pri sv. Justu. PatrijotiČna družtva tržaška,!^06/ "Saj	mo{> da storim
namreč: „Delalsko podporno družtvo",! kar Tl zellft ! Te besede so se glo-„Unione operaja«, „Societfc dei Facchini« i u.t,w" ° V 8rce pričujočim, kajti in „veteransko družtvo« poslala so depu-1 d°kazUJ° ,akreno Prijateljstvo, katero je tacije z družtvenimi zastavami ; razun teh	nemškeg» ^sarja z našim ce-
bile so navzočo tudi deputacije drugih. rJe™ ®m*
patrijotičnih družtev, kakor: „Čitalnice-j. 0db1°r P0"«^« ^Uitva „Edinost" .Tržaškega podp. in bralnega družtva-, ter j ™a f^0	^ dne 10"	ob
„Avstrije" z raznimi družabniki.	10' U" doPoludne v Prostorih „delalskega
Pričujoči so bili c. kr. deželni na, podpornega družtva' (Via Molin piccolo h.
mestnik baron Pretiš, z raznimi dvornimi	^^ **** h P°g0V°r ° WiŽU*
svetniki, načelniki civilnih in vojaških ob-!j°Čej 86 V0,ityi- 2" r°Sovor «,ede utoka
lastnij ter mestni zastop, kateremu na čelu je bil župan dr. Bazzoni ter vsi konzuli.
Sv. mašo daroval je presv. biskup Msgr. dr. Glavina z veliko duhorsko asistenco. Občinstva nabralo se je toliko, da jo navstala na prostoru pred cerkvijo prava gneča.
Med sv, maso vihrala je raz prostorov delalskega podpornega družtva žalostinska zastava; tudi na raznih javnih in privatnih poslopjih bile so razvešeno črne zastave.
Druge zadušnice za pok. prestolonaslednika v dvornej župnijskej cerkvi na Dunaju vdelažila sta se Nj. Veličanstva cesar in cesarica, nadvojvodinja-udova Štefanija in dvorski dostojanstveniki. Prebivalstvo je še vedno presenečeno.
Krsta, v katerej je bil spravljen cesarjevič Rudolf k zadnjemu počitku, jo dvostroka. Vnanji dol je iz hrastovega lesa ter preprežen z črnim baržunom, obrobljenim z težkim zlatim progam. Pokrov je tudi prevlečen z črnim baržunom in
na najvišje sodišče glede slovenske osnovno šole v Trstu. Poživljajo se k seji vsi gg, odborniki in namestniki ter se nadejamo, da se snidejo v podpolnem številu.
Častna kanonika sta od presvetlega cesarja imenovana profesor bogoslovja v Ljubljani dr. Jan. Semen in gimnazijski profesor, predsednik „Matice Slovenske" g. Josip Mam.
Za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda nabrala je gosp. Marija Skrinjar v veselej družbi na Grahovem pri Tolminu 2 gld. V imenu načelništva naše ženske podružnice izrekamo rodoljubnej dami našo iskreno zahvalo, nadejaje se, da ji Bledi še mnogo posnemovalk.
Delalsko podporno družtvo sklenolo je v svojej seji dne 7. t. m., da prestanejo vse družtvene zabave in veselice tekom letošnjega predpusta vsled smrti družtve-nega pokrovitelja, cesarjeviča Rudolfa.
* Tržaško podporno in bralno družtvo
priredi danes, 9. februvarja v gledališču „Feniče" dramatično predstavo
in ples. Pri predstavi sodeluje igralno osobje dramatičnega družtva Ljubljanskega. Pred in med igro svira godba c. kr. 87. pešpolka. — „Revček Andrejček". Narodna igra s petjem v 5 dejanjih. Po Karlu Morretu poslovenil J. Bedenek. Igro vodi in uprizori režiser dram. družtva gosp. I. Borštnik. — Po igri ples. — Ustopnina k dramatični predstavi: V prizemlji 50 kr., galeriji 30 kr.; k pleBU ustopnina posebej 50 kr.; sedež v prizemlji I. vrste 50 kr., II. vrste 30 kr. Skupni listek k predstavi in plesu 80 kr. Ustopnice se prodajajo pri gospodu Kržttu, piazza St. Giovanni v trgovini, v kavarni Commercio via Ca-serma in v družtveni dvorani (Via Caserma št. 13. I. nadstr.) zvečer samo v gledališči. — Čisti dohodek namenjen jo za družtveno zastavo. Blagodarom so no stavijo meje. — Blagajna se odpre ob 1/21. uri. Začetek ob 8. uri.
Slovenski rodoljubi pod skupnim imenom „Nedaj" snidejo se v zadevah nove podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo, 10. t. m. ob 4. uri pp. pri Piščancu. Gospodje rodoljublje se pozivajo zatorej, da pridejo v podpolnem številu.
Posojilnica in hranilnica v Kopru vabi vnovič vse deležnike in slovenske rodo. ljube k rednej občnej skupščini, katera bode v Dekanih v pondeljek dne 11. t. m. ob 10. uri predpoldne z sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnikovo o delovanju zadruge v letu 1888. 2. Poročilo nadzorstva o računih zadruge leta 1888. 3. Volitev odbora. 4. Volitev nadzorstva. 5. Posebni predlogi.
Mestne volitve v Gorici bodo, kakor piše Soča, najbrže uže meseca marca, kakor zahteva mestni štatut in starašina g. Fr. Marzini. Delajo se uže priprave za ta važni politični dogodek. —
Telovadno družtvo „Sokol- v Gorici ima svoj letni občni zbor, v nedeljo 10. t. m. v sobani Marzini-jeve gostilne. (Začetek ob 4 uri popoldne.) Dnevni red : 1. Pozdrav staroste. 2. Tajnikovo sporočilo. 3. Denarničerjevo sporočilo. 4. Volitev treh pregledovalcev računov. 5. Volitev staroste in šest odbornikov. 6. Volitev treh razsodnikov. 7. Razni predlogi. — Po občnem zboru, ob 8. uri zvečer bodo ples. Ob 11. uri počitek, pri kojem bodo zanimivo srečkanje 4. dobitkov. Vstopnina k plesu znaša za družtvenike v družtvenej obleki 50 kr. za vse druge 80 kr. Vstop k zborovanju, kakor tudi k plesu, jo izključljivo dovoljen Bamo družtvenikom in po odboru vabljenim gostom. Družtveniki naj blago-volo priti v družtvenej obleki, vsi drugi gospodje pa v črni. Ob enem naj blago-vole prinesti seboj vabilo, ker brez tega se vsak pri uhodu zavrne. K obilni vde-ležbi vabi	ODBOR.
Občinski odbor obč. Jablance je v I.
svoji seji, dno 3. t. m. enoglasno imenoval častnim občanom velikega in preblagoga dobrotnika naroda slovenskega, gospoda Josipa Gorupa veleposestnika itd. na Reki. Dal Bog da bi Slovenci dobili več enakih dobrotnikov ! —
Štatistika umrlih. Od 27. p. do 2. t. m. umrlo je v Trstu 108 oseb in sicer 58 mož-kih in 50 ženskih. Po starosti jih je bilo 30 do 1., 18 do 5., 8 do 20., 5 do 30., 3 do 40., 16 do 60., 25 do 80. leta in 3 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 20 oseb več. Poprečno je umrlo izmed 1000 oseb 35-52.
večine uže toliko udov družbe sv. Mohora, da je samo želeti, naj se za naprej tuko ostane; ali vendar je še krajev, od koder po pravici smemo pričakovati, da število dosedanjih družabnikov še naraste, in spet so kraji, posebno ob jezikovnej meji na Ogerskem, Štajerskem, Koroškem in Bene-Čanskem, kjer se mora naše slovensko ljudstvo šo le seznanjati z Mohorjevo družbo in menda celo s slovenskimi črkami, da more pristopiti k njej. Do rodoljubov v teh krajih, kjer stoji z našo družbo šo manj ugodno ali celo slabo, obračamo se prav zaupljivo ter preiskreno prosimo, naj bi vsak zaveden Slovenec storil za njo, kar le storiti more, da jej pridobi novih udov, posebno pa, da se čč. gg. duhovniki povsodi krepko poslužujejo svoje pravice, da to cerkveno bratovščino tudi v cerkvi gorko priporočujejo. Nauk o njenih milostih in dobrotah pri vernih Slovencih nikoli in nikjer ne ostane čisto brez sadu. Korak do koraka! Čeravno uže koj na enkrat ne bi bilo znamenitega napredka, o katerem bi se strmelo, a od leta do leta bode vendar lo napredek, če stori vsak, kolikor v svojih razmerah premore, in sčasoma se tudi ti Slovenci ob meji postavijo v isto častno vrsto s svojimi bolj srečnimi brati.
Ravno tako pa tudi lepo prosimo naše dosedanjo izkušene podpornike, čč. gg. poverjenike in rodoljubne duhovniko, naj bi bili družbi šo zanaprej tako dobri, kakor do sedaj in da bi jo skušali na tistem vrhuncu ohraniti, do katerega so jo povzdignili,
Moč in upliv dobrih kakor slabih spi-| aov in knjig pripoznava ves svet ter si zato prizadeva jih širiti. Mi Slovenci pa širimo in utrjujmo družbo sv. Mohora in delajmo za njo po svojih močeh, ker to družbo dala nam je božja previdnost ob pravem času in na pravem mestu — kot rešiteljico vere in narodnosti.
Od več stranij so nam je izrekla želja, da bi v imeniku poleg imena far stalo še ime dotično pošte. Prosimo zatorej čč. gg. poverjenike, naj izvolijo zapisati na glavo vpisovalno pole še slovensko (in kjor je tujo, tuje) ime svoje pošte, da moremo tej želji ustreči.
Knjigi: „Življenje Marije Device in sv. Jožefa" in „Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa" sto se natisnili v 45.000 iztisih.	ODBOR.
V Celovcu, dne 5. svečana 1889.
Vabilo k družbi sv. Mohora.
Kmalu — 5. dan prihodnjega meseca se bode zopet končala nabira udov družbe sv. Mohora. Koliko jih bode letos P Ali toliko kakor vlani, ali morebiti še celo kaj več? To jo vprašanje, na katero bi rad dobil ugoden odgovor vsak slovenski rodoljub, najrajše pa šo družbin odbor. Vsi namreč dobro vemo, kako velevažna je družba sv. Mohora za celi slovenski narod, da so ohranjuje v zvestobi do Boga in domovine, da se poučuje in napredujo na podlagi krščanskih resnic, in zato tako iskreno želimo, da bi so od leta do leta bolj širila in utrjevala med našim ljudstvom. Res je sicer, da štejejo fare, kjer jo ljudstvo versko in narodno zavedno, z
l*otl*e>f>i nnrodn zadostuje sredstvo kntoro fli morejo nabaviti zaradi ni/ko cono no lo ubožnejši ljudje, ampak katero jo priprosto in jasno sestavljeno »er ima gotov in zanesljiv uspeh. Tako pristno in pravo ljudsko zdravilo so uže deBot let znane, po najvišjih zdravstvenih avtoritetah preiskano in priporočeno lekarničarja Rikarda Krandta švicarsko krogljice, katere »o morejo uživati brez vsako nougodnosti z dobrim uspehom uko ho uživajo dalj čusa in redno, kakor jo zdravniško konstatovano. Švicarske krogljico, katere ko pregnalo s časom vso ojstro, drago kapljice, miksture, soli, grenko vode itd. ho zatorej neobhodno potrobno domačo sredstvo za vse, kateri trpo mnogokrat nu slabili nastopkih slaboga prebavljanja. Mnogi zdravniki preporočajo najtoplejšo to sredstvo, katero moro sleherni imeti z malimi troški v hiši. Lckarničarja Kikarda Hrumita Švicarsko krogljico dobivajo so v lekarnah v Skatljlcah po 70 kr., toda naj so pnzi na-tanjko na boli križ na rudočem polju in n i imo.
„Slovanski Svet",
ki izhaja 10 in 25. dno vsacega imaoca v Ljubljani, objavlja I. 1889 polog politiških člai.ov, važne razprave o svojstveno slovanskih kulturnih vprašunjih, n pr.: O zadrugi, ruskem rniru in artolju; o slovanskih običajih, o slovanskem pravu, o slovanski umetnosti, o slovanski cerkvi, letos tudi o zgodovini slovansko cerkve mod Jugoslovani, o slovanski t-rminologiji itd itd. Na vrsto pridejo krajši leposlovni spisi iz vseli slovausklh literatur. V vsaki st. so naznanja tudi slovanska književnost. Dopisi in drobne novico poročajo o važnih delih in dogodkih kulturnega življenja po vseh slovanskih zemljah. Pri vsem gleda na kulturne potrebe slovenskega naroda ter jo namenjen na prvem mestu zrolsemu slovanskemu občinstvu. Duhovniki in učitoljstvo na kmetih ki nimajo priliko v veliki muri obiirnišo poučevati so o gibanju vsega Slovaustva, dobivajo v listu obilo pouka in spodbudnih mislij.
„Slovanski Svet", obsezujoč po IG velikih stranij, stoji na leto 4 gld., za pol lota 2 gld., za četrt I. 1 gld., za Ljubljanske uaročnike in dijuko pa ea celo 1. 3 gld. 60 kr. in za četrt I. 90 kr.
Fran Podgornik, 2—3 izdajatelj Slovanskega Sveta v Gorici
Vabilo na naročbo.
S 1. dnem januvarja zrn'ne v Ljubljani dvakrat na mesec izhajati nov list
„BRUS".
Obravnaval boile v resni in Šaljivi obliki vsa dnevna vprašanja t.r skrbel za čitatelja pouk in zabavo. Poleg raznovrstne vsebino prinaial bode tudi lepe ilustracije in slike odličnih narodnjakov l
Ker preneha „Rogač", bode Brus jedini šaljivi slovenski list, ki si bode vestno prizadeval ustrezati občinstvu slovenskemu, katero prosimo, da ga blagovoljno podpira duševno in gmotno.
„Brus4 stoji za vse leto 4 gold., za pol leta 2 g!., za četrt leta 1 gl. Naročnina pošilja se na „Brusovo" upravnistvo v „Xarodni Tiskarni14 t Ljubljani.
Pozor,
Vinice r.a Dolenjskem, dno 12. jan. 1889.
Blagovolite mi poslati dvanajst steklonic Vaše osoiie« za želodec.	1 — 12
Pohvalno omenjam, da je bila raba lani poslanih 36 steklenic i/vrstna. Bolniki raznih vrst so vživali esenco z najboljšim vspe-h >m. Neka bolnica je bila uže za smrt bolna vsi so mislili, da mora v malo urah umreti; toda komaj jo zavžila nekoliko kapljic esonee, je že okrevala in čez nekoliko ur popolnoma ozdravela — med tem, da je bila poprej več dni že skoraj na smrtni postetji Esenca se tedaj zaradi njenega izvrstnega vpliva sama najbolje priporočuje.
Z odličnim spoštovanjem
Jurij Kiinig, župnik.
Kdor si hoče
brez težave zaslužiti mnogo denarja,
pošlje naj svojo adreso upravništvu tega lista v zapečatenem pismu z nadpisom
„zaslužek".
2-3
Nič več zobobolov.
Voda za zobe lekarničarja G. 13. Ro-vis ozdravi hipoma vsak najveći zobobol, zabrani narejenje tartara in gnjilje zob, ohrani bele, ojači zabrne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni Rovis Corso 47 po 50 kr. steklenica.	10—4
Assicurazioni generali,
v Trsiu
(društvo, ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je rtižtepnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa* na zava* rovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanju proti toži — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje Društvena glavnica in r«serva
dne 31. decembru 1887 f. 36,120.176-53 Premije za poterjati v naslednjih letih	I 22,766 106-95 Jilavriica za lavarovanje žive-
nja do 31. decembra leki7. f. 105,482.651-38 Plačana povračila: i') v letu 1S87.	f. 10,099.647 —
ti} od začetka društvu do 31. decembra 1887.	f. 207,379.802-20
Lftni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanju in sploh vsa iiatanjžrieja pojasnila se dobe v Trstu u uradu društva.- Via della Stazion« v laetinj hiši.	3-24
Naravno olj©
iz jeter od polenovke (Baccala).
Najizbornejše kakovosti, kojega z dobrim vapehom zakazujejo najboljši mestni zdravniki. — Iz iste kakovosti napravlja se tudi zeleno ali jodoželezno (ferrato) olje. Zaloga v lekarni G. B. Rovisa Corso štev. 47.	10—3
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vlog« v bankovcih od od 5U sold do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, m to od 9 — 12 ure opoludne. Ob nedi ijah pa od 10-11 ure zjutraj. Obresti
na knjižice..........41[4°i0
Plačujb vsitk dan od 9—12. ure opolndne. Znesku od 5(J gld. precej, od 50—100 le treba 1 dan odpovedati, 100-1000 3 dni in Čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptuje menjh-e dormcilirane na tržaškem trgu po.........4*1®
Posojuje na arŽavne papirje avstro-ogrske
do 1000 gld. po........5%
višje zneske v tekočem računu po . 4'/»° o Daje denar proti vknjlŽenju na posestvu v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 1. oktobra 18o7.	3-24
Podpisani vlastnik kavane „Caffe Commercio" preuzeo je ovih dana staro-znano i po Slovanih u obće močno obiskovano	6—4
Nemško kavarno (Caffe tedesco),
v ulici „Caserma".
Priporoča se domaćinom in tujcem za mnogobrojno obiskovanje, ter obljublja najpazljivejšo postrežbo. Skrbel bode tudi, da bodo v kavarni vsi važnejši domači tržaški in tudi zunanji časopisi, posebno pa slovenski in hrvatski.
A. ŠORLI.
!!Vse hiti in kupuje!!
Samo for. 2.90
žepna
ura i verižico.
Cirse in dr. v Švici jp propadel in vsled tegu prodaje se 7<)0 teh krušnih, dobro idoči;« ur /a gospode, Roxpe in deco. zlatu popolnoma slišnih, z elegantno, po zlačeno verižico, na ta način.
O.'.romne so naročim na te ur«!; n ij m zatorej vsakdo podviza, dokler jih je še kaj v zalogi.
pošilja proti gotov, m ,t nnrju ali po vz, t;n : ,,Uren-Dep:t L. KttLLER, Wien, Wabring SehillpuMS.'. 11."	H —4
$ I, i I I. I s
-t" cn' o ž. rj d »-
Nič več kašlja!
Prsni čaj
napravljen pu lekarničarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to sprifiujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin In čisti kri ; ima dober okus in velja en zavoj za 9 dni SO n.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestetije života in proti madrona iz soka iiek.H posebne rastline, katerih uspeh je v<-lik, postbno pri zaprtem truplu, želodfinih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obiira na dijeto. Ena škntlja velja SO aold.
Plašter in tud tinktura proti kurjim oSesom in debelej koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa SO Moldov — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIH, v Gorici v lekarni Crlstofolle tt i in Pontoni 10-4
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
i mm
- ^ - v: 4
Varnost, znamka
Pomoč
se ponuja pri vieh toleznlh, zlasti onih, ki izvirajo iz sprldese krvi, nadalje pri pudici, iivčnih "boleznih, ušesnih bolečinah, plućnih in želodčnih boleznih, naduhi, slanostih, protinu, trganji in pri v ne i, ženskih boleznin. Tnkulj i odpravi t.e v dveli urah z glavo vred, Za kar se jamči Metoda, ki j-j iiitra in sigurna, pospešuje se z odličnim sred« vom. Obširna l oročila Sljejo naj se z naslovom .
„Hygiea-0fflcin" Breslau H.
po-
Važno za popotnike
v Ameriko.
Kdor Želi po ceni, dobro, hitro in varno potovati v severno ali južno Ameriko itd., naj se zaupljivo obrne na od slavne c. kr. dež. vlade v Ljubljani potrjenega glavnega zastopnika za potovalce
Josipa Pavlin-a v Ljubljani
Marijin trg štev. 2.
ki zastopa 'ovropejske in amerikanske železnice in nemško poštno purobrodstvo : Tu se dobijo voine karte s polno garancijo
od Ljubljane naravnost do vsakoršne postaje v severni in južni Ameriki, Avstro Ij i, Afriki itd. po zopet mnogo znižanih cenah, ravno tako se tudi vsakorfinemu poBvetovanji nidovoljno služi.
Vožnja preko Ljubljane in Beljaka priporoča so toplo le v prid potovaleem, ker je veliko krajla in ceneja kot ona preko Dunaja.
Vožnja traja od Ljubljane do Amerike okoli 13 dni in je cena z hrano na parobrodu od 60 gld. naprej.
|flRV fiCIVUCUlU £IUI zvritno zdravilo pri vseh boleznih na želodcu.
Neprecenljive dobrote je posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislom pehanju, keliki, želodečnem kataru, gorečiče (rzavci) pri preohilnej produkciji slin, ru-menici bluvanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasnnjj, preobilnosti jedi in pijač v želodcu proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himoroj-dam Cena steklenici je z nakazom vrod samo 40 nov , velika stekcnica samo 70 nov Glavni zalog ima lekarničar „k angelju v o r h u* Kari Brad/ Kremsir, Morava.
Marijaceljske želodčne kapljice niso tajno sredstvo. Deli, iz katerih obstoji, oznanjeni so na vsakej steklenici priloženemu poduku za vporabo
Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah.
V '1'rntu: Lekarna: Antonio Suttina. | Lekarna: do Leitenburg, ali' Ercole triofante.
—	Lekarna .* Eduard de Leitenburg, alla Saluta.
—	Lekarna : A. Praxmayer, al due Mori — Lekarna: Pio'.ro Prendlni, al a Fontana Impe-riale. — Lekarna : Benedetto Saraval, al Amazone Triomfano^. — Lekarna : Benedeto Vlach Mlniussl, alla C'>rte. — Lekarna : dr. Virtorio Serravallo alR dentore (glav skliidlŠ ).
—	Lekarna: Biasoletto all'orso nero. — Postojna: L>karna Fr. Baccnrclch. — Sežana: Lekarna Philipn Ritftchel. —
Kvarilo! Pristne Marijaceljske želodčne kapljice ponarejujejo in posnemajo se mnogovrstno. - V znamenje pristnosti mora biti zamotana vsnka steklenica v rdeč omot, providen z gornjo varnostno znamko ter mora biti na vsakem priloženem poduku za vporabo razun tega opom« njeno, da je bil isti tiskan v tiskarni g. Gusek-a i Kremerioah (Kremsler).
čuj! Čuj! Svet
Stroj za šivaqjo for. 1.95.
Čndovato je delo toga stroja; Siva vse iz-I vrstno. uajdebelejS i sukno in najfinejši Šifon; igre dobro; je divno izdelan, zlatno bronciran, i okriiiSiijH vsaki salon.
Neodpnatljivo je, kjer v hiši ni S ■ tetra j stroja —	2 — 6
Kdo bi bil kedaj mislil, da se mori napraviti za for. 1-95 Šivalni siroj.
Ogromna je prodaja tega stroja; naj ga zatorej vsak takoj naroči, k r bo kmalo razprodan. Za naročbo zadostuj" dopisnica Prodaja se na vs i kraje sveta, Ker so stroški neznatni, proti gotovini ali poštnem povzetju.
Razpošilja:	6-4
L. MULLER
Dunaj, WHhriiig, Sckulgasse St. 10.
Bolezni želodca.
in spodnjih telesnih delov, jeter in vranioe, zlata žll», zaprtje, vodonioa in kronična driska, zdravi
senajv&peinejesPIO-COLI-jevo „ESENCO za ŽELODEC", koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelova-telj lekarnar Picccli V Ljubljani (Dunajska cesta) proti poštnem povzetju.
V steklenicah po 15 novč. se prodaja v Trsta v lekarnah : Biasoletto, pl.Leiten-burg, Liprandi, Poz-zatto , Prtmnarei', Prendiui, Havasini, (Varstvena znamka). RoviSi ^araval (za magistratom), Serravallo, Skopzynsky, Suttina in Zanetti. — V Istri v lekarnah: Rovinj Angelini, Pitij "\Vussermann, Carbucichio, Uodinis ; Dinjan Rek, Brudamante ; Koper Giovannini, Fuvent >; Piran Fonda, Lion: Pazin Lton; Novigrad Tain-burini; Poreč Candusio; Vininada Patelli ; Huje Bonetti in t večini lekarn v litrit Primorju, Tirola, Dalmactji, na Kranjskem, fitajarskem in Ko -ro ikem.	1 Si — 1
Piunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica In reserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvn	gld. tt,;«)0.0<)0--
Reservm fond o<. dobitkov . 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na živlienie	150.000' —
Rezervn fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 161.500' — Premima reserva vseh oddelkov * 7,342.780'36 Reserva za škode	. 267.601 -
V portfelju: Premije, ki «e imajo potirjati
v prihodnjih letih . . . . • 16,954.118-57 Skupni znesek v:, h Škod plačanih od I. Ib38 do 1883 gld. 114.949.847 05
Urad ravnateljstva. 21—3 Via Valdirivo, fit. 2 (v lastnej hifil-
J.
-im
Apotheke
Wien
SiflgiTslrasse N r. 15,
cuu Roldeuon
Reihsapfel,
KriŽisitilllP — nel{daJ •"»'♦•"»In« Wroitljiee zvane, »as'uiilio mi radnje Im*, kajti nisknraj lioleznl iV .L 1	' koM te kroffllle« tlsoCkrat ne p'kazal« svoje^i Budo tvortiDRa ugpoha. V nHjhiijflth
boleznih v kojih ga Jo mnoifo druzih *.lra»ll rabilo, sej« po t.ih kroffljlcali nefltovilokrat in v -/elA k atkctm Ca^U popolno ozdravljenje zilobllo. J-dna flkatljica z 1R krngljicami ttane SI kr., jr.dr.n zavitft t 6 flbanjicami i gld. 5 wr. jtI nefrankirane jioSiljatvi po povzetji 1 for 10 kr, proti ffiitovini stane poSitjatev : 1 za-kroglje f. 1.U&. 3 zavitka f. S.30. 3 zavitki f. H 3u, 4 zavitki I. 4.10, 5 zavitkov f. 6.20., 10 zavitkov f U.20. (Manj kot Jeden zavit k Ba ne poillja).
ilir Pristne so jedino le one krogljice, katerih napotnice imajo podpis J Pserhofer-ja in so provideni na pokrovu vsake škatljlce z tem podpisom v rdečih pismenih. ^Pv
DoBlo nam nfStevilo plsein v knjih se kup8avitlui iti rabilni tuh krotlic zahvaljujejo za ozdravljano is veikuvrstnlh nuvarnlh bolezni. Vsakdo, ki Ja le enkrat posk i« .l »e b teinl krogljlcami »dravitl jih pripo-rotta i •truglni.
Naj nled6 tu nekatera teh zahvalnih plešem s
HraBa pri Smledniku, 12. sept. 1887. 1 blagorodni cospoJ ! Ilila bnjja volja, da so ml ! prifle v roke VaS»3 krouljl in plB..m Vam o vspehu : Prehladila s«ra bu v otroBJl postelji, da nlBi m ve« inorfli vrBitl svoie dalo In izve.ano hi bila uie mrtva, ako ne bi mi bile reBile VaSe «udov«te kroffljice. Uog Vas tla Ckrat za to blagoslovi. Preprifiana sem, da rao VaSe kroffljlco popolnoma o/drave, kakor .) ozdravile tudi druge
Tereza Knlfič.
DnnaiBko Novomeato, fl. dno. 18^7. VaBe viBskorolie ! KajtoplejBo zahvalo Vam izrekam v imenu flOletno avoje tete. ReK'hala Je li i let na kroničnom ?elodCnom kataru in vodenici, ' Življenje j .) Je bilo trpljenje iti n*o ie mislila, da j Je zgubljeni. Slučajno dohila je Kkatlileo VuBIh ' livatnih kriaiHtilnih krogliic in p > d >ljffc»j vporabl I luih je ozdravela. K visokim BpoBtnvinJom
Jožefa Weinzettl. |
Miiteriiizerslorf Oor. Av.str. 10. januvarja 188«.
VaBo bl.iRorolJel Izvolite ml blagovoljno nnalati	I
poŠti jeden zavitek VaBih izvrstnih kritUstiliiih	I
rogljlo. Priailjttna sem, UreSi Vam svoje popolno	I
priznanja glede vrednosti teh krogljlo, katere bodem priporočila, kjer bodem le mogla, najtoplejBe vsem bolnikom. O td svoj-j z« n vali Vas poublaBSiijem, da Jo morate objaviti po VTaSej draga) volji. Z vl-
Bokim spofltovanjeui	Tereza Kaštner.
Oottaehdorf pri Kohlb. Avntr. Šluzij., R. okt IS86.
VaBe blagorodje ! Prosim Vas uljudno, da mi poBljete s*vitok 0 Bkatljio va«lh univorialnlh krl-filstilnih krogljlc. Samo Valim Audovatim kroglji->'«in Imam se zahvaliti, di sein reB^na želodčne ho-l''zni, na katerej nem trpela kro« Ti let. Na bodnni nikdar vefl broz njih in VaBcmu blagorodju Izrekam 8 tom najtojdejSo zahvalo. Z odličnim spo<to-
»»njem	Ana Zvriokl.
Rohrhach, 28. filtruvarja 18S«.
VaBe blagorodje ! Meseca novembra p. I. naročil Bem pri Vas zavitek krogljic. Oputil som jas i moin lena njih n ijbolJUi t.poli j oba »va trpela na hudem glavobolu In slabem izpra/.novjl, ra sva bila uKe zdvojila, akoprav imava Be-la 40 let. In glaj ! Vnlfe krogljice provzročile so čudo in naii osvobodile '.bolezni. 8 poštovanjem	Anton List.
.^Amerikansko ma/ilo '.^"J" "^i1-
,. ^mmmmfmmmmmmmmmtm* nHjbol]Bi pomoček
tiroii protinn Iti dru.'im r^iimatlČniiH bolesti a v i', hrbtenoin motgu, odgr.Mil, nervoznim /obo- ollm, f* glavobolim trgiiijit v uBesih itd. itd. 1 K>d. 20 kr.
v Esenca za oči Romerhau* n-i, 1 skln--j niča f 2.50' /» stHkl-niM f. 1.50.
9Pr:.h 2a znoj na nogah 1 fikatljioa 50 k-, i Z poštnino 75 kr.
Pssrhofarhva t tnnokininska pomada
< naj bolj Bp sredstvo za rastje las. L«]>o op*avljana Bkatljica 3 gold.
' Universalui nlašt^r Prnf«^ steudeia proti
i, .............vsakovrstnim ranam,
V gnjosnim ulesoin, cslo proti starim ulesoin na no-gali, ki se zdaj pa zd»J znivič odpirajo, proti črvu na ' prstu (Klugerwurm Itd. I pos. 50 k. z poBtnino 75 k.
: A. W Bulrichova u,nl"",ilnR	V1-
■ ^H^BMHB^M^^Haav Izvrstni p nn ček proti i
" v+Mnnaitopl^nslTIj^prlbave kakor: glav'bolu,
Francovo žganje 1 sk^lulua »0 kr. i. Psarhofer-Jev L^doni balzam j1«0
gi let »a najboljBi pomoč k spoznan proti oiebli-nam vsake vrste kakor tudi proti star m ranam Itd. t posodica 40 kr. po poŠti <5 ki.
Bilzam za Qoltanac «»nwUiv pomo«ek proti
debelemu vratu, 1 pos
in kr. po posti 05 kr,
^Ivmi^ka n^nnra 'i'f^ku kapljico) proti po
preoavi, vsakovrstnem trfenju v doleuje n telesu, iznorno domaČe vračilo 1 fla^on kr.
TrnntPav snlt obSn', «nan0v i1J!VMtnnI javilo iiii smmmi Tr~","ti hltt ru hrlllftT08tl> TBnemu kaBlju Itd. 1 steklenimi 50 k r.
Aom^kl čudnovati balzam^ ^ Filakerskl pr.fg^, V&S
kr. a poBti' »10 kr.
trganju v glavi, Kel deBnl in krču, hemorojdalnim "j bolest m, zapeki itd. 1 zavitek 1 gld.
| Izven Imenovanih iidalkov vdobivajo Sa dru?e farraaceutltne specijalitete ki ho bile po vsih avst ijskih časopisih oznanjene.	_
Razpošiljanja po poŠti ae točno odpravljalo proti gotovini ali povzetij. Pri prejšnje) douošiljatvi denarja (najbolje po poštnej nakaznici) stane porto dosti ma ij n«qo pri povzetju
Lastnik pol. družtvo „Edinost",
zdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota
Tiskarna Dolenc v TrHtu.