Štev. 259 TRST, v nedeljo 17. septembra 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN t»tf! »ta nedeljah la praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. 3"o*anitčno Bter. se prodajajo po S nvč. (6 stot.) v mnogih tobickarsah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-4fini, Dornbergu itd Z;iMtarel« fiteT. po 5 nvć. (10 stot.) OCLASi 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaijza vrsta X 2. Mali oglasi po 4- stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Pisavo in tofljivo v Trstu. Glasile političnega društva „Edinost" za Primorsko. mV edinosti je moči" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Itroiiilu aa udoljako Izdanja „EDINOSTI-1 tiao«: «• oelo leto Kron 5-20. za pol lota li.ro n 2 SO. Ysi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ran Kovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ns vra&ajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 20 (Narodni don). Izdajatel; in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna »Ed'noat*. ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. FoJtno-hranllnRnl raJun 5tev. 841-652. TELFFOM St 11-57 Politično društvo „Edinost" sklicuje za danes, v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri predpoludne SHOD ki se vrši v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu. DNEVNI RED: Revizija ljudskega štetja. Radi prevelike važnosti in nujnosti predmeta pričakuje se čim večja udeležba; agitatorji in zaupniki na delo ; vsi, kf se zavedate pomembnosti revizije ljudskega štetja za tržaško Slovenstvo, pridite na shod in privedite s seboj one, ki so potrebni pouka in bodrila. Odbor pol, društva „Edinost". Marazem. Naj nam „Piccolo" in „Indipendente" ne zamerita sledeče reminiscence — nam, ki smo doma s hribov in ki v svoji hribovski skromnosti in priprostosti nimamo tako sijajnih spominov iz svoje mladostne dobe, kakor morda kak po česnu dišeči poljski Žid, ali pa kak potomec onih preslavnih abruških junakov, ki so tvegali svoje dragoceno živJjenje za mošnjičke občudovalcev njihovega junaštva. Mi nimamo takih lepih, za velika in junaška dela nav-dušujočih, k slavi in časti vodečih spominov; zato se tudi nikakor ne moremo meriti z onimi nalikanci, ki svojega duha bujno rastoče in divno dehteče rožice sade po predalih „Piccolovih" in „Indipendentovih"; ostajamo pač v svoji hribovski skromnosti in priprostosti, ki ima na sebi vsaj to dobro, da je — poštena. Torej! Bilo je to tedaj, ko smo še bosepeti pastirčki gonili na pašo vsak svojo čredo krav, telic, junčkov in teličkov. „Piccolo* in „Indipendente" naj nam ne zamerita, ako povemo, da je imel vsak pastirček oblast nad večjim številom teh rogatih svojih varovancev, nego pa jih morda premore vsa abruška vas. Torej, pasli smo in igrali svoje igre, posebno radi pa smo „bili kozo". Bili smo mladi junaki, ki se nismo ustrašili truda, in ko je priletel knepelec ob „kozo", je „koza" odletela daleč, daleč od risa. In veselja smo vriskali, če se nam je posrečilo „kozjemu pastirju" zopet odnesti krepelec iz risa. Toda, tudi ta je bil mlad korenjak, in komaj se je stegnila roka po krepelcu, pa te je že pograbil za vrat, in hajd potem ti „past kozo". Vse drugače pa je bilo, ko se je pohotelo staremu Lahovemu Matijcu, da bi se poigral z nami. Kje so bile tu one brze noge in hitre roke, .ki jih je treba „kozjemu pastirju" — mož je „pa-sel kozo" vse popoludne, a nam se ni niti dalo igre; kdo bo tudi „bil kozo", ko „pastir" ne velja nič in se moraš bati, da s „kozo" vred ne prevrneš tudi „pastirja* 1! In z Lahovim Matijcem nismo več hoteli „biti koze", ker je bil prestar za nas m'ade junake. PODLISTEK. Jug, Bistoričen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V. Angora. „Mari ni ta svet ustvarjen od diha Allaha z vsemi svojimi vodami in gorami, z vsemi palmami in najkrasnejšim cvetjem ? Da, mari ni celo puščava, kadar samum vzdiguje njene peščene valove, krasnejša in veličastnejša, nego vse te vaše igračke ?" si je mislil derviš. „In mari bi zemlja, ki jo je ustvaril Allah, o2wlila vaš stopal, če bi ga — Allahu v sramoto — ne pokrivali z grešnimi izdelki človeških rok, kakor da bi ne bilo dobro to, kar je on ustvaril?" se je jeziil v svetem razvnetju, ter je v nejevolji indijskega fakirja pljuval po stenah in po preprogah. „Proč s tem !," je klical skoro glasno, „to vse je delo šajtana, in vi ste njegovi služabniki!" In oziral se je naokolo z jeznimi pogledi, ovajajočimi gnus. In nihče mu ni zabranjeval tega tako nenavadnega počenjanja, poniževalnega za padišaha samega; da, vsakdo se je izogibal njegovemu pogledu, veselost je zginila z lic, Nehote smo se spomnili „koze" in starega Lahovega Matij ca, ko smo čitali „Pic-colova" in „Indipendentova" razglabljenja o opominu, ki ga je politično društvo „Edinost" v stvari revizije ljudskega štetja v italijanskem jeziku naslovilo na italijanske tržaške gospodarje. Odkrito povedano, da smo pričakovali vse kaj drugega, ne pa take plehke polivke. „Slovensko politično društvo „Edinost" priznava italijanščino za občevalni jezik v Trstu". To je zaključek obeh modrecev — o-nega z Goldonijevega trga in tudi onega s Korza; in to je vse, kar sta mogla iztisniti iz svojih izsušenih možganov. Če se je „Piccolo" poleg tega še nekoliko obregnil ob italijanščino v omenjenem „opominu", mu tega ne zamerjamo prav čisto nič; saj je s tem vendar samo priznal, na kako slabih nogah stoji njegova trditev o italijanščini kakor izključnem občevalnem jeziku v Trstu, kajti če niti slovenski izobraženci, ki v resnici znajo italijanski, po „P.ccolu" ne znajo tega jezika, kaj pa je še le potem tista brodlja, ki jo tupatam govori oni Slovenec, ki sam priznava, da ne zna italijanščine, a mu je magistralno ljudsko štetje vendar na-rinilo italijanščino za občevalni jezik ?! Ako pravilna italijanščina slovenskega izobraženca ni italijanščina, je tem manj italijanščina (kakor smo rekli) ona brodlja, a kaj Še le, da bi bila italijanščina tudi slovenski jezik tistih Slovencev, ki ne znajo niti par besedi italijanski, a po magistratnem ljudskem štetju vendar „občujejo italijanski" ! In slovensko politično društvo „Edinost" je priznalo italijanščino za občevalni jezik v Trstu. I kakopak da! Bog pomagaj vendar, in „Piccolo" in „Indipendente" se temu še čudita in pravita, da se je to zgodilo z onim italijanskim „opominom". Ne, ne, prijatelj „Piccolo" in prijatelj „Indipendente", ne šele s tem „opominom", temveč že zdavnaj prej, sploh vedno : ne polit, društvo „Edinost" in tudi ne noben tržaški Slovenec ni nikdar trdil, da ni italijanščina občevalni jezik v Trstu! In da bo stvar še jasnejša, izjavljamo tu črno na belem kar n aj s I o v e s n e j š e : da italijanščina je občevalni jezik v Trstu, je bila in bo! Pa naj si le shranita „Piccolo" in „Indipendente" to našo izjavo za zrcalo, da jo bodeta vedno takoj imela pri rokah, ako bi nas — česar pa ni pričakovati — kedaj obšla pregrešna misel, da bi jo hoteli utajiti. Neomajno trdno, kakor sv. Justa hrib, stoji dejstvo, da je italijanščina občevalni jezik v Trstu — za Italijane ! In politično društvo „Edinost" ni storilo prav nič druzega, nego n a j I e p š i čin kurtoazije, ko je, braneč pravice tržaških Slovencev, tržaškim Italijanom — tistim, ki res ne razumejo slovenščine, katerim je italijanščina res občevalni jezik, — v italijanskem, torej njihovem občevalnem jeziku povedalo nekaj, kar naj bi obvarovalo te Italijane gotove škode. Bil je to torej lep čin kurtoazije, uljudnosti napram narodnemu nasprotniku, ki bi ga drugje vsak oošten nasprotnik tudi cenil kakor takega. Da se „Piccolo" in „Indipendente" ne moreta dvigniti do česa takega, nam je prav in radostni šum se je spreminjal v globoko tišino, aH pa bojazljiv šepet. Take je šel skozi sobo za sobo, uniče-vaje povsedi ples in radost, kakor uničuje mraz spomladni cvet drevja, dokler ni prišel v dvorano padišaha samega, dragocenejšo nego druge, kjer so počivali na divanih prvi načelniki njegovih vojsk; Ba-jazet sam, na pol ležeč, se je zdel kakor da je v blaženem navdušenju. In ni se bilo čuditi temu ob pogledu na toliko ženske krasote, toliko dražestne lepote, kolikor jo je bilo zbrane v tej dvorani na uslugo in v zabavo sultanu in njegovim emirom, da so se oči divile, srce koprnelo v hrepenenju, tako, da je celo sam Štefan srbski, čegar; strogo lice in karajoče besede so vsaki dan 1 zjutraj za nekaj časa kalila zabavo, zrl sedaj; z radostjo okoli. ! — Teknilo mu je najbrže Cy-j prsko vino, katerega zapeljivi tok se mu< je prikradel v oko, da se je svetilo kakor oko sokola v temni noči, ko je zrl na kra-j sotico, ki mu je od časa do časa z milost-! nim smehljajem podajala zlato čašo z ljubko dehtečo kapijo trte. Veliki vezir Mehmed in Timutaš, sultanov namestnik nad širnimi kraji Azije, sedeča poleg sultana ob levici, sta se že udala v usodo, proti kateri sta se s početka z Lazarevičem upirala, da brez- lahko umljivo, in tudi nismo nikdar pričakovali kaj takega; toda, da bosta ta dva lista, ki reflektirata celo na to, da bi jih javnost smatrala za vodilna lista vsega avstrijskega italijanstva, omenjeni opomin političnega društva „Edinosti" tolmačila na tak otročje naiven način, kakor sta ga, ne, kaj takega pa ne! Ne moremo si pač misliti prav nič drugega, nego da se je pri „Piccolu" in pri „Indipendentu" začela prav občutno kazati ona otročja naivnost, ki se kaže pri ljudeh, ki se bližajo koncu svojega bitja. Lahov Matijec je tudi hotel z nami „biti kozo", a mož je okorel, ostarel in ni mu šlo več ! In prav tako se nam zdi, da sta „Piccolo" in „Indipendente" vkljub svojim „najboljšim letam" tudi že blizu — konca, da se je začel pri njiju kazati z vsemi svojimi posledicami — marazem. Italijanski „opomin" političnega društva „Edinost" na tržaške Italijane naj bi bilo priznanje italijanščine za občevalni jezik v Trstu, in sicer izključni občevalni jezik! To sta namreč pač hotela povedati oba italijanska lista ! Smešno ! Ako bi bilo, to res, potem mora biti tudi nasprotno res, namreč da je slovenščina v Trstu izključni občevalni jezik, s a j s o t u d i Italijani že izdali marsikateri oklic v slovenskem jeziku! In če že en sam oklic slovenskega političnega društva zadostuje za proglasitev izključnosti italijanskega občevalnega jezika v Trstu, mora tembolj zadostovati v nasprotnem smislu po Italijanih izdani slovenski oklici ! Ali pa naj morda velja tudi to, da bo culukafrščina izključni občevalni jezik v Trstu, ako nekega lepega dne zagledata „Piccolo" in „Indin-pendente" po tržaških vogalih nalepljen kak oklic v culukafrščini, ki sicer — po tihem povedano — ni bogve kako različna od one brodlje, ki jo govori glavni temelj tržaškega „italijanstva" — kraški Kalabrež in čičarski Sicilijanec. Da, da, marastična prihajata „Piccolo" in „Indipendente", kakor Lahov Matijec, in nam, ki čutimo v sebi mladostno čilost mladeniča, ki se razvija v krepkega, na svojo vedno rastočo silo ponosnega moža, nam se že skoraj ne da „biti koze", če se nam postarna „Piccolo" in „Indipendente" ponujata za „kozjega pastirja". Ali pa naj le igramo dalje ? Dobro, zakaj ne ! Saj so naše roke mladostno krepke, naši kepelci „hribovsko trdni", „pastirja" zanič: „koza" odleti s „pastirjema" vred daleč iz „risa", ki so ga s tako skrbjo za-črtavali „Piccolovci" in „Indipendentovci" po našem slovenskem tržaškem pašniku. Dobro, pa napravimo tako ! Jugoslovanski minister. „Slovenski narod" odgovarja na naš članek pod gornjim naslovom, ter nam pri tem podtika namen, da sprijaznimo našo javnost z mislijo, da postane kak klerikalec jugoslovanski minister. „Narodu" so naša izvajanja sentimentalno jahanje principov, s katerimi da se v politiki ničesar ne doseza. Jugosl. kler. minister da bi zanemarjal narodne interese za klerikalne strankarske koristi, pa da ne bo v svetu krone zastopnik slovenskega naroda, ampak samo zastopnik klerikalne stranke. Sedaj že tepejo klerikalci z bičem naprednjake, če dobe še ministra, da jih bodo s škorpijoni. delno, toda razkošno zapravljata življenje v neprestanih veselicah. S hlepečimi očmi sta zrla na lepote krasnih odalisk in poslušala ljubavne pesmi, ki jih je pri nogah sultana, ležeča na preprogi, prepevala Zulma, krasna kakor roža Širasa, njene domovine. Iz njenih ognjevitih očij je bilo razločati, da valovi v njenih žilah vroča kri, tako ognjena, kakor je sok trte v njeni domovini. Kako blažen mora biti padišah v njenem objemu in Mehmed in Timutaš sta zamižala v sled notranjega trepeta, boječ se, da oslepita od krasote, namenjene samo za padišaha. Derviš je obstal na pragu in strmel; pa ne morda radi tega, ker se je toliko milostne krasote, mameče čute, naenkrat nudilo njegovemu očesu; to je že davno otopelo za take Čare, in njegovo srce je okamenelo vsled razbiranja sur *) alkorana ; jednako je tlaku tebriskih**) mešit Bruse, na katerem navadno spi. Ampak strmel je, j ker je videl te lepote, razgaljene proti očiti *) Sura — oddelek, poglavje korana, t. j. svete knjige, spisane od Mohameda samega. **) Tebris — mesto pri jezeru Urmia v se danji Perziji. Na vshodnem bregu teg t jezera se nahaja par slavnih močvirjev, katerih voda se vedno zgosčuje, dokler se ne spremeni v krasen, prozoren kamea, ki ped imenom „Tebrij^ki marmor" služi za največji okrasek azijskih hiš. Mi res že ne vemo, kaj naj začnemo s „Slovenskim narodom", ob katerega trdo-glavnosti se razbijajo vsi argumenti. Logika „Slovenskega naroda" je ravno taka, kakor da bi bili nemški liberalci raje pustili, da je minister Slovan, nego klerikalec Weisskirchner ali Gessmann. Kedaj doživimo pri Nemcih kaj tacega ?! Proti takim nazorom, kakor jih pošilja „Narod" proti nam v boj, je pač vsaka argumentacija brezuspešna ! Če „Si. n." imenuje našo politiko sentimentalno jahanje principov, ki da v politiki nič ne velja, bi ga vprašali, koliko velja njega intransigentno jahanje principov ?!! Ravno „SI. narod" nam je že nešteto-krvt očital, da nimamo principov, sedaj pa nam kar naenkrat očita sentimentalnost principov ! ! Če postane klerikalec minister, bo vedno prilike dovolj, da se udari po dejanjih klerikalnega ministra. Nikakor pa ni v interesu slovenske stvari, ako se iz strankarskih ozirov nastopa proti instituciji sami! Kakor se razvidi iz pisave „Si. n.", ga bič še ni spametoval; zato je prav gotovo, da tudi brez klerikalnega jugoslovanskega ministra pridejo nad Slovence — ako se ne spametujejo — sovražniki s — škorpijoni !! To je ravno, kar nas razdvaja z obema slovenskima strankama na Kranjskem : oni presojata vsako stvar — in sedaj tudi vprašanje jugoslovanskega ministra — se stališča našega domačega prepira, mi pa presojamo stvari s skupno narodnega stališča ! Zato odbijamo z vso odločnostjo insinacijo, kakor da bi bili mi nekaki skrivni podajači klerikalne stranke, ali pa celo kake osebe. Nam je le do tega, da se enkrat zlomi tisti dosedaj veljavni in za naše interese naravnost usodni princip, po katerem smo bili Jugoslovani a priori izključeni od vsacega zastopstva v svetovalstvu krone. V borbi za veliki princip mora ostati osebno vprašanje podrejeno. Sicer pa se kolo politične sreče vrti tudi pri nas Slovencih in utegne se zasukati tako, da bodo neklerikalci uživali na dobroti institucije jugoslovanskega ministra. Ponavljamo:, nam gre za Institucijo in ne za klerikalce!_ „SlMlzcclIa" koperske soflnlje. Pred par dnevi je „Piccolo" prinesal dopis iz Kopra, v katerem se dere in kriči na vse pretege, kako da se slavizira koprsko okrajno sodnijo. Odkar obstoji okrajna sodnija koperska, — tako pravi „Piccolo-, — so bili na čelu iste vedno italijanski sodniki, ki so pa, kakor to zahteva govorica kmetov, vsi razumeli tudi slovenski. Ta vrsta italijanskih sodnih načelnikov pa je bila naenkrat brez vzroka pretrgana z imenovanjem pokojnega Stravsa. Od tedaj so se razmere močno spremenile na škodo Italijanov. Pred prihodom Stravsa da so, izvzemši enega nemškega sodnika in enega slovenskega sluge, bili Italijani vsi sodniki, funkcijonarji in sluge, ki so pa skoro vsi razumeli tudi slovenski. Pod Stravsom pa so se razmere obrnile na slabše tako, da so med šestimi sodniki — ustevši voditelja samega — bili trije Slovani, en Nemec in samo dva Italijana. Od petih kancelijskih oficijalov so trije Slovenci, od štirih asistentov dva Slovenca, Slovenec je en sluga in od treh dostavljelcev sta dva Slovana. Navsezadnje celo so uvedli — strah in groza! — slovenske sodne pečate 1 prepovedi proroka. To ga je napolnjevalo s strmenjem, sveto jezo, srdom. „Allah — il — Allah !" je upil grmečim giasom, mahaje z desnico po zraku -— ne meneč se za to, da mu je edina njegova razcapana cunja zdrknila z ramen in da stoji na pol nag pred odlično družbo — in je raglašal svojo jezo: „In to naj bo sedež, padišaha, namestnika proroka, tukaj, kjer se zapovedi alkorana teptajo z nogami, in kjer se žensko lice nesramno odkriva pred tujimi pogledi ? To je gehena, kjer se mučijo izpred lica Allahovega zavrženi! Proklet je ta rod, vreden svojega zavrženja, svoje pogube!" Petje Zulme je potihnilo nehote, vzdihnile so strune, kakor da je piš viharja vihral skozi nje; in Zulma je v strahu skrivala svoje lice na divanu pri nogah padišaha. Istotako so utihnili ljubavni šepeti, zaljubljeni smehljaji so izginili z lic, koprneči pogledi so ugasnili, in z nejevoljo, toda tudi z grozo so zrli emiri na rušitelja svojih razkošij, čegar fantastična postava je kakor vizija maščevalca stala grozeče na pragu. Poznajo ga ; njegova glasovitost, kakor ljubljenca prorokovega, kakor svetega moža, jim brani, da bi očitno kazali svojo nejevoljo in se ga dotaknili: tega bi se nihče v vsej državi ne upal niti za ceno življenja. Tako „Piccolo", ki na podlagi vsega tega prihaja seveda do zaključka, da mora pi i popolnitvi mesta novega voditelja koper-ske okrajne sodnije, ki je sedaj razpisano, biti imenovan — Italijan ! Na te „Piccolove* izbruhe le kratek odgovor. Za nas je dragoceno priznanje „Piccola", da je za sodnika, ki je nameščen pri koperski okrajni sodniji, potrebno poznanje slov. jezika. Kakor hitro pa je priznano to načelo, sledi iz tega naravno, da treba jezike poznati in ga ne samo lomiti! Od vseh italijanskih sodnikov pa, ki so bili v zadnjih letih na okrajni sodniji v Kopru, so bili le trije, to je: Brelich, Zumin in Steffe, ki so popolnoma razumeli slovenski jezik. Vsi drugi italijanski sodniki slovenskega jezika sploh niso razumeli, ali pa so ga mrcvarili tako neusmiljeno, da je človeka, ki je moral poslušati tako slovenščino, bolela glava. — Sedaj pa poglejmo narodnostne, oziroma jezikovne razmere v koperskem sodnem okraju ! Nimamo sicer pri rokah statistike, a ker poznamo razmere v tem okraju, moremo navesti Številke prebivalstva po narodnosti, ne da bi pri tem mnogo grešili. Koperski sodni okraj sestoji iz občin (prvo število pomenja Slovence, drugo Italijane): Koper 3000 4- 9300, Milje 4000 + 5000, Ocizla-Klanec 3000 + 0, Dolina 5000 + 0, Dekani 6000 + 0, Marezige 3000 + 0, Pom-jan 3000 -+- 0. V vsem sodnem okraju je torej približno 27.000 Slovencev in 14.000 Italijanov. — In tu ima „Piccolo* drzno Čelo, da zahteva, da mora biti Italijan voditelj sodnije v okraju, ki je po dveh tretjinah slovenski! To je pač višek nesramnosti ! Razmerje med sodniki, uradniki in slugi mora odgovarjati razmerju prebivalstva, a tudi to le s tem pridržkem, da morajo tudi sodniki in ostali funkcijonarji italijanske narodnosti popolnoma umeti slovenski jezik! Uradnik pa — najsibo to že sodnik ali sluga —, ki ne pozna popolnoma — povdčrjamo : popolnoma — slovenskega jezika, ni sposoben za službovanje na okrajni sodniji v Kopru. „Piccolo" je to potrebo sam priznal in na višji deželni sodniji ter drugih merodajnih faktorjih je, da iz tega priznanja izvajajo potrebne posle-dice! _____ Italijanske šole v okolici. Kakor vse, kar diši po Slovencih, tako so tudi naše okoličanske šole italijanskim nacijonaiibtom pravi trn v oko: Vedno, kjer le morejo, rujejo proti slovenskim Šolam, proti slovenskemu učiteljstvu itd. Dosedaj se je to godilo bolj za kulisami, sedaj pa so nastopili z odprtim vizirjem in začeli so blatiti slovensko Šolo, da s tem povzdigujejo svoje italtjanske manj vredne potujče-valnice. „Piccolo" je prinesel te dni Članek pod naslovom „Le scuole italiane nel suburbio", ki kaže dovolj jasno, kaj ga je rodilo in kaj mu je cilj! Uvodoma omenja ustanovitev samostojne italijanske šole na Vrdeli vsled veta, ki sta ga stavila namestništvo in ministrstvo proti ustanovitvi italijanskih para-lelk na slovenski šoli na Vrdeli. Po ustanovitvi te italijanske Šole so rešili Še druge slovenske šole prideljenih jim italijanskih paralelk, tako, da imamo sedaj Štiri samostojne slovenske in italijanske Šole s posebnim ločenim vodstvom v Barkovljah, Rojanu, Skednju in na Vrdeli. — To bi bilo vse prav, če bi Italijani z ločitvijo teh šol res misliti na napredek in razvoj istih. A temu ni tako. Članek, ki ga imamo pred očmi, kaže jasno, da so razdelitev izvršili, ne morda iz didaktičnih ali pedagoških ozi-rov, ampak iz čisto politiŠkih razlogov. Ločitvi ni bil namen pospeševanje razvoja PODLISTEK. Slovensko gledališče v Trstu. Piše Leon Dragutinović. „Dramatično društvo" razpolaga danes z velikim številom sodelujočih oseb. Vsega skupaj zamore danes spraviti na oder do 70 oseb, ki se dele v angažirane člane, katerih je d vaj se t, in v dramatično Šolo, ki je imela letos mnogo uspeha in ima 16 ženskih ter 30 moških gojencev. Torej v drami sami štejemo 66 oseb; če dodamo še operetni zbor ki šteje 24 pevcev in pevk, vidimo, kako lepo je napredovalo naše gledališče tudi v številnem pogledu. S tem, za naše razmere velikanskim aparatom se je doseglo, da moremo uprizarjati tudi najtežje in največje igre. Pri vseh manjših gledališčih trpe igre zaradi komparserije ; — pri nas, hvala Bogu, tega več ne bo. Toda ni dovolj, da se ima mnogo oseb na odru. Marveč smo si prizadevali, da se te osebe izurijo za gledališko delovanje. Šola „Dramatičnega društva* je imela lep uspeh tudi glede kvalitete in marsikak nov talent se pokaže v letošnji sezoni pred tržaškim občinstvom. Tudi na neko drugo podrobnost se bo v letošnji sezoni obračala vsa pozornost in to je: stil. V lanski sezoni, žal, ni bilo možno enih in drugih šol, ampak smoter ločitve je ta, da bi polagoma slovensko šolstvo uničili s tem ali onim sredstvom in da bi v do-glednem času razširili in utrdili italijanske Šole v okolici. Oglasil se je „Piccolo" s svojimi siren-skimi glasovi in zapel večno „čast in slavow italijanskim šolam v okolici; pri tem pa ni pozabil predočiti slovenske Šole kakor brlog, v katerem se vzgajajo sami kmetje, ki so inferijorni gojencem, izhajajočim iz edino-zveličavnih italijanskih Šol. — Impulz za napad na slovensko šolo sta mu dala član-čica, ki ju je objavil učitelj M. Oblak v glasilu laških učiteljev „Voce degli in-segnanti". Pravi, da so nasveti, ki jih je podal v teh članki, g. Oblak, sad dolgo trajnih opazovanj. Zraven bodi omenjeno, da je bil čas, ki ga je imel g. Oblak za svoja opazovanja in za preštudiranje ljudskega šolstva v okolici, zelo kratko odmerjen, kajti g. Oblak je še-le pred tremi leti zapustil šolske sobe ne vemo katerega učiteljišča, ki ga ni gotovo vzgojilo za takega reformatorja ljudskega šolstva v okolici, kakor bi hotel veljati sam. Seveda ni vredno, da bi se bavili z njegovimi pedagoško-statistič-nimi izvajanji; le to bodi omenjeno, da je blagovolil označiti slovenskega učitelja za ultranacijonalnega propagandista, ki ne dela v šoli druzega, nego prepeva nacijonalne pesmi iz ultra nacijonalnih pesmaric. (Gli sloveni approffitando della insufficenza delle nostre sezioni frattanto si servirano delle scuole comunali siovene per fare la loro prepaganda ultra nazionale con la diffusione delle loro canzoni nazionali e dei canzonier nazionali) itd. Da so take trditve vnebovpijoča neumnost ki jasno dokazuje duševno plitvost naših Italijanov — tega menda sploh ne treba povdarjati posebej. V vsaki slovenski šoli so učitelji z vsemi učenci vred slavčki, ki si kratijo čas v desetih mesecih v letu s tem, da pridno žvižgajo in pojo. — Srečna okolica, ki lahko poslušaš gratis celodnevne koncerte! Toda šalo na stran in zakličimo jim povsem resno: komedijantu Stvar bi se nam zdela le smešna; a ko se spominjamo mnogih starišev, ki zaupajo svojo lastno deco takim komedijantom kakor so naši italijanski učitelji, moramo z žalostjo v srcu vzklikniti: uboga paral A vrnimo se spet k „Piccolu" ! O italijanskih Šolah trdi, da so edine poklicane v to, da izvrše svoje civilizatorično delo, ki jim je nalaga že sama narava. Pravi, da se morajo okoličani sami prepričati, da so vspehi italijanskih šol v okolici enaki onim v mestu. — Trditev, ki jo izpodbijajo sami stariši italijanskih otrok 1 Znani so nam namreč slučaji, da so roditelji tožili o svojih otrocih, ki so obiskovali meščanske šole, kjer so se v njih toliko izučili, da naposled še ur niso znali Čitati na stenski uri. In drugo I ? O nadkriljevanju italijanskega pouka nad slovenskim pa bi mi lahko zapeli drugo pesem. Znan nam je namreč slučaj, ko so nekje proglasili slovenskega dečka na vseh inštancah italijanske ljudske Šole v okolici za patentiranega tepca potem, ko je skozi štiri leta užival pouk v blaženih italijanskih razredih. Ko pa je dobil v roke dečka slovenski učitelj, se je ravnoisti deček prelevil v par mesecih tako, da je bil celo sposoben za vstop v prvi razred neke srednje šole v Trstu. Evo vam pravega nadkriljevanja. Kaj pravi k temu „Piccolo" ? Ker pošiljajo mnogi nezavedni okoličani svoje otroke v italijanske šole, to služi tudi ,PiccoluM za reklamo. Na koncu pa objavlja Še pismo ter želi, da bi je čitali vsi okoličani. V njem povdarja potrebo znanja italijanščine za .Trst (ki se je otroci uče tudi v naših slo-'venskik šolah) in nemščine, ki je prava vaba za slovenske stariše naše okolice. O nemščini bi si dovolili mi opazko, da je niti sami učitelji na italijanskih šolah ne znajo, kar potrjuje fakt. da se šolska oblast že leta bavi z mislijo za uvedenje pravih, posebnih špecijaliatov za nemščino na mestnih italijanskih ljudskih šolah. Čemu torej Specijalisti, ako so vsi učitelji dovolj trdni v nemškem jeziku. Konec klasičnega pisma se glasi: Stariši (okoličani) morajo dobro pomisliti : 1) da imajo italijanske šole v okolici didaktični program (učni načrt) tako reformiran, da uvaja otroka naravnost v praktično življenje, ne da bi otrok potreboval obiskovati mestne šole; 2) da je pouk v teh šolah vspešnejši, ker so manj številne od slovenskih ; 3) da imajo najbolje učne knjige; in 4) da ubogi učenci dobivajo zastonj vse šolske potrebščine, oblačila in obutek. Komentar? — Vsak naj si ga napravi S3m! — Radovedni smo le, kako stališče zavzame šolska oblast nasproti takemu načinu bojevanja pro*i naši slovenski šoli ? I Italijansko vseučilišče. VseučiliŠčniki italijanske narodnosti so imeli v Leviku skupščino, pri kateri je bila nasvetovana nova taktika, da bi namreč vsi Italijani bojkotirali avstrijska vseučilišča in se vpisali na kraljeva italijanska, češ: ako ne bo nobenega italijanskega dijaka na avstrijskih univerzah, potem bo vlada primorana otvoriti italijansko univerzo. — Ta nasvet je bil sprejet z ogromno večino glasov. Vendar ima „Piccolo" pomislike, da-li je ta nasvet izvedljiv, ker bi ga ovirale razne zapreke, posebno pa ta, da so ustanove, ki jih uživajo italijanski vseučiliŠčniki, namenjene le za dijake, vpisane na avsrij-skih univerzah. — Od naše strani je še drug pomislek, da-li bi bili vseučiliŠčniki po dovršenih študijah v Italiji zmožni za službovanje v Avstriji ?! Saj še sedaj ne prihaja posebno dober materijal iz njih vrst, a iz italijanskih univerz bi prihajali popolnoma nesposobni, magistrati italijanskih mest pa menda ne bodo razpolagali z dovoljnim Številom službenih mest za vse izšolane vseuči-UšČnike. Jezikovno so že sedaj neporabni, ako bodo prihajali iz Italije nazaj, bodo tim manj porabni. Mi jim želimo srečno pot in da bi kar tam ostali, kamor jih vleče srce. Domače vesti. Pozdravljeni VI vsi, bratje Goričani, Istrani in okoličani, ki se zberete danes pod novim praporom št. jakobške Čitalnice. Ideja in zavest bratstva sta Vas privela med nas in ml smo Vam iskreno hvaležni za to. Žal, živimo še v razmerah, ki nam ne dopuščajo, da bi Vas, drage brate, vsprejeli kakor bi se spodobilo ob tej priliki; zato pa sprejmite iz globine naših src prisrčen: dobro došli! Bodite uverjeni, dragi bratje, da nam zavest, da imamo v Vas močno zaslombo, d&ja poguma k vedno vstrajnejšemu delovanju za dobrobit ne samo tržaškega Slovenstva, temveč vsega naroda. In kadar nas bo klicala narodna dolžnost, ne bomo ni najmanje pomišljali, temveč se Vam hočemo izkazati zveste narodne sobojevnike. Sloga naj nas vodi k prosveti in svobodi 1 V tem imenu prisrčen: Na zdar! Poroka. Včeraj se je poročil g. Karel M a h k o t a, c. kr. učitelj na C. M. šoli mnogo opraviti v tem oziru; toda letos, ko je igralsko osobje dobro izurjeno, bomo mogli posvečati temu večo pozornost. Vsako dramatično delo zahteva svoj način igre, uprfzarjanja in govorice; zato se bo letos strogo pazilo, da se bodo igre vprizarjale raznovrstno in z umevanjem. Površnost je dilentantizem in tega smo se — hvala bogu — že precej otresli. Zdaj pride študij in poglabljanje. Le na ta način more predstava zadobiti umetniški značaj. Kakor vidimo so prepozicije za letošnjo sezono zelo ugodne. Osobje je dobro izurjeno in po številu naravnost veliko. Reper-toir je izbran. Zastopane so tragedije, drame, veseloigre in burke. Ustreženo bo torej raznim ukusom. Toda narastli so tudi — stroški. Letošnji budget „Dram. društva" je višji od lanskega za par tisoč kron. Vsled tega bo moralo društvo posvečati posebno pažnjo tudi svojim financam. Slovensko gjedaliŠče v Trstu Ima najmanjšo podporo od vseh jugoslovanskih gledališč, a razum tega je navezano le na nedeljske predstave. Ce upoštevamo da igrata zagrebško in beligrajsko gledališče vsak dan, ljubljansko pa po 5 krat v tednu, vidimo koliko je naše gledališče na izgubi radi; manjega Števila predstav. j Glavna podpirateljica našega gledališča je „Trž. posojilnica in Hranilnica" z redno! letno podporo 3000 K in je s tem glavni ; dobrotnik in podpornik „Dramatičnega društva". Ce bi ne bilo te obilne podpore, slo- vensko gledališče v Trstu bi moralo zapreti duri svojega Talijinega hrama, zato bodi rodoljubnemu odboru „Tržaške hranilnice in posojilnice" tudi na tem mestu izrečena hvala in čast I! Razum omenjene hranilnice podpirata slovensko gledališče tudi „Trgovska obrtna zadruga" in „Jadranska banka" z manjšimi svotami ter omogočujeta obstanek te važne kulturne institucije v Trstu. Bodi tudi tema zavodoma izrečena iskrena zahvala. Posamični dobrotniki, ki podpirajo slovensko gledišče, so nabrali v minuli sezoni 1500 kron. Tudi to je lepa pomoč. Toda ta podpora je le perijodična in negotova, enkrat jo gledališče dobiva, v drugem letu pa lahko izostane. In pri takem zavodu, ki nima mogočnih dobrotnikov ln zaščitnikov, je pomanjkljaj par tisoč kron lahko naravnost usodepolen in katastrofalen. Poglejmo, kako bi najlagije rešili ta kočljivi financijelni problem. Edino pravilno in reševalno sredstvo je — abonma11 „Dramatično društvo" bo v tej sezoni poskušalo uvesti abonma na 30 predstav, ki se bodo igrale v letošnji sezoni. V abone-mentu uprizorimo 30 novitet iz oglašenega repertoarja za sezono 1911—1912, tako, da ne bo noben abonent siljen, dvakrat gledati isto predstavo. Torej bo njegov abo-nirani sedež veljal za vsako premij ero. S to uvedbo bo abonentom znatno ustreženo. Abonentu ne bo trebalo skrbeti za zaželjeni sedež, dočim se sicer često do- in vodja podruž. „Glas. Matice*, z gospico Angelo Miklavčičevo, učiteljico v Kamniku. Obilo sreče in mnogo blagoslova ! Narodna zbirka. Tretjina čistega dobička narodne zbirke, ki jo priredi akad. fer. društvo „Balkan" se porabi, kakor v prejšnjih letih, za ljudske knjižnice, vzdrževane po istem društvu. Kako velikega Kulturnega pomena so ljudske knjižnice kakor sredstvo za širjenje izobrazbe, nam dokazuje dejstvo, da se te ustanove pri vseh kulturnih narodih širijo in podpirajo; povsod se stremi za tem, da se lepa knjiga razširja tudi med širše sloje, da se le-te na ta način usposobi za težki življtnsko borbo. Posebno velke važnosti pa so te knjižnice za nas tržaške Slovence, ki se moramo boriti proti številno močnejšemu in naprednejšemu sovražniku ; ker če hočemo, da bo naša borba vspešna, moramo postaviti proti temu nasprotniku izobražene vrste. Neredko se čuje in čita, da je naša mladina mlačna v narodnem oziru in da se kaj rada potujčuje. Resnično, ali tudi razumljivo ! Slov. mladina ostaja po dovršenih šolskih letih brez duševne hrane, brez slovenske knjige, in ni čudo, če — radi živega stika z naprednejšim italijanskim elementom — izumira v dovzetnih srcih tisti slovenski čut in ljubezen do vsega slovenskega, ki ga je slov. učitelj vcepil v mlada srca. Naša akademična mladina je zapazila to rano v našem nar. življenju in stavila si je za svojo dolžnost, da temu zlu odpomore po možnosti: ustanovila je do sedaj deset ljudskih knjižnic. S kakimi stroški je zvezano usta-novljanje, redno spopolnjevanje in dobra uprava teh institucij, nam priča dejstvo, d^ je ak. fer. dr. „Balkan44 tekom dr. leta 1910 ln 1911 izdalo za svoje ljudske knjižnice čez tisoč kron. Ni treba še posebej omenjati, da vsled velikih stroškov in zelo pičlih dohodkov izkazuje blagajna za ljudske knjižnice precejšen deficit! Želeti bi bilo, da slov. občinstvo, posebno pa premožnejši sloji, malo več uva-žujejo to kulturno delo naših akademikov, ker naroden greh je, če mirnim očesom gledamo, kako se naša mladina, naša bodočnost, raznaroduje. Naj se torej vsak Slovenec zaveda dolžnosti doprinesti po svojih močeh k temu, da se med slov. mladino in slov. ljudstvom sploh razširja v slovenskem jeziku in v slovenskem duhu pisana knjiga, ki nam vzgoji plemenite in ponosne mladeniče, značajne in samozavestne slovenske može in nam tako ustvari živ zid, ki bo mogel vspešno braniti našo zemljo ud tu-jinskega navala. Slovenci! Pokažimo o priliki letošnje narodne zbirke, da pojmujemo veliko važnost ljudskih knjižnic! Naše slovensko ženstvo, pred vsemi pa slovenske služkinje opozarjamo še enkrat na velevažni javni shod, ki ga sklicujejo ženske skupine NDO in ki se vrši danes popoludne ob 4. uri v veliki dvorani NDO v ulici sv. Frančiška Asiškega št. 2, II. nadstr. Dnevni red, ki smo ga že objavili, je prevažen, da ne bi se shoda udeležilo čim največje število našega ženstva, saj bo tu govora o ravno sedaj najbolj perečih vprašanjih, ki zadevajo naše služeče ženstvo. Zato pa danes popoludne vse slov. služkinje, ki ste proste, na shod ! TiTn-ipiiTrTin -i i i i i i i "i i i i i-i i n i ■<■ i i t i i i i i m i i i » ■ ■ '_ ►-»"■» USTREDNi BANKA ČESKYCH CDnDITCI TKI PODRUŽNICA v TBBT:: orunl I t L tU :: PiAIZA G£L P0ITEE0SS0 3. " Vlojeiiaiiijižice 4 v/o Premijere YlQ£e 4 v/o Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VADIJE u KMC1JE - - - MENJALNICA. - ■ -■■ Uradne ure od 8. zjutraj do 7. zvečer mumro uii t l L >11 L,k-L-)L i CI l t-1'i I 1 I I I 1.1 U < I J-I U l i l K gaja, da je prodan in se mora obiskovalec zadovoljiti s katerimkoli prostorčkom. Ce je abonent slučajno odsoten in bi ne mogel prisostvovati predstavi, lahko odda svoj sedež drugemu, kajti sedež se ne glasi na ime ! Pri teh aboniranih predstavah pridejo v poštev drame in operete. In vsaka le po enkrat. Abonma bo razdeljen v mesečne obroke. Cena je nizko preračunjena. Plačevalo se bo vsakega prvega v mesecu. Tudi to je okolnost, fci lahko omogoči obilnejši obisk. Vsa gledališča računajo v svojem proračunu na abonma kakor edinim in najboljšim sredstvom v zagotov-Ijenje^ dobrega obiska. Če bi imeli 200 abonentov, lahko bi trdili že sedaj, da ne bo v vsej sezoni prazne predstave. Vemo, da se že v letošnji sezoni to število ne izpolni. Zadovoljimo se s polovico — torej s sto abonentov. Tudi to število bi bilo za sedaj dovolj. No, če bo le malce dobre volje se ta načrt da uresničiti. Popoludanske predstave so seveda izven abonma. Od uradnikov in trgovcev sme slovensko gledališče pričakovati, da se v sezoni udeleže približno 30 predstav. Če se torej abo-nira, ne-le da si — poleg druzih, že ozna-Ičenih udobnosti — zagotovi cenejo vstop-\nino, marveč doprinese tudi svoj oboi na j oltar slovenske Talije — na oltar kulturnega napredka tržaških Slovencev. Revizija ljudskega štetja. — Prejeli smo : Dne 14. t. m. ob četrt na eno sem šel v urad za revizijo ljudskega štetja v ulici Fontana. Pogledal sem svojo naznanilnico in jo našel v redu. O tej priliki pa sem čul, kako je jeden uradnikov izpraševal moža, ki je bil pozvan. Mož je pozdravil slovenski, na kar je začel med njim in komisarjem sledeč razgovor : — Ali ste vi naprivili to polo? — Ne, so napravili drugi. — Kako govorite? — Slovenski in italijanski. — Kaj je bil vas oče? — Slovenec. — In mati ? — Slovenka. — Kako govorite doma ? — Slovenski. — Kako želite da napravimo občevalni jezik. — Storite, kakor hočete, Vi gospod komisar. Jaz govorim slovenski in italijanski, ali če veste, da lahko ostane tako, pa naj ostane. — Ne, jaz ne morem odločiti. Treba, da rešite, vi ali naj ostane italijanski, ali slovenski I — Če mislite da more ostati tako, naj ostane italijanski! In tako je ostalo. Sin slovenskega očeta in slovenske matere, ki govori tudi sam slovenski, je postal Italijan! Taka revizija pač ne f spravi na dan resničnega števila Slovencev v Trstu. V tu omenjenem in v tisoč drugih slučajih bi bila dolžnost dotičnih uradnikov, da so stranke opozorili, da, ker so bili stariši Slovenci in govore tudi oni sami slovenski, je tudi njih občevalni jezik tudi slovenski. Mi smo pred par dnevi dokazali, da je na podlagi intencij petrograjskega statističnega kongresa iz leta 1872 namen občevalnega jezika, da določi e t n o g r a fi č n o narodnost dotične osebe. V temu smislu razumevajo ta poziv tudi vsi pametni drugorodci. Med temi sta tudi bivši minister Haerdtl, ki je za svojega češkega slugo navedel češki občevalni jezik, da-si ne govori ž njim nikdat češki, in sedanji minister notranjih stvari, grof Wickenburg, ki je za svojo slovensko sobarico tudi navedel slovenski občevalni jezik, ter izjavil, da sobarica sicer res ne govori ž njim drugače nego nemški, ali nemščina da je njegov in ne njen občevalni jezik! To je torej teorija o občevalnem jeziku, ki jo narekujeta pamet in zdravi razum. Po „Piccolu" in „Indipendentu" je to seveda vse drugače : V Trstu je občevalni jezik italijanščina in — mirna Bosna ! Kakor je razvidno v gorinavedenega in tisočev sličnih slučajev imajo nekateri onih gospodov, ki jim je vlada poverila revizijo ljudskega štetja o „občevalnem jeziku" pojme, ki se približno krijejo z onimi „Piccola" in „Indipendenta". Je-li to kultura ?! Lahonsko časopisje se v enomer baha se svojo dedno kulturo, trdef, da smo mi Slovani še daleč za njim1, da smo nekaki poglavci, ki se morajo še-Ie od Lahov (tržaških) učiti kulture! Vsa čast pravi italijanski kulturi, ne pa oni, ki jo vsebujejo tržaški — posili (torej ne pravi) Lahi! Turki so svojedobno ropali mlade lepe ženske in pa otroke možkega spola, da so iz teh zadnjih vzgajali janičarje — tržaški po sili Lahi pa ne ropajo le mladih žensk in fantičev. Oni ropajo cele rodbine brez Oiira na spol, stan in dobo!! So-li roparji človeških bitij — civilizovani ljudje?! Kakovo civilizacijo morejo imeti ljudje, ki so ob zadnjem ljudskem štetju (da ne govorimo o prejšnjih) poropali do 40 000 trž. Slovanov le zato, da bi svetj kazali italijanstvo mesta Trsta ?!! Tako civilizovani mi nismo in bi se sploh sramovali slične civilizacije 1 Tako civilizacijo radi prepuščamo našim narodnim sovražnikom, da se žnjo bahajo in — sramote pravo italijansko kulturo! Kakor pa da jim še ne zadostuje rop, ki so ga izvršili pri ljudskem štetju, skušajo sedaj grabiti nam našo šolsko mladino, da bi napravili iz nje odpadnike — janičarje, ki naj bi pozneje pljuvali na svojo narodnost in pomagali njim pri ropanju slovenskih duš !! Tako kulturni, tako civilizovani mi res nismo in ne bomo! Rokovnjači so to tudi v zavijanju, kakor mi nismo in nočemo biti. Pošteno, z glavo pokonci korakamo naprej in z indignacijo opazujemo njih, ki se ravnanjo po nemoralnem geslu : „Osar tutto! ! Ali vedo, naj da se jim vkljub vsem ropom, zvijačam in n^hovemu „Osar tutto* bliža Črni petek! Ne uženete nas ne!! Zastonj ves vaš trud in vaše šikane! Ustanovni občni zbor C. M. podružnice Trst IV. (za Škorkljo in Belvedere) se vrši danes ob 10. uri predpoludne v prostorih gostilne NDO v ulici Carradori št. 18. Slovenci v Škorklji in na Belvederju pristopite mnogoštevilno našemu obrambe-nemu društvu. Kulturna slika iz Kalabrije. Opozarjamo čitatelje na juiršnjo „Edinost", v kateri objavimo kratek popis razmer v Kalabriji, kakor jih opisuje znani italijanski pisatelj B a r z i n i, ki je potoval po krajih južne Italije, ki so okuženi po koleri. Slika, ki jo razvija Italijan o razmerah v onem delu lastne domovine in o strašni nevednosti ljudstva, je naravnost grozna, in mi smo uverjeni, da bodo čitatelji z velikim zanimanjem čitali to objavo. Temeljni kamen mogočne stavbe Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu se postavi prvo nedeljo v oktobru. Kakor smo čitali priredi ob tej priliki šentjakobska Ciril-Metodova podružnica veselico. Ne zdi se mi prav, da bi bila ta dan veselica le Io-| kalna, temveč umestno bi bilo, da bi bil ta dan velik naroden praznik za vse tržaško j Slovenstvo 1 Ni treba pojasnjevati tu, kolikega pomena je za nas ta veliki korak, ki smo ga napravili v samopomoči, ker nam poklicani; faktorji nočejo dati tega, kar nam gre poj zakonu in pravici. Da je naš mali narod ■ dosegel ta veliki vspeh, tega se mora vese-j liti sleherni Slovenec in zato naj ta dan' vsakdo pribiti k Sv. Jakobu, da vidi, kje bo stala krasna palača, ki vam jo sezida slovenska požrtvovalnost! Da bi pa mogel vspeti tak velik naroden praznik, menim, da bi bilo umestno, da prirede to slavje vse moške in ženske Ciril-Metodove podružnice v Trstu in okolici. S tem bi tudi ustregli želji neke sitne sicer, a zavedne Slovenke, katera je že parkrat pisala v „Edinosti" za to, da bi se vršil ta praznik. Upam, da Št. jakobška Ciril-Metodova podružnica vsprejme predlog, a. da se bolje pogovorimo in razdelimo delo, vabimo odposlance oz. odposlanke C. M. podružnic j Trsta in okolice naj posvetovanje, ki bo v sredo dne 20. t. m. v Ciril-Metodovi šoli na Acquedottu II. nadst. Predsedništvo ženske podružnice C. M. d. v Trstu. Stavka delavcev v prosti luki. Nestalno uslužbeni delavci v prosti luki so sklenili 1. 1907 z delodajalci glede dnevnega števila ur za delo pogodbo, ki je še dandanes v veljavi. Ker pa so sedaj delodajalci svojevoljno spremenili omenjene določbe glede urnika v neprilog delavcem, so isti sklenili, da zapustijo delo in so predvčerajšnjem opoludne pričeli stavkati. V stavki nameravajo ostati tako dolgo, dokler jim delodajalci ne priznajo v popolnem obsegu dosedaj veljavnih določb glede dnevnega urnika. Stavka, ki je trajala tudi včeraj celi dan, prometu v prosti luki sicer ni Škodo-vala, pač pa ga je precej otežkočila. Število: stavkujočih delavcev znaša okolo 350 mož. i Slavnost deset - letnice in razvitja razvitja zastave št. jakobške Čitalnice se vrši danes. Ob 2. uri pop. bo vsprejem na državnem kolodvoru bratskega društva „Slovenska Čitalnica" iz Solkana. Istotako ob 2. uri boj sprejem bratskega društva „Ladija" iz De-j vina. Nadalje bo ob 2. in pol uri sprejema v ulici Broletto in na Istrski cesti. Upamo, da se teh vsprejemov udeleži; tudi si. občinstvo. Odhod iz „Konsumnegaj društva" ob 3. uri pop. — V slučaju skrajno j slabega vremena se vrši slavnost prihodnjo nedeljo. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov vabi vse svoje člane na javni shod železniških uradnikov, ki se bo vršil v Ljubljani, hotel „Ilirija", v torek, 19. t. m. z dnevnim redom: „Sednji položaj železniškega uradništvau. — Z ozirom na to, da se .v uradništvu vseh strok zadnji čas pojavlja resno gibanje za zboljšanje svojega gospodarskega položaja, tudi slovenski že-i lezniški uradnik ne sme zaostati. — Zato uradniki železniški, kdor le more, naj s svojo prisotnostjo na ljubljanskem shodu dokaže, da je pod pritiskom sedanje draginje urejeno življenje naravnost n e m o ž n o. Osrednji odbor D. J. Z. U. Slikarska in kiparska šola v Trstu. Začetek zimskega kurza začne kmalu. Po-' učevalo se bo po dnevi in zvečer. Večerni poduk bo posebno pripraven za one, koji so tekom dneva zaposleni. Za dame po- j sebna šola. Prospekt in vpis pri „Slovanske Čitalnice" v Narodnem domu. Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva: 932. venec f Jakilovi Nataliji, Miren (poslal g. Urbančič, nadučitelj v Mirnu 200 K) ; 933. podružnica družbe sv. C. in M. St. Lenart (poslala 200 K); 934. „Domo-branik" v Ljubljani (plačal 200 K); 935. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v St. Rupertu, Dolenjsko (plačala 200 K); 936. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v; Nabrežini (plačala 200 K); 937. podružnica družbe sv. C. in M. Sv. Jakob v Trstu (plačala 20 K); 938. železniški in poštni uradniki v Št Petru na Krasu (poslali 200 K); 939. rodoljub „Podbrezijski" (plačal 200 K). SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! nova trgovina moškega blaga JOSIP SFEHAR - TEST ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah. SPEC1JAL1TE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. g Arturo Modricky Prodajalnloa manufakturoega b'aga In drobnih predmetov. Trst, uiioa Beivedere 32 Novi dohodi za sezono, perkali, piquet, satin, batist, zefir in panama, kakor tudi bombaž-nato in volneno blago. Odeje bombažnate in volnene vseh vrst in cen. TrLž, žima in volna za žimnice in bombaž za odeje. Perilo iz zčane tovarne Mattousch - Sohn. Ovratniki, zapestnice, kravate. Dežniki, moderci in drobnarije v veliki izberi. Jtfovo izžle knjige : Amicis, Jurij novela.......K 150 Cankar, Volja in moč......„ 2*— Feigel, Pol litra vipavca.....„ 1-80 Gabršček, Narodne pripovedke v Soških planinah......„ 3*— Gorki, Drobne povesti.....„ 120 Klepec, Zbirka slovenskih citatov in aforizmov........„ 2*50 Knaflič, Sozializem.......„ 4'— Machar, Rim..........„ 3"— Remec, Kralj Matjaž......„ 2'— Ozvald, Volja in dejanje.....„ —'70 Slovenci načrt slovenske socialne zgodovine.........„ 1*— Kozarci iz aluminija praktično za u žep po 30 in 40 vin. Lepilo za muhe, razglednice, spomini na Trst itd. itd. se dobi a jedini naši Slovanski knjigarni in trgovini papirji JOSIP aOEENJEC Trst, ulica Caserma 16. Telefon št. 21-15. Brzojav Gorenjec Trst. Naročbe se izvršujejo takoj in točno. Fratelli Rauber Trst, ulica Carduccl 14- (prej Torranto). =5= Zaloga ustrojenih kož. - —j Velika izbera potreb&čia is čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarja. Henrik pl. Chlcchlo Via Stadion 35. Velik izbor Plaque-verižic garantiranih in priveskov. Naprstniki, zapestnice, igle z ali brez dijamantov. Zlate, srebrne, liikelnate ali jeklene Ure. — Regolatorji iz prvih tvornic „ZENIT, OMEGA". Sprejemi vsako popravo z garancijo enega let; P ■3S3E: Dr. Al. Martinem Cesare Coscianclch keiKesijonirani zobo-tehnik " ordinira od 9.—1. in od 3.—6. Trst, Barriera vecchia 33 H. nad. Telefon 1708. 2(ine-Bioskop ,£dria' —s-—— v Skednju i i — Vsako soboto — Nov, interesanten program STRUCHEL & JERITSCH manufakturna trgovina Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina NOV PRIHOD volnenega blaga za moške ln gospe, svila, svilen zefir, batist za bluze, čipke, vezenine, okraski in drobnarije. Preproge, zavese, srajce in modernice po konkurenčnih cench. = ni n; Veliko skladišče Klobuko dežnikov, bele in pisane srajce, iziadsk. platna ^hhh žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. jv.v HhUH K. CY£NKELTr8t> Corso Cene zmerne. - Postrežba točna in vestr Narodna trgovina. 2066 Narodna trgovina. i> < m M # co # S 199 i1 » tf r- § I * Via S. Lucia 5-18 Via S. Lucia 5-18 g s S S BOGATA rs LEPA IZBEBA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETABIJ # * o-g DELO SOLIDNO In «akoTrstnlh atolie. CENE ZMERNE. fJ C* Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST OKRAJNA POSOJILNICA v KOMNU (registroyana zadruga z neomejeno zayezo) sprejema hranilne vloge od vsakega, naj je član zadruge ali ne, ter jih obrestuje po ^^^^^ . f^P 5°lo od prvega dne vložitvi sledečega meseca do prvega dne v mesecu dviga. Rentni davek plačuje za vlagatelje sama. Daje posojila v svojem delokrogu na uknjižbo in osebni kredit. Račun c, kr. poštne hranilnice štev. 52.285. Uradni dnevi: sreda in sobota od 8. do 11. ure predpoludne v uradnom poslopju štev. 41 takozvane „PODPLACOM". S- C co 2 « " C 4> . JS 88 3 *S* C/3 .S Popola* hn» » otrok« i* Mnik« m ielodciL * Vsebuje pravo planinsko mleko. Štatlj* K LBO v rnMki lekarni im drogerijL ISI Na obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, povrSnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga, ^ajzmernejše ceue. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, 1. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon št. 251, Rim. II._ 3 9 O. C® = CENTRALA V PRAGI. = Ustanovljena leta 1868. PODRUŽNICE V Brnu — Budje-vica*r — Igla vi — Krakovu — Lvovu — Mor. Ostravl — Olo-mucu — Plznju Taboru — Par-dubicah — Pro-stjejovu — Kla-tovu — Dunaju Libercih- Kralj. Gradcu -Piseku ŽIVNOSTENSKA BANKA Podružnica v Trstu Delniška glavnica: K 80 milijonov. Reservni in varnostni zaklad: K 20 milijonov. Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 in 10-78. Izvršuje vse bančne posle. = Sprejema borzna naročila. Obrestuje vloge na vložili knjižici po |o Na tekočem računu po dogovoru. Kupuje in prodaia vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje in bla^o. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje pro-mese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje ink&so na vseh tu-zemakih in inozemskih tr^ih. Trst, Corso 2. Telef. 1071. Linoleum Mi Pristni linoleum......K 250 ms Podolgaste preproge 67 cm. . „ 180 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/500 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega platna............K 2'50 Mamizni prti 85/115 cm....... 2 80 „ 65/150 cm......1-80 Površniki iz sumila od K 20 dalje. Podrjuhe.........po 70 stot. Ovratniki iz kavčuka .... „50 „ Manšeie iz kavčuka..... „ 60 „ - Pošilja sa tudi na deželo.-136 Aless. Giordani Specijalist za zdravjenje kurjih ečea, diplomiran raaoeelnlk Ambulat. Corso 23, L Ozdravi takoj navadna ic zastarana kuria očesa ter jih izdere na najnavadnejSi način ::: brez vBake bolečine. Garantira ozdravljenje v meso rastočih nohtov. Rele nohte vaace debelosti. Na zahtevo pride tildi pa dor Najboljši češki vir. S. gefuseh Perje za postelje po ceni. 1 kg sivega, dobrega perla 2 K; boljše rrste 2 K 40: prima na p»l belega K 2 80 ; belega 4 K; belega, dlaka-stega 5 K 10; 1 kg zelo finega, snežno belega perja K 6 40, K 8 — ; 1 kg drobnega perja, sivega 6 K, 7 belega, finega 10 K, najfinejšega prsnega perja K 12. ; Pri nakupu 5 kg franko. že nnpoljene pernice iz debelega, rudečega, modrega, belega ali rumenega platna. I tukent 110 cm dolg, okoli 120 cm širok z dvema blazinama vred, vsaka 80 cm dolga, okoli 60 cm široka, napoljen z novim, sivim zelp trpežnim, dlakastim perjem K lfi'—; s srednjim perjem K 20 — ; z drobnim K 24-— posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, K 350, K 4—. Tuhenti 200 cm dolgi, 140 cm široki K 13-—, K 1470, K 17"»0, K 21—; blazine 90 cm dolge, 70 cm široke K 4*50, K 5*20, K 5-70; P«dtuh«ntl U trdnega, pKanega platna 180 cm dolgi, 116 cm široki K 12 80, K 14 80. PoSiljke proti povzetju od K 12-— nsprej franko. Menjanje je dovoljeno, za to, kar ne ugaja, denar nazaj. S. Benisch, Dešenice št 265, češka. Bogato Ilustriran oenlk gratis In franko. Zobotehniški :: atelje Josip Konigf koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu. Trst, nI. Farneto 36, H. n. «* A ENRICO ZEROUENICH ^ trgovina z izgotovljenim perilom, mode za gospode itd itd. Trst, Passo S. Giovannl 2 (Nasproti Novim obokom) VELIK IZBCR moških srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, malij, spodnjih hla£, nogavic, rokavic iz niti in usnjatih, žepnih rnt, naramnic in irpodvez. Dežniki za gospode in gospe ter palice ed K 2-50 dalje - Izdelnje se moško perilo po meri. Dobro blago. Cene zmerne. n^KBHaKBHHHHr Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrionov pri Batjel-u SSSSE&CV^L . - .... I Kupujte vsi obleke samo v slovenski trgovini V. Doban§ehek Trst - ulica Giosue Carducoi I i - Trst vogal ulice Torre Bianca 45 dobro znani kot najcenejši v mestu. 7ar?sli n(17110 C07nn0 Eem cene vseSa v ^S1 imajočega blaga LllIuUl PULIID OU&UllU hudo znižal, posebno obleke za moške, katerih imam veliko izbiro v barvah, vzorcih in kroju najmodernejšem. Obleka za moške od K 14-69. - Nadalje velika zaloga jopičev, hlač, telovnikov, srajc, jopic, spodnjih hlad, nogavic ovratnikov itd. Izgotavljajo se obleke za moške po meri. 2000 vzorcev moškega blaga. HRSF = No^o pogrebno podjetje = Trst, Corso št 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon št. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31. Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. ———i^——— po najnovejšem praktičnem sistemu. - Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zaročence, birmance in druge slučrje. SUadišče TošEeaili sveč prve odliiovaje TcSCarne gos?. J. Korač-a t Gorici. Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov: J. MEZEK, A. JAMŠE& in F. BERNETIĆ. T. VITEZ, Opčina št. 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu Nabrežina, glavni trg pri ceste. (Nogherc). cerkvi. Popolne w\m i^Sacja ^sss^ Razstava modernih svatiinikov in potrebščin za plin in vodo Via Massimo d'Azelio štev. 3. Telefon St. 1596. — JE S C H ■ TRST — Telefon št. 1596. Modeme železne ograje i 2,4 za vile (dvoru), trte, tovarne, dvorišta, prostore za temo itd. tilM** ^^šmkm Ilnst. katal. št. 104 brezplačno Alpealifld scle Drahtiiiiinstris Ferd. Jergitsd's SOIM-telim ji: fljMMr Stali listop. j Tntt. - 7 Rraficn fll to* Češko perje za postelje 5 kilogramov novega, prerezanega K 9-69 boljega K 12-—, belpga, mehkfga, prerezanega K 18 do '24, čisto belega, mehkegi S 30 do 36. — Udpo-šiljatev franko po povzetju ; proti odškodnini poštnine se menja blago ali pa vzame nazaj Benedikt Snchsel, Lo&es štev. 183 pri Plznu, Češka. Boheidler zoboteliuik zoboteS Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goldoiii št. 5, II. = = GORICA = = Stolna ulica štev. 2 -4. ^Ss Mehanična delavnica. - Predaja na obroke. - Cenil-franko. - Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev „Motosacocbe" na navadnem kolesu. -Kupuje ee stara dvokolesa, Hv. Btroje, gramofone itd. Nova : čevljarska : delavnica Ignac Ziberna Piazza Sansovino 8 (na zgornjo stran predora Montuzza) Izdeluje In popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE, Pekarne in sladščičarne Josip Pahor-Trst Centrala: Tia Martoiiuina št. 39. PODRUŽNICE : Via Siascppe parini IZ. in Via S. Jrtarco 25. Trikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likerji. — BiŠko-tinov vsake vrste. — Moka »z :: prvih mlinov. :: POSTREŽBA NA DOEL - Telefon št. 11-90. s.* Oglats treba latievljatl na inaaratai ttid&Itk „Etinast!" SRiadBce oiila la dro i za Eorivo, petrclja in stavi materijala | Josip Miceu§| Trst, via San CiSino št. 2 (Sv. Ivan) rj .-.ii^.' __ Dobro jutro! Kam pa kam? „Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 (,A1 buon Operaio') tam dobite Y3akovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. 1VANČIC. Carlo Rasem manufakturna trgovina vogal via Conti TEST vogal via Conti via Sette Fontane štev. 42. Specialiteta : perilo za moške in ženske, konfekcije za gospe in otroke. - Perkal*, panama, batist, saten, piquets, trliž, platno, čipke, vezenine, ob-robki, svil. predmeti in razno. Krila, predpasniki, nogavice, malje, srajce, ovratniki, ovrat-nice, drobnarije itd, itd. Robert Oian, urar prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom. 1712 Stara grška žganjarna .\ v Trsta, Via Gavana S. Tu ae dobi bogata izbira iikvorjev ; specija'itete : ^r5ti in fraccoski konjak, kranjski brinjevec, kratki slivovec in briaki tropino-vec in rum. Cene nizke. Iz bera grenčic. Slaščica in zapečenci. GrVsa mastici iz 6ija. — 8e priporoča Andrej A n t o n n p u I h, Pnnppn^a 86 mesnica TOMAŽA ZADSIKA r rifJLS ui>dt v rr9tu, Piazza S. Giovami štev. 6. Prodaja se goveje meso, telečie, jančje, vsakovrstna perutnina in sveže meso. 717 Fran Stopar, Tr*t. Via Molia grande št. 44. Prodajalna Čavljsv vsake vrste in cene. Sprejema naročila po meri in oo-pravke Cene zmerne. 6954 7rj nl/ran^ila ° Prlllii porok, krstov Ijnrtjpirlla itd. obrnlta a« na iga cjarno AUGU3T0 ĐSLL' AOjffOLii», v nliot Riborgo 1 ln nlioa Slaloanton 20, ki Ima v salogl vsakovrstna dezertna vina, likorje, bombone ln slatičloe prva vrste, posojajo 7 to namone preti povračila vas potrebe a namizni servloe za vsako jtavllo povab-Jencov. — RefoSk lz Ižole buteljka K 1 60. »siš Eolo^rol Je Anton Jerklč, Trst, Via delle Poste 10. — G'JKICA, gosposka ulica 7. Isdelki odlikovani na vseh raratavah. - Le zaupna k njama._ Skladišče žagovine posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje se na drobno Postrežba na dom. in debelo. —___ rriporubd OB vedere 28, vogal Torquto Tasso. Izdelnje spalne sobe in vsakovrstno pihtštva. Carniel Umberto delkl. Via Conti 18 (vogal nlloa Forrlora . Skladišče testenin, Italijanskega rlži, najfinejših olj, mesnino ln t4ra »ctravno mislo. Fina vina. Pivo v batsljkaa. Postrolba n» dom. Poštno pošiljat ve po 5 kg NUk* o&aa Slovenska žganjarna A- Z tkJ Trst, allca Acqaedotto 9 priporoča slavnem i občtnstvu svojo žganjarno, v kateri se proiaj-» pijač v prve vrste in po zmerni ceni. Vse vrsta likerje? rama, allvovoa, konjaka. DomaČi brinjevec ia tropino^ec. — POSEBNOST; razni sdravl.n likerji.___Hli? Mihael Lampe sladčlčarna. Večkrat na dan svež kiah Posebnost vino la like d v sto.*ilonto ah — Postrežba tadl na dom. Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica B^rriera vecchla i\. 19. Cene ildpvorne. Plačilo na obrate Sprejme Sb popravljanje šivalnih strojev vsakega zistania. Prodaja Igel, ol|a in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene Livalne stroje. 601 (------- Pečar &Saksidai M tounrna glssoalrleo " v Trstu, ulica della Fornace št. 8. Prodaja kakor tudi popravlja vsakovrstne inštrumente, pijanine, harmonije, orkestrijone Itd. Oglaševanje izvrstno in točno po - nizkih cenah. - J Pehnrnn OEKOSLflU GOL TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma št. 13. Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. Najfinejše moke po zmernih cenah. Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste. POSEBNOST: vsakovrstni likerjiin - vino v steklenicah. - Hotel Balkan 70 sob, električna CENE ZMERNE. * razsetljava, lift, kopelji, K. Blecha. Hotel Balkan | „Višja sila". Ko podjednik napravi z naročiteljem pogodbo za izvršitev gotovega dela, zlasti večjih stavb ali kaj podobnega, se vedno tudi določi rok, v katerem mora biti to delo izgotovljeno, in podjetnik se zaveže, da plača naročitelju gotovo globo — konvencionalno globo — ako bi dela ne izvršil v določenem času. Vendar pa velja, kar je tudi večjidel omenjeno v vsaki taki pogodbi, da podjetnik ni vezan na dotični ugotovljeni rok, ako bi posegla vmes — „višja sila". O tej „višji sili" naj danes izprego-vorimo par besedi zlasti zato, ker je pojem „višje sile" sicer res popolnoma jasen, toda vendar takoj popolnoma teman in nepojmljiv, kakor hitro ima stvar opraviti z — delojemalcem, delavcem. „Višja sila" je pač nekaj neodvrnlji-vega, sila, katere delovanju se ni mogoče upreti z nikakim sredstvom, ki ga nudi dandanes podjetniku tudi najmodernejša potem pa je stvar še mnogo lepša. Želez-' ničarska stavka, naj bi bila še tako upravičena, je za železniško upravo najsilnejša „višja sila", pojavljajoča se nenadoma in; nepričakovano, pa naj železničarji zahtevajo že leta in leta zboljšanja svojega! neznosnega položaja, in naj ima država j stotine milijonov na razpolago za naj ne-1 potrebnejše stvari; za odvrnitev „višje; sile", železničarske stavke, pa niti vinarja, torej tudi „neodvrnljiva". Dotaknili smo se železničarske stavke prav posebej, ker je zlasti značilno „sredstvo", ki ga n. pr. pri nas prav sedaj že napovedujejo proti tej „višji sili", ki je še niti ni ne, ko je komaj govora o tem, da nameravajo železničarji zahtevati zboljšanja svojega položaja. Govore namreč že o nekaki mobilizaciji vojaštva, o poklicanju rezervistov, in ne vemo, o Čem še vsem. Je pač res to imenitna „višja silau, ki se da ukrotiti z vojaškimi kroglami in bajoneti. Ali ne bi bilo umestno, da pošlje vlada tudi proti drugim „višjim silam", n. pr. veda, Poja^v „Jvišje sile" )e nenaden, L-) pričakljiv in prav zato neodvrnljiv. Zato pač nihče ne bi mogel trditi, da je n. pr. zakrivila železniško nesrečo „višja sila", ako bi skočil vlak iz tira, ker je počila tračnica, kajti tu je kriv le slab material, nepazljivost itd., in železniška uprava je odgovorna za posledice nesreče, kajti i slab material se da nadomestiti z boljšim in nepazljivost se da odpraviti s primernim natančnim nadzorstvom. Drugače pa bi bilo n. pr., da strela udari v vlak, ubije strojno oso^'e in vlak, brez vodstva, skoči iz tira „višja sila". Da bi navajali vse slučaje „višje sile", nam je nemogoče, bilo bi preobširno, in „višja sila" se javlja tudi na tako različne načine, da jih ni mogoče navajati vsakega posebej. Omeniti hočemo en pojav „višje sile", ki se pojavlja danzadnem, ki pa vendar nima niti enega znaka prave „višje sile" in potemtakem tudi nikakor ni „višja sila", in to je — d e 1 a y s k a stavka. Delodajalec smatra delavsko stavko vedno za „višjo silo", toda to popolnoma po krivem. Stavka je sicer sama po sebi res nekaj nasilnega, saj delavstvo hoče s stavko izsiliti od delodajalca, česar mu ta noče dati prostovoljno, toda stavka je vedno le protipritisk delojemalca proti pritisku delodajalca, vedno le sredstvo v obrambo koristi delojemalca proti nasilju delodajalca, pa naj se to nasilje potem kaže kakor izrabljanje delavne moči ali kakor-sibodi. Sedaj pa vprašamo, kje so tu znaki „višje sile" ? Ali je stavka kedaj nenadna, nepri-čakljiva ? — Ne! Delodajalec pač sam vedno najboljše ve, kako ravna s svojim delavstvom, in nikdar še ni stopilo delavstvo v stavko, ne da bi bilo prej podalo svojih zahtev delodajalcu. In stvar je vendar potem odvisna edino le od delodajalca, ali ugodi tem zahtevam ali ne. Treba jim je le ugoditi, in stavke — ni! Navadno se vrše tudi daljša pogajanja in se tudi navadno skrčijo zahteve na najnujnejše potrebe. Kje je potem „višja sila", ako delodajalec vzlic temu ne ugodi naj-upravičenejšim zahtevam svojega delavstva ? Tu pač ni „višje sile", temveč je le delodajalčeva — skopost, samogoltnost in trdosrčnost, za katere odvrnitev pač ni treba iskati sredstev moderne tehnike, temveč edino le nekoliko pojma o pravičnosti, toliko, da delodajalec uvidi, da mora biti deležen njegovega bogastva tudi tisti, Nova lekarna „pri Obelisku" na Opčinah Niže podpisani, kateri je imel lekarno celih 9 let v najemu - v Sežani - daje na znanje cenj. ocčinstvu, da je z dne 17. julija 1911 odprl svojo lastno lekarno na Opčinah, nasproti restavr. Mičel, v hiši dedičev Kostantinija. — Gori imenovana ima na razpolago vse nove leke in vse domače in zunanje specijalitete. Alb t C 1 " H 1 k jaštva; morda bi potem tudi ta „višja sila" izgubila znake „višje sile". Take so torej te „višje sile", ki niso „višje sile" in taka so sredstva, ki jih uporabljajo proti njim, a glavni namen pri celi stvari je, da delodajalec najde napram občinstvu izgovor za svojo skopost, samogoltnost in trdosrčnost, s katero se odreka delojemalcu vsak socialni poboljšek. In občinstvo, ki v slučaju takih velikih delavskih gibanj trpi tudi kolikor toliko škode, le prerado verjame deloda- Tu bi nl^rečo^ zakrivila jalski sili" in s svojimi protesti i u bi nesrečo zaimvua..^^ uspeh deiaVskegn gibanja. Zato smo napisali te vrste, da vsaj nekoliko pojasnimo stvar našemu občinstvu, ki naj bi v slučaju takih sporov ne odrekalo svojih simpatij za svoj obstoj se borečemu delavstvu, temveč mu s svojim sočutova-njem pomagalo doseči zaželjene uspehe. O/ermva/Io^ ca bolehne in rekonvalescenta Provzroča voljo do Jedi, utrjuje želodec ia ojačuja tudi organizem Priporočeno od n&jslovečih Mdrmvnikov v vseh slučajih, kadar ae je treba po boleMui ojaiitl. Odlikovano 2 22 kolajnami na raznih razstavah In 1 nad 6000 zdravniškimi spričevali Izborni okna. "VB Izborni oku Lekarna SerraVallo - Trst iz deavskega sveta. Naznanitev bolezni. Krojaški pomočnik je zahteval pred obrtnim sodiščem odškodnino za odpovedni rok, a mojster se je uprl tej zahtevi, češ, da tožitelj pomočnik od 27. novembra pa do 3. decembra ni prišel delat, ne da bi bil to naznanil mojstru. Ker je bilo veliko dela, je mojster sprejel drugega pomočnika, in ko je tožitelj prišel dne 4. decembra zopet na delo, ga je odpustil. Tožitelj je zahteval sicer dne 27. novembra bolniško knjižice, toda ni povedai, da je bolan. Obrtno sodišče je ugodilo delavčevi zahtevi V razsodbi je bilo rečeno : toženi mojster priznava, da je odpustil tožitelj a, ker ni prišel delat, ne da bi se bil opravičil. Po izpovedbah prič in po predloženem zdravniškem spričevalu pa je dokazano, da je tožitelj obolel na prsnem katarju. Zaradi bolezni pa, ako je nezadolžena, sme biti delavec odpuščen le tedaj, ako bolezen traja nad 4 tedne. Toženec se sklicuje zlasti na to, da se tožitelj ni opravičil, oziroma da ni povedal, da je bolan. Zakon pa nikakor ne zahteva, da bi se bolezen morala ni! Na- naznanitidasiravno je treba priznati, da dostojnost in spodobnost zahtevata, da se delavčeva bolezen čim prej mogoče naznani delodajalcu. Z zakonskega stališča zadostuje popolnoma dokaz, da je bil delavec tako bolan, da ni bil sposoben za delo, da torej ni zapustil dela neopravičeno. V danem slučaju je bil ta dokaz podan. Ako delavec ne naznani svoje bolezni delodajalcu, to še ne opravičuje delodajalca, da bi odpustil delavca brez odpovedi (§ 82, odst. f. obrt. reda). Socialno zakonodajstvo na Franco- Na obroke! Jokob Dubinsku Na obrol Trst, ulica dell'Olmo štev. 1, II. nadst., Ti, ila \M iiotoTliei ott za manufakturnega blaga ter možke in ženske suknje. Ugodni pogoji za plačila na obroke. Cene brez vsake konkurence- — Solidna postrežba. r L HOTEL TRATNIK „ZLATA KAPLJA" Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 (v bližini kolodvora) Lepe zračne sobe. Električna luč. Priznano dobra kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen velik senčnat vrt. -- ki ga mu je nakopicd s trudom svojih gkem zabeležuje v minolem letu nekaj rok, in to deležen vsaj toliko, da more j znamenitih uspehov. Z zakonom s dne 27. živeti po človeško. marca 1910 so bili prepovedani e k o n 0- Zammivo je tudi, s kakimi sredstvi mati (pi0 je bil potem popolnoma odvisen od Vsi delodajalci smatrajo delavsko stavko tovarne. Sedaj morajo prenehati vsi eko-za „višjo silo", katera naj bi jih odvezala nomati tekom dveh let, sicer zadene do-njihovih zavez napram naročiteljem, nikdar tične lastnike globa do 5000 frankov, pa še ni bilo čuti, da bi na cesto vrženo j Zakon o starostnem zavarovanju delavstvo moglo „izključitev" smatrati za' zag0tavlja starostno rento po 65. letu „višjo silo", ki naj bi ga odvezala njego-j ^ #DaHe na 8 strani), vih zavez in obvez. Ali je že kedaj kdo1 cul, da bi kak hišni gospodar smatral tako nasilno nezaposlenost delavca za „višjo silo", ki delavcu absolutno onemo-' gočuje plačilo stanarine ? Kaj še ! Hišni gospodar bo takega „potepuha" kratko-malo tudi vrgel na cesto, naj mu le ne plača tistih bornih štirih sten. „Višja sila" velja torej le za delo-* dajalca, lnikdar pa ne za delojemalca. • Naj je pa ta delodajalec podjetnik, ki s svojim podjetjem nekoliko globlje posega v splošno javno življenje, naj je ta podjetnik morda kaka železniška uprava, ali celo uprava c. kr. državnih železnic, Poktorica:: Klara Kukovec ima SVOJ AMBULATORIJ za ženske in otroške bclezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordinuje od 3—4Va ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) Št. 1049. TELEFON 19-86. :: ZOBOZDRAVNIK Dr. Hinko Dole ordinira ulica S. Lazzaro št. 2 Sprejema od 9—1, 3—6. pekarna, slaščičar s tovarno biskotov in zalogo vin v buteljkah. — Skla« moke iz prvih mlinov. —— Prevzemajo se pečenje in naročil ženitve in krste. — Kruh svež tr — na dan pri — FRANCESCO BLAZII Trst, via Giulia št. 25. Odlikovana krojačnlca Avgust Štalar TRST - Via delle Poste štev. 12,1. nad. • TRST izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme. Cene zmerne. - Delo solidno. ciga 3 a r e ttt r p a p retne stroi ir in jk "v -■k-* . *. L v • cmce ■ ■ m* en UlVMM Eđor odpotuje naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTE1N „Air Alpinista0 v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, Športnih potrebSČin itd. MLUVI ČESKY! MLUVl ČESKH PAR IZ ■ Dobe se vvseh trafika Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II priporoča slavnemu občinstv i svoj o trgovino lestoln In kolonltalnesa Masa. in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro sL občinstvu z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruzo ln moko. - PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. —— Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvlli v ulici Farneto 10. Stran VI. »EDINOST« št. 259. V Trstu, dne 17. septembra 1911 2GANJARNA ROBERT UEHL priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, borovničevec, brinjevec, tropinovec, vinsko žganje in KONJAK. CELJE 'i t "M 'fr : isnazlo Potocnig: 01168 Bllorio 28, rogal nI. Beccierie. VELIKA IZBERA Ifcgoto vlj «aih moških oblek za odrasle in ma đežke; specijaliteta: volneni in platneni -kostumi, jopice iz alpagrsa. Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. — Cene, da se ni bati konkurence. Hermangild Trecca Bsurtiera reechia š ter. S imfcvvtliko J zalogo edmetov VENCI it ^porcelana in biserov vezanih z medeno iico, od u»#tnih cvetic s trat koH .in napis* Stftt si jrvftelaaastiir pleščah za speaeaikc VajallJ« ktakurinia« oeae. ANTON ZAVADLAL Trst, mL Istri« 12 (pri sv. Jakobu) Pripone« mfo FZKABRO ln SLAđdldJLBVO Tiial d* du »Te« kruh ln alaAćlc®. 2*log» mak* ■iti rr»te U prrlk bIIdot. Likerji ln vino t ne-kleeleak. PMtreiba u dom. — Prlp«ro6a todi rro> stara lo dobroznano pekarno v ulici Maraa Polit št. 6 (vogal Coneordla) katar« vodi goapodar um, --- J V dobroznani žganjarni ftrApri PečtHKo - Trst m J* ____- - - w. - 317 ulica Miramar št. 1 dobijo se vedno pristne pijače prve vr6le, - kaltor n. pr. slivovec in brinjevec, hta tndi mrzle pijače tamarindo in šemade. su aa moške in volneno za žensk« obleke, nove mode, razpošilja — najceneje — Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMECKI v Celju. Vzorci vsakemu poštnine prosto. ■ — Nova prodajalna alatarja * urarja ^Hessandro Čamaro, £rst Corso štev. 23 BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, apestnlce, zlate In srebrne ure, stenske ure Itd, Itd. Popravlja, vkopaj e in zamenjuje. Izvršuje ^ - tudi vsakovrstna rezbarije. Cene smerne. Cena smerne. OALDPERLE šana z mineralno vodo Selz je izborna osvežujoča pijača. Jovarne Valdperle, JrtorHz tov, Jmo J(usoYice Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITEV t vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE. ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene. Davl/ntna opremljena z najnov. rdlKt/ ll Id IVUrniLd, Stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino! Stngarsti oiielei nafti m t strngarslo siroto spadajoče Me. - JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka - interesentom brezplačen, --329 Jriou.-oMnazaMauintu p^r 4 via S. Francesco d' Assisi 2, I. ■. kjer Je bila prej ,,Trž. posojil. In hranilnica". Poitno-hranllnlčni račun 74679. TELEFON 16-04 Bprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in jih obrestuje II 01 |2 [O Sprejema tndi vloge po 1 K na teden, tako, da ae po 260 tednih dobi Kron 300.— Sprojema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi ae obreBtovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke m proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da ae poaojilo odplača v petih. - Deleil so po K 20 In po K 2 N »daljna pojaiuila m dajejo t urada med uradnimi mami, ki 10 : bo delavnikih od 9. do 18. d op. In od a. do 5. pop. TR&OVSKO-OBRTNA ZADRUGA KfflK'SKS.! H Otvoritev nove trgovine v Trstu, ulica Nuova 41 AMELIA MARTINIM — BOGAT IZBOR — irgotovljenih oblek za ženske in punčke, ženske vestalije, bluze in izbrano perilo. Vsprejemajo so naročila po meri. ^^ Najzmernejše cene. NajzmernejSe cene. 5jCXXXXXXXO)OCXXX Ker se v nekaterih javnih lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim označenjem ,;pivo dvojnega kvasa" zato se cenj. občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko ST. STISFAN Dr. Kari Ernst untv. med. zobozdravnik Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, II. nadstropje. «03 Sprejema od 9—1. In od 3—6. pop. Rroltinlca za civiliste !n oolaKe v Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, D. n Priporoča se slavnem občinstvu in vojaštvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, oene zmernr. Za novoporočence! Kuhinjske potrebščine, galanterije, razni predmeti za darila, torbe za trg in torbice za gospe. - CENE ZMERNE. Trst - trg Ponterosso 6. Avtorlzovana dunajska šola. es — — ustanovljena — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila RfiR HO MRK - TRST alioa San Laz zar o 16, HI. FR. ŠEVČIK, puškar, Ljubljana, Židovska ulica štev. 7. = priporoča svojo svojo veliko zalogo PUŠK In SAMOKRESOV kakor tudi EJ lastnega izdelka, belgijskih, sulskih in čeških strego preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke tro-cevku in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brezdimni smednik. Priporočam tudi veiko zalogo vseh lovskih potrebščin po nsj-" olžjih cenah - Popravila in na-ročbe se izvršujejo točno in zanesljivo - Ceoovniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Točna in solidna postrežba. Nova trgovina gramofonov Helvetia Trst, ul. Barriera vecchia 19 najbogatejša zaloga v provinciji. {švicarski aparati od K 50 naprej. - EDINA ZALOGA - slovenskih plošč vsake vrste. CKNE ZELO ZMERNE. ti I IIIIU^ill II H1'TIITITIM S Mi II " Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vlncenzo Bellini št. 13 nasproti cerkve st. Amona novega Bogat izbor ur TFake vr*te, kakor tudi uhanov, prstanov z dija-| manti In brez dljuman-tov, žerske »crlžiee, zlate Sn srtbrne za moške, vse po konkurenčnih cenah. Slovenci! Slovani! edino slovenske nrarne In zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojimi Udani ALOJZIJ POVH. 2031 h Sinilo Redlerjen -i TRST, ulica Giosue Carduccl štev 23 :: :: TELEFON štev. ii3 :: K'rorglčno orodje, ortopedldni aparati, Mjderci, umetne roke in noge, berglje, klini pasi, elastični pasi in nogoriee, elektroterapevtlčae priprave, aparati » inhalacijo. meMiejMaaumm BKLAOIŠČS potr«bi5ln za kirurgIona idrav-lj»aj* Potr«b»6ln® Iz pa)'k ta n«pr*41rn»ffa £ Z Z Z 1ZZ Z bi aga. i Zššč ODLIKOVANA tržaška prodajaln, obuval ULICA GIOSUČ CARDUCCI ŠT. 21 Kazun različnih izberov najfinejših moških in ženskih obuval po najnižjih cenah ae prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnja Boscalf s trakovi . . . . po K 10 — Usnje Boscalf z elastiko . . . . po K 10 — Usnje Boxcalf oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Bcxca!f z zaponami Triumph po K 10 50 Enaki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago I. vrate. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. UMETNI ZOBJE Plombiranj« soboT Izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuschar koncesij, zobni Utail - TRST - ulio* della Oasarma It 13, II. n. Dr.J.Čerm&k : zobozdravnik : Pismena priznanja visokih oseblso na upogled. Ctnike In proračune razpoSiljam brezplačno. TOVARNA VOZOV PETER KERSIĆ v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana (Kranjsko) Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršič št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim. Ii evliarnica „Alia »artorella'% Trst VIA VmtmiA It CHA1PHOTI ILAPČlflAME QAITD - Velika Izbeni vsakovrstnih čevljev za moške, ženske In otroke. — Blago iz-77 vrstno In cene zmerne. i m Cea. priv. in kr. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica In reserve 243,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nuova št. 2 (laBtno poslopje) sprejme v svoje jeklene varnostne csllce zdelane od svetovna tvrdke Arnheim v Berolinu lajsmčene proti požaru vlomu, pobrano la opravljanje vrednot, kakor tudi B&-no pohrano zaprtih zavojev, ter d& v dotičnih jeklenih celicah v najem :* varnostne shrambSce (safes) :: različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vrednostni papirji, listine, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko. T Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižica in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/» Rentni davek plača direktno zavod. B&vi se tudi z vsemi bankovnlml posli, ter zavarovanjem proti zgubim na žrebaeju SEJI izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah. Podrobna prodaja o ni- del Toro 4. Pisarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje. TELEFON 20—56 Jontp Semuifč TRST, ulica deli' Istituto št 5 Friporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladčice. Moka iz I. mlinov ter maBlo. Likeri, vino in pivo v etekl. Postrežba tndl Da (lom. H > o > co d. o -*—' tn M KU Bedni odhodi nemških brzih In poštnih paznikov. Odpremanje potnikov ' v vse dele sveta posebno na pregib Ham!iupfl-Ecw-York mfc^^iladeEfija li.Tmburo-fteksiko Hanburg.Afrika Karnburc-Ang'eško Kamburg-Francija Zabavna pomorska potovanja: Okc!i sveta; nr. izhod (Or.;f.nt'; v sretiozsmskeir morju; v riihut!. o Indijo; v ju?no Ameriko; nt sever do Dron:h< Ima, lsl-nda. Severnega Kapa, i*. Špicier^a; potovanje na Nilu. Informacije vljah. Naslov pove Icseratni oddelek „Edino■ti" pod štev. 159S. 1598 Priporoča se Bposo^na t^o'Ten^H babica ulica Fontana 3, IV. levo. Slovenkam, Marija Urbani j a 1602 ki i C51 z zemljiščem v Rocolu na prodaj. Naslov niOd ulica Giulia St. 33, zaloga krme. 1597 lenom dobrega čevljarja. Jožef Sancin, škedeoj IdUCIll gtev. 191. 1603 |ovtli nloc ge vr5i ot> Prillki običajnega JdViai JJICO semnja v nedeljo 17. t. m. v Nabrežini na dvorišču g. Tanceta. Svira godba iz St. Križa. 1591 Gotovo govejo juho najboljšega okusa dajo +MAGGrKOCKE| Pazi nal se natančno na ime M AG G 1 in na varstveno znamko zvezdo s križem. Druge kocke niso MAGGI-jeve. • t • • Potujoča knjižnica • • Corso 45, I. n. TRST Corso 45, I. n. 2 ui C lil D O S z < £ Ul ca N < Ul > ax z -1 > *T| 30 > 2 O O CD * Z > < -4 O 31 c. m < MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA 2 K. ::: Knjige se lahko menja vsak dan. ::: Da se izkažem hvalež- I nega c. odjemalcem, se odda 40-45 metros prlstnobaronlli, nepočinjenih ostankov Z zgubo ! ZA SAMO 16 KRON H sortiranih iz lepega, dobrega zefirja, rjuh, oxford, belega platna, flanela in barhenta. \7sak ostanek je dolg 3-12 m in zelo vporabljiv. Isti ostanki posebno tio&re, najfinejše orste 40-45 met. za K18. Pošiljatve po povzetju. Kar ne ugaja se vzame nazaj in denar vrne. S. STEIN, tkalnica, Nahod na Češkem. Zbirka vzorcev vsakovrstnih tkanin za domačo rabo in za neveste brezplačno, le od cstankov n-> pošijam vzorcev. iTmkTfa" Dobro računale in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu „pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. - Kakovost „pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. 597 V restavraciji „Aurora" svira od mi-nole nedelje prvi Damski dunajski orkester z zelo izbranim programom glasbenih in pevskih točk; svirajo se tudi slovanski komadi. Restavracija je vsaki večer nabito polna. Gostilna „Aii'Antica Pompei" Trst, trg Carlo Goldoni, in „Caffe Goldoni" na istem trgu, katerih lastnik je g. Fran Ma-rinšek, se toplo priporoča slovanskemu občinstvu za obilen obisk. Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje ln za šport. iii mm 11 ii ii u i i ( WORT II trOrnica likerjev SUŠAK - REKA Priporoča svojo izborno slivovko, brinjevee, Narodni liker Sokol in Velebit, Cognae in Pelinkovae medieinal ter sploh vsa v tej stroki spadajoča vina in likerje. ŠOT- Glavni zastopnik za Trst, Istro in Goriško je; S. H. SKERL - Trst, Sv. Ivan. Stran X. »EDINOST« št. 259. V Trstu, dne 17. septembra 1911. KUPUJE IN PRODAJA: ▼KEPNOSTNE PAPIRJE, RENTE, OBLIGACIJE, ZA-BTATNA PISMA, PRIJGRITETE, DELNICE, SREČKE IID. valute in devize. predujmi BA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. safe - deposits. — promese. BRZOJAVI: JADRANSKA. " mmr menjalnica. TRST, VIA CASSA BI RiSPARMH) ST. 5 (LASTNI P0SL0P1E). vloge na knjižice OD DNEVA VLOGE ^ % DO DNEVA VZDIGA RENTNI DAVEK PLAČUJE BANKA IZ 8VOJEGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. živahna zveza z ameriko. - akreditivl URADNE URE: 9—12, 2Va_5Va. eskomt^je: menice, »evize in fakture. zav1r6van!te VREDNOSTNIH PAPIRJEV PROTI K URINI IZGUBL REVIZIJA ŽREBANJA SREĆK ITD. BREZPLAČNO. statb.vi krediti. REMBOURS-KREDITL KR£»ITI PROTI DOSC1TENTOM U KRČANJA. BORZNA NAROČILA. - INKASO. __TELEFONI: 1463, 1798.__ Filijalke v Opatiji in LJubljani 227 m11111111 ■! ii jBMPM^mjjiimaga!: ,'IHJ ■ II m □ G 1 RESTAVRACIJA AURORfl Jrst, nI. Cardncci št. 13. Podpisani se Časti naznaniti cenj. občinstvu, da koncertira v restavraciji »Aurora< renomirani dunajski damski orkester VINDOBOIL obstoječ iz 5 dam in 2 gospoda pod vodstvom gospe ANNIE LACINE. Vsak večer KONCERT od 7, ure do polnoči. - Zmirom izbran in nov glasbeni in pevski program. Ob nedeljah in praznikih se vrši MATTINEE. Od 10. predp. do 1. pop. Večerni koncert od 4. pop. do polunoči. Za mnogobrojan obisk se priporoča m I! I |OSiP D( MINEŠ. j Pozor Slovenci! Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini yALLA CITTA' Di TRIESTE" Trst, alica Giosiie CaiMcci st. 40 (jrej Torrente) Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ * „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2-14—14 Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd ALLA CITTA' DI TRIESTE i Trst, ulica Giosne Caiducci ste?. 40 (prej Torrente) : MIKUS : naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne in sladči-čarne na trgu S. Francesco 7 tudi PRODAJALNICO SLANINE ? kateri se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gnjati ter gorke dun. in kranjske klobase. Priporoča se za obilen obisk. 2014 ■ žimnike po K 2*40 za 1 kg, debelo in več na meter. Največja zaloga TVRDKA GIITSTO STK4\SIAK Ulica Nuova štev. 23, vogal ulice S. Spiridione štev. 6. Ponuja veliko partijo bele volne za platno za žimnike po K 1*10, 1*20 čipkastih in platnenih zaves, odej, preprog, jute in koka. Volnene odeje in pernice. Živalska in rastlinska žima za žimnike. Blago iz najboljših tovaren po resnično nizkih cenah. =5— Velika zaioga platna in bombaževine. ______- JC2 Zaligi moke prve vrste. £~2 ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. Br. hsk Borry Brlllant v Trstu, ulica Acquedotto 13. Izielflje zatelaaje s emajlem, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdelajo posamvzae umetne zobove, kakor 187 tudi eelo zoburjo. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurt* Glavnica in rezervni zakladi društva glasom bilau * 31. decembra 1910 ^»družna glavnica (popolnoma izpit fana)......................K 10,000»; Sezeivni zakladi dobičkov .... , 12,000.00f p zaklad proti vpadanja vrednostij javnih efektov ... . 2,066.679 Rezervni zaklad premij za zavarovanja ........................, 130,453.979 Zavarovnja na življenje v veljavi 31. decemhrs 1910 ............472,i78.5S5 Izplačane Škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1910] a 695,189.189 Društvo sprejema pO jako ugodnih pogoj, i zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razatrelr »lomu kakor tudi prevozov po auhem in rnorj* •klepa pogodbe sa zavarovanje Življenja po razz. vratnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljiv* ». živijenia ali po smrti zavarovanca, doto otroko B m a o N t* Ms. Rupnlck & C.e - trst ulica Squero Nuovo št. 11 Zastopstva In slavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke In krmnlb izđelKso poznanega valjčnega mlina VINKO M^JDlČ-a v Kranju. m Prodajalnica ur Rejmund lizlaR Jrst, Campo S. giacomo 5. (slovenska hi?a) - Velik izbor ur na sidro in za gnspe. - Izbor verižic vpske vrste - Budilniki K i; 30. Kvgulaturji Kron 20. Poprave po najzmernejih cenah. 51 rr. Brzojav!: jtleksnspnick — trs*. - - Tehnična poslovnica FRAJfC & KRAK C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) doba vata: Tangyes najizvrstnejše motorje na bencin, plin, npojni plin in motorje na nafto, 8;stem „Diesel" stoječe in ležeče ustrojbe. Lokomobile na benzin In paro. Prevzemajo delo inđnstrijalnih tovaren kakor : Mlini za moko, stroji za proizvajenje oja, tovarea leda, stroji za kamena'ome, stroji in tovarne za Cement, stroji in namešeenja zu mizarsko obrt, centralno kurjatev, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. Nameščenje za električno razveHjavo in prenos moči. Električna vzdigala za osebo (Lift) sistem Pedretti kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Moderna transmisije. Sesalke in cevi vsake vrati. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebšSin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroji za poljedelstvo in prese za vino. Olja, zamahi, pipe i'd. „Anduro* najbolji in najcenejši pokrov hiš. _ — — Proračuni ln cbiak mernikov zastonj. — — — mmmmmssBm izredna prilika! Velikanski popusti pri vseh zlatarskih predmetih pri ur ar j u in zlatarju Noljerto Nacitipll ul. Nuova št. 41. (PALAČA • SALEM) II m......H IIIIIIIHI'I im ' II iM lil II 1—i ii mu w IVAN KRZE Trat - Flazza 8. Glov^anl S t. Zaloga čebrov in kad, kuhinjskih in kletarakih potrebščin « od teaa in pletenia, Škafov, bret t Bodčekov, lopat, reSet, ait in vsako' vrstnih košev, jerbaaev in metel ter mnogi drugih v to stroko Bpadajo- DfinAr Ao a*ojo trg čih predmetov. — »lipui tji/H viQ0 a kuhinjsko posodo vsake vrate bodi od uorca'ana, zemlje eailila, koaiterja ali cinka, nadalje paaamaaterja-kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino. j&rodilnica JfJano ferliit Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽniCn: Sv. Marija M. zgornja 38€ bivši Rud. Skerl. Velika izbera krameiilj, barv, šip, žebijev, petroleja 1. t. d. Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj. itd. itd. lekarnarja dr. TRNKOCZY-ja v Ljubljani. Prodaja na drobno ln dojelo. Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza delLa Caserma št. 2. — Telefon 953. s^r ima na razpolago leklsno varnostno celico ki je varna proti vlomu in p ždru, v kateri so SHRAMBICE, ki ae oddajejo Htrankam v najem in sicer za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en mesec ,, 6 Shrambice so 24 cm visoke, 24 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo avoje stvari, kojih ni treba prijaviti. grar Oddaja hranilne pusice "^g katere priporoča posebno starišem, da na ta na.novejši in najvspsSneii način j navajajo štediti svojo deco. N daljna pojasnila daje zavtd ab uradr lh urah. Točne ure prodaja taiiio ptler sajafImU^A* 1» ainiča ur r TB&TV fla P«nt«r»MS, Nur/i is telimTTzbkka v«r!2ic, alatlh in srebrnih vir. kakor tudi stenskih ur vsak« vrste vstiimi im iTiiiltiii n». Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase, zahvale in v obče kakorSnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek- v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer. _ Cigaretiii papir in cigaretne ovoj- — Ofc oman" hvali se sam sebi brez nikake rekla aie — ~ ^ o0>os£ [ 5 j CEPOSf s i'" cx » i (ff ! loSE 1 M 3 Zl' * tst rj * i ^ ^ » "S i $ , \ r