PoŠtarioa u gotovom plač ene.
50K0L5KI 6LR5H1K
ZURHIČRH OR6RN 1UBOSLOUEH5KOB SOKOL5KOB 5RUEZR
URETUTE UREDNIŠKI OD5EK 6LRUNI UREDNIK miRQ5LRU RfriBROŽIČ U L1UBL1HNI, ERTRUČEUR CE5TR ŠT. 4/И
IZDR1R 1U60SL0UEHSKI SOKOLSKI 5RUEZ U UUBL1RN1 TELEFON BR. 543
Današnjemu listu so priloiene pogtne poloiniee, katere naj naročaiki porabijo edino ca plačilo naročnine. Naročnina la leto 1925. je določena na Din 40' . Ker so stroSki izdajanja lista selo visoki, prosimo, da vsak p* možnosti takoj poravna naročnino. V letu 1925. se <Glasnik> aopet poveča. K dosedanjemu obsegu se doda vsakomesečna priloga na 16 straneh, «Pred-njak», na kar posebno opozarjamo tehnične organe žup in druStev.
Sadržaj:
Sokolski Glasnik:
E. Gangl: Naš naraštaj.....................................................1
Glavna skupščina ČOS. v Pragi..............................................2
Iz starešinstva JSS....................................................... 3
Iz prosvetnega odbora JSS.........................................I. . . 6
Iz tehničnega odbora JSS...................................................7
Iz zdravniškega odseka JSS.................................................7
Beležke....................................................................8
Raznoterosti.............................................................  8
Popolnoma varno naložite denar v Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun
Ljubljansko posojilnico
se obrestujejo najugodneje.
_	Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje
v Ljubljani, Mestni trg	it.	6	p0 dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in
ker 'ma na<1	ceslje terjatev. Posojilo daje le proti polni
10,000.000 dinarjev jamstvene glavnice. varnosti, proti vknjižbi in proil poroštvu.
DA.DA,
ВШНШЛ.
fojpEMEŠAVIHE $U VRI.0 FITfiS!
Ivan Brunčič & Franc Rebernik fe priporočata za vsa v
pleskarja ln ličarja	spadajoča	dela.
v • ■_ j»	*r * шЈг m ti	ћ•	Delo	Holidnol	Cone	ntziccl
i-1 J 11 O 1J ft H a f Karol Kotnikova ulica	Jamstvo po dogovoru.
шнштиижшнтлптшиипнииииитинииинтццптннишнииииниипццциниппштпннжшмпипиинниниишииинишиншжишшишнг Tlaka Delnlika tiskarna, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16
SOKOLSKI GLASNIK
VIL LETNIK
Z MESEČNIMA PRILOGAMA: JUGOSLOVENSKI SOKOL PREDNJAK
UREDIL UREDNIŠKI ODSEK
(GLAVNI UREDNIK MIROSLAV AMBROŽIČ, ČLANI ODSEKA E. G ANGL. L BAJŽELJ, DR. R. WX, V. ŠVAJGAR.)
1925
IZDAL IN ZALOŽIL JUGOSLOVENSKI SOKOLSKI SAVEŽ
(ODGOVARJA E. G ANGL)
NATISNILA DELNIŠKA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI
(ODGOVOREN MIROSLAV AMBROŽIČ)
VSEBINA:
St ra 11
Članki.
Nuš naraštaj. E. G a n g 1......................................................... 1
Delovanje JSS. v letu 1923. V. Švajgar................................9, 17, 41, 57
Nekoliko reči o finansijskom pitanju naše organizacije.	Dr. R. Fux . .	18
Otvorenje Tyršovog doma u Pragu....................................................20
VIII. svesokolski slet u Pragu 1926............................................... 21
Četrta obletnica smrti brata staroste Oražna. E. G a n	g 1..................25
Sokolstvo u Južnoj Srbiji. D. M. Bogunović.........................................26
Jugoslovensko Sokolstvo u Americi..................................................33
Poročilo načelnika skupščini. Miroslav Ambrožič....................................49
Izveštaj tajnika skupštini. D r. R. F u x.....................................65,	74
I. medzletne tekme JSS. v Beogradu. Miroslav Ambrožič. . .	73
Izveštaj prosvetnog odbora skupštini. I. B a j ž e 1 j.........................82
Izveštaj lekarskog odelenja skupštini. D r. T. J a m a r....................•. 113
Lutrija JSS. Dr. R. F..........................................................116
Savez «Slovensko Sokolstvom . . -..............................................129
Naše stanovište...................................................................137
Jugoslovensko Sokolstvo i tisučgodišnjica hrvatskoga kraljestva. E, G angl 147
Zaključci odborslie sednice JSS...................................................150
Svesokolski slet u Pragu  ........................................................151
Sednica prosvetnoga odbora JSS.  ................................................152-
Toga virilis. Dr. Ljudevit Kuščer.................................................161
Minimalni program za sokolski prosvetni rad.......................................162
Medsebojna zveza tehniškega in prosvetnega sokolskega dela. Dr. R. Fux 169
Naša štampa. Dr. Riko Fux . .  ...................................................183
Sinučarstvo v Sokolstvu.......................................................... 185
Poročila in navodila.
Glavna skupščina ČQS. v Pragi...................................................... 2
VI. glavna skupščina JSS.  ......................................................  43
Seja zbora župnih načelnikov v Slavonskem Brodu....................................44
Svečanost otvaranja Tyršovog doma u Pragu .	. _.........................45
Posebni predpisi za I. međusletne utakmice.........................................67
Spored medzletnih tekem v Beogradu.................................................68
Predpisi o sokolskom znaku.........................................................76
Otvorenje Tyrševa doma.............................................................81
Znak sokolskoga naraštaja..........................................................85
Zdravniška služba za medzletne tekme.............................................. 86
Proslava tisučgodišnjice hrvatskog kraljestva.................................89,	146
I.	meclusletske utakmice JSS. Miroslav Ambrožič...................................90
Uspehi I. medzletne tekme..........................................................95
Ustanovna skupština Slovenskega sokolskoga saveza.................................113
Pravilnik za organizacijo okrožij v župah.........................................118
Savezni dan.......................................................................145
VIII. svesokolski slet u Pragu....................................................170
Zdravniški odseki.................................................................171
Poslanica starešinstva JSS. glavnim skupštinama bratskih društava .	181
Iz žup.
Banja Luka.............................................................13, 47, 144
Skoplje............................................................................ 14
Ljubljana ..........................................................................24
Kranj..............................................................................30
Novi Sad ...........................................................................38
Sarajevo...........................................................................40
Tuzla..............................................................................40
Veliki Bečkerek........................................................ 47, 70, 1*25
Šibenik............................................................................48
Zagreb .............................................................................48
Bjelovar...........................................................................55
Kragujevac.........................................................................55
Rijeka .....................................................................79, 178
Osijek.....................................................................124,	177
Mostar............................................................................160
Beležke.
t Brat Viktor Parma. B. M...................................................... 8
Gorenjska sokolska župa........................................................ 8
Sokolska župa Sarajevo.............................................................. 8
Brat Josip Turk — 601etnik. D r. P. P e s t o t n i k...............................71
Lutrija JSS.......................................................................  80
Medzletne tekme v Beogradu..........................................................88
Brat St. Žakula — petdesetgodišnjik................................................123
Razgovor starješine ameriške sokolske	župe sa br. dr. Carem .... 143
K svečanosti na Lovčenu............................................................159
Naše Sokolstvo u Americi...........................................................159
Jugoslovenski sokolski koledar.................................................159
Sokolska požrtvovnost našega naraščaja i dece..................................176
Predavanje o brezalkoholni uporabi	grozdja.................................  192
Iz starešinstva JSS.
VI. glavna skupščina JSS.........................................................3,	11
Zapisniki sej starešinstva JSS. 4, 12, 21, 28, 35, 46, 52, 58, 68, 77, 86, 119, 141, 154, 163, 173, 186.
Iz statističnega odseka JSS...................................................63
Iz prosvetnega odbora JSS........................................ 6,	29,	63, 140, 157
Izkaz prispevkov..................................................... 13,	29,	38,	88
Pozivi in opozorila.............................. 13,	23,	37,	61,	78,	122, 166, 175
Izključen je.......................................................................23
Naši jedinstveni žigi..............................................................34
Sokolstvo za neoslobodenu braću...................................................169
Iz tehničnega odbora JSS.
Seja zbora župnih načelnikov	  7,	142
Popravki...........................................................................70
Savezni prednjaški tečaj..........................................................167
Iz zdravniškega odseka	 7,	168
Tekme članov v Pragi..............................................................190
Sokolska	matica............................30
Raznoterosti 8, 15, 24, 32, 48, 64, 72, 160, 168
! Znamenite prireditve
63, 72, 80
SOKOLSKI GLASNIK
1925.	V	Ljubljani,	dne	15.	januarja	1924.	1.
E. Gangl:	.. „	.
Nas narastaj
Naše oči i naša srca mora ju se neprestano obračati na naš naraštaj: oči, da gledaju njegov moralni i telesni razvoj i napredak, da prosuduju njegovu moralnu i fizičnu kakvoču, da broje njegove vrste i konstatuju njegov porast; a srca, da ga zagrle sa svom ljubavlju, iskrenim — reko bi — uzrujanim čustvom uz neprestano izpitivanje, jesu li ili nisu opravdane naše nade koje gajimo do njega.
Mi stari Sokoli iscrpljujemo svoje moralne i materijalne sile za svetu sokolsku stvar mladenačkim oduševljenjem, koje se etupnjuje po intenzivnosti i žrtvovanju, u koliko je uopšte moguče stupnjevati moralu i materiju do najviše mere i mede. Ali kada se popne nebeško sunce o podne do najviše tačke i time do najveće sile i veličja, počne mu se spuštati zlatni put prema zSpadu, gde se potopi u vlastitim vivenožarkim valovima.
Tako se priklanjaju i naše ceste prema večernjoj strani... O da bi im svetio pri zapadu sjaj plemenitosti i svest ovršenih zadača, kojima smo verno služili sve žive dni u uverpnju, da smo vršili najodličniju sokolsku narodnu i humanu dužnost! U prazninu, koja zeva po odlasku svakoga brata i svake sestre, mora navaliti tok mladoga svežega življenja, da ne samo nadomeste gubitak nego još više, da izbrišu tragove smrti dvostrukim, dese-terostrukim energijama hotenja, volje i tvornosti!
U tom nadopunjivanju i nadoineštanju vulgarne nenadoknadljivosti što je ocalnost sokolskoga života ne pozna, izdubena je bezdana dubina iz koje teče studenac lepote, veličine i neiscrpnosti sokolske ideje. I) zamasima njene pozitivne sile, preleva se hitrost vremena u stalnost i monumentalnost velike stvari, pretvara se prolaznost u grandioznost spomenika specifično slovenske životne sile i iveri se i žišci vrlina i kreposti, posakriti i raspršeni po sve-tištima pojedinih srdaca, steču i usredotočuju u značaj našega jugosloven-skoga Sokola i čovelca, koji je jednakopravan i jednakovaljan član slovenske sokolske rodbine!
U takvome spoznavanju sokolske misli živimo, a takovo spoznavanje sokolske misli moramo najprije prenesti u se kao bitnost svojega nutarnjega življenja, kao sastavni deo toga življenja, koje nam osim zvaničkih dužnosti nalaže dosta poslova a još više odgovornosti kada kao Sokoli stojimo u službi naroda i domovine.
I takovo razumevanje sokolske misli moramo ucepljivati u srca sokol-skomu naraštaju crpajuči neprestano iz svoje duše, jer samo sokolski naraštaj je onaj, koji briše iz našega rečnika nenadoknadljivost i s njime dozoreva podvostručenje i podeseterostručenje energija hotenja, volje i tvornosti.
Kome su hladni pogledi samo površno ošinuli sokolsku ideju, onaj ne zna ceniti njene lepote ni njene važnosti, zato ne pomaže sokolskoga uzgoja naraštaja, nego gleda radije pasivno iz prikrajka ili pako radi i trati svoje sile kod druge kakve omladinske organizacije, što je nama narinuta a nije ni slavenska. Što je lepa, dobra i korisna po svem širokom svetu, sve se to može upotrebiti kod moralnog i telesnog uzgoja našega naraštaja. Razlika je samo ta, da nije sokolski uzgoj postavljen na osnovu nacijonalne bez-bojnosti i na neopredeljenost, mlačnost i rahlost značaja, kako se to opaža drugde, nego je istina da korenje uzgoja našega naraštaja crpe hranu iz
domače grude i iz vlastite povijesti le ide za uzviŠenim ciljem: dati i sačuvati narodu što je njegovo i tu narodnu svojin n dizati do vrhunca moralnosti i fizičke savršenosti.
I u službi takvoga nacijonalnoga uzgoja jesu voditelji i učitelji našega naraštaja, lcoji moraju biti najbolji izmedu dobrih sokolskih radnika, jer im je izručen na brigu i uzgoj naše najskupocenije blago: krv naše krvi, naša radost i naš ponos!
U tom taboru je budučnost Sokolstva. Ta rečenica mora da postane ponosna svojina u duši svakoga naraštajnika i svake naraštajnice tek probudene, razvijajuče se i ljubavlju negovane sokolske svesti. Taki naraštaj je naš najproduktivniji i najistrajniji pro-pagator! I tomu naraštaju postavljam za dužnost, da se sam pobrine za povečanje svojih vrsta. Kad obasije svakoga naraštajnika i svaku naraštajnicu spoznanje, komu služi i čemu se izobrazuje u sokolskim redovima, onda če samomesebi obečati, da če svaki pojedinac dovesti u svoj krug bar po jednoga brata a svaka n a r a -štajnica barem jednu sestru. Plod te propagande za sokolski naraštaj bit če mlade i zdrave klice našega pomladenja u našem naraštaju. Iz toga naraštaja dolaze oni što ispunjuju svaku prazninu koja danas zeva u našim redovima. Iz toga naraštaja izvire lek i ozdravljenje svima boles-nima, ltoji u moralnom i fizičkoin pogledu slabe i trgaju jedinstvo našega naroda i okužuju njegovu državijansku svest!
To je danas prva i poglavita zadača našemu naraštaju: Radi sam da podigneš svoje brojčane i moralne sile! S tom zadačom ide usporedo jednako važna i jednako nužna dužnost učitelja sokolskoga naraštaja: neka uputi sve naraštaj n i k e i naraštajnice, k o j i su mu predani na uzgoj, da od m ah počnu s tom propagando m, što če biti najlepši dokaz pobedonosnoga učinka sokolske ideje.
I tako bit če nam lako da odgovorimo pozitivno na upit, jesu li oprav-dane naše nade, što ih polažemo u svoj naraštaj!
Glavna skupščina ČOS. v Pragi
Zadnja glavna skupščina (valny sjezd) ČOS. se je vršila leta 1910. Čisto naravno je, da se je zaradi zgodovinskih dogodkov, ki jih je Sokolstvo med tem časom preživelo, nagromadilo lepo število novih problemov in vprašanj, o katerih se je moralo razpravljati. Z velikim zanimanjem je zaradi tega pričakovala javnost glavno skupščino COS., ki je bila napovedana za 7. in
8.	decembra 1924. ter je bila zaključek večmesečnim pripravam v predsedstvu ČOS. in v vseh društvih in župah. V štirih precej obsežnih brošurah je bil predložen delegatom ves materijal, o katerem naj bi se razpravljalo na glavni skupščini. Ta obširni materijal je priča o velikem zanimanju Sokolstva za skupščino, ker ne najdemo v njem samo predloga predsedstva, temveč raznovrstne in obširne predloge posameznikov in žup.
Sedma glavna skupščina je bila otvorjena v soboto 6. decembra s sokolsko prireditvijo v stari Fiignerjevi telovadnici praškega Sokola s pozdravnim nagovorom br. staroste ČOS. dr. Scheinerja. Kot zastopnika JSS. sta se udeležila glavne skupščine br. starosta Gangl in tajnik Fux, ki sta bila povsod živahno in bratsko sprejeta.
Glavne skupščine se je udeležilo do 450 delegatov. Delo skupščine je bilo razdeljeno v idejni, organizačni in tehniški odsek, ki so delali vsak zase ter so predložili končno izdelane referate in resolucije plenumu, ki je zasedal v ponedeljek 8. decembra. S skupščine je bil poslan pozdrav predsedniku ČSR. br. Masaryku in našemu kralju Aleksandru.
Idejni odsek je delal v stari Fiignerjevi telovadnici pod predsedstvom namestnika staroste ČOS. br. Maška. Sodelovalo je 157 delegatov. Poročal je br. dr. Scheiner o resoluciji «Sokol — občan», v kateri je zlasti poudarjal potrebo sodelovanja pri zgradbi lastne države. Drugi referat ^Sokolstvo in narod» je podal br. Truhlar. Mnogo zanimanja sta vzbudila referat staroste br. dr. Scheinerja «Sokolstvo in Slovanstvo» ter referat br. dr. Blažka «Sokol-stvo in socijalizem», pri katerih ee je razvila jako obširna in čisto sokolsko stvarna debata. Pri referatu «Sokolstvo in vera», ki ga je podal br. Jandasek, se je zlasti poudarjala potreba po fzpremembi vzgoje ter o doslednosti v vsakdanjem življenju. Po daljši debati je bila resolucija sprejeta ter začrtana Sokolstvu smer v tej stvari.
Organizačni odsek je razpravljal pod vodstvom br. Štžpanka o izpremembi pravil COS., o razširjenju manjšinskega dela ter o sokolski propagandi.
Tehnični odsek je predeloval pod vodstvom br. dr. Vanička resolucijo o velikem pomenu telesne vzgoje in o dolžnosti države napram telesni vzgoji, o uvedbi Tyrševega telovadnega sistema v šolo, o pomenu telesne vzgoje iz zdravstvenih ozirov, o Sokolstvu in vojski, o vzgoji mladine in o vzgoji žen.
Odseki so delali ves dan ter so proti večeru končali svoje delo. Drugi dan se je vršilo plenarno zborovanje glavne skupščine, kateremu so bili predloženi v odsekih izdelani referati v odobrenje. To plenarno zborovanje se je pretvorilo v pravo manifestacijo Sokolstva, zlasti so nepopisni trenutki navdušenja, s katerim je Sokolstvo izreklo zahvalo in priznanje neumorno delavnemu starosti br. dr. Scheinerju. Ob velikanskem navdušenju je bilo to zborovanje dopoldne zaključeno.
Popoldne so si delegati ogledali ogromno stavbo Tyrševega doma, ki bo v kratkem dogotovljen. Ogromna stavba vzbuja pri vseh obiskovalcih veliko občudovanje in je najlepši in večni spomenik neutrudljivega sokolskega dela in velike ljubezni sokolskega članstva napram svoji organizaciji.
£
IZ STAREŠINSTVA JSS.
IV glavna skupština JSS.
održaće sc u ncdclju dno 22. inarta 1925. u 9 sati prepodile u Brodu na Savi.
1.) Izveštaj starosti«. Dnevni red:
2.) Izveštaj tajnikov.
3.) Izveštaj načelnikov.
4.) Izveštaj blagajnikov.
5.) Izveštaj gospodarskog odseka i proračun JSS.
6.) Izveštaj odsekov: prosvetnog, statističnog, lekarskog, organizatorskog.
7.) Predloži pregledača računa i apsolutorij starešinstva.
8.) Predloži odbora i starešinstva JSS.
9.) Predloži župa.	!
10.) Promena pravila JSS.
11.) Izbor starešinstva JSS.
12.) Odredivanje priredaba JSS. za iduću godinu pc^predlogu odbora JSS.
13.) Predloži o promeni sokolskog odela (kroja) po zaključku sabora.
14.) Slučajnosti.
Glavnu skupštinu sačinjavaju zastupnici župa. Svaka župa šalje za svakih započetih 500 članova društava, udruženih u župi, po jednog zastupnika. Predloži župa moraju biti predloženi starešinstvu JSS. bar 14 dana pre glavne skupštine. Župe moraju najaviti svoje delegate starešinstvu JSS. u Ljubljani bar 14 dana pre skupštine a jednako i sokolskom društvu u Brodu na Savi, da im ono pripravi konak,
Dana 18. mar ta 1925 održaće se u istom mestu a « 18 sati na veie odborova sednica JSS. Na odborovu sednicu mora izaslati svaka župa po jednog delegata.
Dnevni red:
1.) Razgovor o predlozima župžl.
2.) Teritorijalno razdelenje župa.
3.) Određivanje priredaba za iduču godinu.
4.) Slučajnosti.
Kandidacioni odsek, u koji izašilje svaka župa po jednog izasla-nika, ima sednicu istoga dana a u 21. satu na veže u Brodu na Savi.
Kandidacioni odsek odreduje kandidate za starešinstvo JSS. u smislu saveznih pravila.
U L j u b 1 j a n i, 12. januara 1925.
Engclbert Gangl	Dr.	Riko Fux
starosta.	tajnik.
*
XLI. seja starešinstva JSS. dne 9. decembra 1924.
Navzočni: Bajželj, Čobal, Deu, Fettich, Hadži, Jeras, Kajzelj, Marolt, Miklavc, Svetlič, Švajgar. — Opravičeni: Ambrožič, Fux, Gangl, Turk, Trdinova.
Na predlog brata blagajnika se dovoli uradništvu božičnica. Br. Hadži poda kratko poročilo o pripravljenih delih v prosvetnem odboru. Enako poroča dr. Jamar za zdravniški odsek. Nakup dveh slik se odkloni.
Izredna seja starešinstva JSS. dne 12. decembra 1924.
Navzočni: Gangl, Bajželj, Deu, Fux, Jamar, Kajzelj, Turk. — Opravičeni: Ambrožič, Miklavc, Svetlič.
Brat starosta poda točno poročilo o poteku glavne skupščine ČOS. Izreče se predsedstvu COS., zlasti starosti dr. Scheinerju, zahvala za bratsko pozornost, ki so jo izkazali našim delegatom. Br. blagajnik poda izčrpno poročilo o finančnem stanju JSS. Istotako poda izčrpno poročilo o zletnem računu ter predlaga, da se stavi odboru JSS. predlog, da dovoli v kritje nastalega deficita pobiranje enkratnega prispevka za člana v znesku 20 Din. Na podlagi teh poročil se razvije obširna debata. Br. tajnik predlaga, da se izvede savezna sokolska loterija ter poda tozadevno izčrpno poročilo. Isto tako predlaga, da bi se kril deficit z izdajo obligacij po 100 Din. V daljši debati se sprejme predlog bi-. Fetticha, da se predložita predlog br. blagajnika glede enkratnega prispevka 20 Din in predlog br. tajnika glede izvedbe loterije odboru JSS. v odločitev. Br. Turk poda poročilo o proračunu za leto 1925., ki se predloži odboru. Glede glavne skupščine se sklene predložiti odboru dva predloga, in sicer, da se naj vrši skupščina ali na Sušaku ali v Brodu na Savi.
XLII. seja starešinstva JSS. dne 15. decembra 1924.
Navzočni: Gangl, Ambrožič, Bajželj, Deu, Fettich, Fux, Jamar, Jeras, Kajzelj, Marolt, Miklavc, Poženel, Rupnik, Svetlič, Švajgar, Turk.
Z ozirom na sklep sabora v Zagrebu poroča brat starosta, da je Učiteljska tiskarna pripravljena izdajati za sokolsko deco poseben list kot prilogo Sokoliču. Naročnina se v tem primeru zviša od 16 Din na 18 Din. Predlog se v načelu sprejme, br. Gangl in br. Bajželj se pooblastita, da zadevo uredita. List naj se imenuje «Naša radost>. Br. tajnik poroča, da je odložil mesto staroste Mariborske župe br. dr. Ludovik Pivko, ker je sprejel kandidaturo za skupščinske volitve. Br. blagajnik poroča, da naznanjata društvi Bela cerkev in Prokuplje, da priredita savezni dan pozneje. Prošnja društva Črna za
prepustitev dohodka saveznega dne za nabavo orodja, se odkloni. Bi. Turk poroča, da prosi Jugoslovenska sokolska matica za dovoljenje, da sme izvesti pri župah in društvih propagando za nabiranje članov. Predloge matice se sprejme. Istotako se odobri njene predloge glede izpremembe pravil. Sokolsko društvo Ježica naznanja, da je postalo samostojno društvo.
Br. načelnik poroča, da se je udeležil glavne skupščine župe Osijek. Predlaga dalje, da se pošlje poslanica na vsa društva ob priliki glavnih skupščin. Izdelal jo bo sam. Uredništvo Sokolskega Glasnika prevzame za prihodnje leto pod pogojem, da se mu dovoli redakcijski odbor, ki mu bo pomagal to delo vršiti. V ta odbor se imenujejo bratje: Gangl, Bajželj, Fux, Hadži in Švajgar.
Br. Marolt predlaga, da se izključi iz vseh društev Šime Dimič, ki biva sedaj v Ribnici. Dalje Žarko Kirigin, elan društva Split. Obe izključitvi se potrdita.
Tz poškodbenega fonda ee dovolijo izplačila v znesku 930 Din.
Br. Švajgar poroča, da priglaša Banatska župa novo društvo Sanat.
XLIH, seja starešinstva JSS. dne 22. decembra 1924.
Navzočni: Gangl, Bajželj, Čobal, Deu, Fettich, Fux, Jamar, Jeras, Kajzelj, Marolt, Miklavc, Rupnik, Svetlič, Švajgar, Turk. Opravičen: Ambrožič.
Poročilo tajnika: Br. Erben se zahvaljuje za čestitke ob svoji 501etnici. Br. Vojinovie se zahvaljuje za odlikovanje s savezno spominsko plaketo.
Poročilo blagajnika: Sokolsko društvo Omiš prosi, da bi se mu črtal zaostali porez za leto 1923. Župi Split se sporoči, da naj zahteva od društva utemeljevitev te prošnje.
Gospodar poroča, da je sklenil gospodarski odsek nabaviti za medzletne tekme po 400 izvodov not za moške in ženske proste vaje ter po 25 partitur. Izdatki za to nabavo bodo kriti z dohodki.
Sokolski koledar se izda v 4000 izvodih. Tekmovalnih redov se tiska 1200. Za upravnika Sokolskega Glasnika se določi br. Deu, za referenta za tiskovine br. Švajgar. Br. Čebular se pozove v gospodarski odsek. Gospodarski odsek predlaga, da se odkloni prošnja za prispevek odboru za postavitev spomenika padlim vojakom, kar se sprejme.
Br. Švajgar poroča, da je ustanovljeno v župi Split novo društvo Kaštel Gomilica; v župi Skoplje: Sv.. Nikola. V principu ee odobri pogodba z glavnim založnikom br. Palčičem.
Br. Marolt poroča o zlorabi sokolskih znakov. V Glasniku se izda ponovno pojasnilo glede nošnje znakov. V svrho izvedbe loterije se določi poseben loterijski odsek, kateremu predseduje br. starosta.
XLIV. seja starešinstva JSS. dne 29. decembra 1924.
Navzočni: Gap gl, Bajželj, Čobal, Deu, Fux, Fettich Jamar, Jeras, Kajzelj, Marolt, Miklavc, Švajgar, Svetlič, Turk, Trdinova. — Opravičen: Ambrožič.
Br. starosta poroča, da se častni predsednik Mednarodne telovadne zveze, gospod Cuperus, zahvaljuje za poklonjeno mu plaketo. Ob smrti njegove soproge se mu je izreklo sožalje. Gospod Cazalet se zahvaljuje za izkazano mu odlikovanje. Br. starosta prosi za odločitev glede dovršitve spomenice. Sklene se, da se spomenica nadaljuje in čimprej izda.
Br. blagajnik poroča, da je za savezni dan prispevalo doslej 143 društev z zneskom 84.973 Din.
Br. Turk priporoča, da naj organizacijski odsek čimprej uredi vprašanje praporov.
Br. Švajgar poroča, da je statistični odsek izdelal za blagajno predlog za porez in za poškodbeni fond. Inetrumentacija godbe za proste vaje je izvršena ter se da takoj v tisk. Br. Deu poroča o poteku izredne glavne skup-
ščine sokolske župe v Celju. Dalje poroča o ponudbi Aloma Сотрапу glede nabiranja oglasov za Glasnik. Ponudbo se sprejme. Dalje poda br. Deu obširnejši načrt o izvedbi sokolske loterije, ki se naj čimprej izvrši. Načrt in predlogi 'br. Deua se po daljši debati sprejmejo.
Br. Marolt poroča, da je odsek za rešitev vprašanja sokolskih praporov sestavljen in da ga v najkrajšem času skliče. Sokolska župa v Zagrebu poroča o dogodkih v Pakracu, kjer je bil nekdo ustreljen ter se to dejanje podtika ondotnemu članstvu sokolskega društva. Zadeva je pred sodiščem v preiskavi. Sklene se počakati poteka sodnijske preiskave s pristavkom, da sodno postopanje ne more biti prejudicielno za našo presojo.
Br. tajnik poroča, da je opozorjen na, skrajno pomanjkljive načrte sokolskih domov. Da se društva obvaruje težkih gmotnih škod, se sklene pozvati vsa društva, da predložijo savezu vse načrte za sokolske domove v pregled. Isto tako morajo predložiti savezu svoj finančni načrt.
XLV. seja starešinstva JSS. dne 7. januarja 1925.
Navzočni: G angl, Ambrožič, Bajželj, Cobal, Deu, Fettich, Jamar, Jeras, Marolt, Miklavc, Poženel, Svetlič, Švajgar, Turk, Trdinova. — Opravičeni: Fux, Hadži, Rupnik.
Br. Turk prečita pismo celjske sokolske župe, v kateri sporoča resolucijo, ki je bila sprejeta na njenem izrednem občnem zboru dne 28. decembra. Po daljši debati se sprejmejo predlogi gospodarskega odseka, ki se sporočijo župi.
Br. blagajnik poroča, da je za savezni dan prispevalo doslej 166 društev v znesku 95.614 Din.
Br. Jamar poroča, da je ustanovila zdravniške odseke večina žup.
*
Pazite na sokolski znak. Ponovno se je že dognalo, da izrabljajo gotovi ljudje sokolski znak v osebne svrhe. Opaža se tudi večkrat, da nosijo sokolski znak ljudje, ki niso člani sokolskih društev, včasih pa tudi naraščaj in deca. Bratska društva ponovno opozarjamo, naj bodo pri oddaji sokolskih znakov jako previdni in da izročijo znak samo takim bratom in sestram, ki ga ne bodo zlorabili. Vsako najmanjšo zlorabo znaka mora vsak član sokolskega društva takoj prijaviti pristojnemu društvu. Skrbite tudi za to, da bo vsak član poučen o pravilih, ki so v zvezi z nošnjo znaka.
Poziv sokolskim društvom! Nekatera sokolska društva si stavijo sokolske domove brez dobrih načrtov in brez dobro premišljenega finančnega načrta. Nekatera društva trpe zaradi lega težko gmotno škodo, druga so zabredla v finančne težkoče, ki jim onemogočujejo vsako drugo delo. Z ozirom na to je starešinstvo sklenilo, pozvati vsa društva, da predlože pred gradnjo sokolskega doma vse načrte in tudi proračun JŠS. v odobritev. S tem bo marsikatero društvo obvarovano pred nepremišljenimi koraki. Poživljamo bratska društva, da se po tem sklepu brezpogojno ravnajo.
Iz prosvetnega odbora JSS.
Zvanična saopštenja «Prosvetnog odbora JSS.» svima bratskim župnim prosvetni odborima. 1. Potsečamo na dužnost župnih prosvetnih odbora da izveste savezni Prosvetni odbor do 31. decembra 1924. o izvršenju i uspehu proslave 1. decembra i o polaganju zakletve, naročito pak o tome, koliko je članova položilo zakletvu i jesu li je polagali samo novi ili svi članovi.
2.	Prosvetni odbor JSS. preporučuje bratskim društvenim prosvetnim odborima da uznastoje kako bi se u toku meseca januarja budi prilikom kratkog govora pred vsrtom bilo u zasebnom predavanju poučilo članstvo o životu i.radu prvog prosvetitelja srpskog svetog oca Save (27. januarja). U
mestima u ko j ima se i van Sokolstva priređuju kulturne proslave o sv. Savi neka članstvo sudeluje kod takvih proslava. — U mesecu februaru valja u prvom redu komemorirati ove jugoslavenske velikane: Josipa Ju rja Strossmayera (roden 4. februara 1815.), najboljeg slovenačkog pesnika dr a. Franca Prešerna (umro 9. februara 1849.), hrvatskog historičara d r a. Franju R a č k o g (umro 13. februara 1894.) i slovenačkog književnika, kulturnog radnika, političara, Sokola d r a. Ivana T a v č a r a (umro 19. februara 1923.). Razume se da se mogu odabrati i druge teme, čije sečanje pada u mesec februar (vidi historički deo Sokolskoga kalendara), kao n. pr. Sretenjski ustav od 1885. god. (14. februara), <krunisanje» Matije G u p c a u Zagrebu (15. februara 1573. u Zagrebu) i t. d.
igl /Z	TEHNIČNEGA
Seja zbora župnih načelnikov
se bo vršila dne 21. marca 1925. ob 20. uri zvečer v Brodu. Lokal bomo javili pozneje. Dnevni red seje: 1.) Poročilo načelnika. 2.) Volitev načelnika in njegovih namestnikov, načelnice in njenih namestnic, izpitne komisije za savezne prednjaške izpite. 3.) Slučajnosti. Posebnih vabil za to sejo ne bomo razpošiljali. Udeležba je obvezna. Zdravo!
V Ljubljani, dne 15. januarja 1924.	...	,	.	,	...
J J ’	Miroslav	Ambrožič
načelnik JSS.
Iz zdravniškega odseka JSS.
Poslovnik za župni zdravniški odsek.
). Župni zdravniški odsek tvorijo:
a) predsednik in njegov namestnik,
b) tajnik,
c) gospodar,
č) knjižničar,
d) zdravniki, člani društev na sedežu župe,
e) 4 drugi člani in 4 druge članice,
f) zastopnik zbora društvenih načelnikov,
g) zastopnik župnega prosvetnega odbora,
h) vsi načelniki društvenih zdravniških odsekov.
Člani od a) do č) ter f) in g) tvorijo ožji župni zdravniški odsek, vsi od
a)	do h) pa širši župni zdravniški odsek.
II.	Važne sklepe ožjega zdravniškega odseka je predložiti v naknadno odobrenje prvi seji širšega odseka.
III. Ožji odsek ima mesečno enkrat redno sejo, širši letno dvakrat. Sklicati pa je po potrebi tudi izredne seje obeh odsekov.
Seje so delavne in vselej sklepčne.
IV. Odsek pošlje svojega zastopnika k sejam tehničnega in prosvetnega odbora.
Seje vodi predsednik, oziroma njegov namestnik. Glasuje se z nadpolovično večino navzočnih, v primeru enakosti glasov odločuje predsednik.
Volitve se vršijo samo z listki.
V. Naloge odseka so:
1.	Voditi društvene odseke in jih nadzirati v njihovem delovanju. V ta namen letno enkrat poseti Član župnega zdravniškega odseka vse društvene odseke.
2. Zbirati, predlagati in izpopolnjevati znanstveni in statistični material posameznih društvenih zdravniških odsekov po navodilu saveznega zdravniškega odseka.
3. a) Zbirati literaturo in druge pripomočke, ki so potrebni za delovanje društvenih zdravniških odsekov, kakor: tabele, preparate, lekarne itd.
b)	Skrbeti za predavanja v župnih prednjaških tečajih o anatomiji, fiziologiji, higieni in prvi pomoči v sili.
4. Organizirati službo pri župnih zletih.
5. Pošiljati četrtletna in letna poročila saveznemu zdravniškemu odseku s svojimi in z eventualnimi predlogi posameznih društvenih odsekov.
Savezni zdravniški odsek je sestavljen nastopno: Predsednik dr. Tone Jamar, podpredsednik dr. Jenko, tajnik dr. Pintar; predsednik znanstvenega odseka dr. Alija Košir.
•J* Brat Viktor Parma. Neusmiljeno je gospodarila v minulem letu v mariborski župi bela žena. Posebno sokolsko društvo v Mariboru ima zabeležiti izgubo nekaj velezaslužnili članov. Kakor da še ni mera polna, je pred zaključkom leta na božični dan, ‘25. decembra 1924., preminul v 67. letu svoje starosti br. Viktor Parma, skladatelj in eden prvih utemeljiteljev in pospeševateljev slovenske glasbe. O njegovem uspešnem delovanju na^ narodnem in glasbenem polju je v minulih dneh dovolj poročalo dnevno časopisje; naj mu bo pa tudi na tem mestu postavljen skromen spomenik. Saj je bilo naše društvo po njegovem povratku iz tujine med prvimi, h kateremu ga je vodila pot. Akoravno ni več mogel aktivno posegati v njegovo delovanje, je bil vsekdar radevolje pripravljen, po svojih močeh sodelovati in prispevati. Kot človeka so ga dičile tudi najlepše sokolske kreposti: ne-omajana narodna zavest, kremenit značaj, njegovo demokratično in bratsko čuvstvovanje, izraženo v .vsekdar ljudomilem in preprijaznem nastopanju proti vsakomur, in svež, neutrudno ustvarjajoč duh v čilem telesu. Zato: slava bratu Viktorju Parmi! Večnaja pamjat!	B.	M.
Gorenjska sokolska župa v Kranju ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 1. februarja, v Sokolskem domu v Škofji Loki.
Sokolska /u pa Sarajevo bo imela svojo glavno skupščino dne 1. februarja v Sjetlini. Ob tej priliki bo v Sjetlini otvoritev Sokolskega doma.
 Prazno teros r/ [^>-------------------------------------------------
Pošltodbeni fond COS., ki posluje za članstvo, naraščaj in deco, je izkazal v letu 1923. 309.970 Kč čistega dobička. Nezgod je bilo 1959, ki se razdele na člane 931, članice 217, naraščajnike 396, naraščajnice 146, moško deco 184 in na žensko deco 85. Od teh je bilo skupno 12' smrtnih primerov; zanje je bilo izplačano 35.000 Kč. Skupno je poškodbeni fond izplačal podpor, darov itd. veliko vsoto 580.608 Kč, ki se razdeli na članstvo 430.016 Kč, naraščaj 108.768 Kč, deco 41.824 Kč. Zaradi nezglašenja v kataster COS. je bilo prikrajšanih na podpori 103 članstva, 39 naraščajnikov in 22 dece za 42.191 Kč. Dohodki pošlcodbenega fonda so znašali 932.732 Kč.
Francosko okrožje poljskega Sokolstva je imelo svoj prvi zlet v Lensu. Udeležilo se ga je nad 1200 članov in članic ter jako mnogobrojno tudi francoski gimnasti.