LETO 3
emona
proizvodnja
trgovina
turizem
engineering
informator
L i
, 19
Ljubljana junij 1972
glasilo delovne skupnosti podjetja emona Ljubljana
Predstavljamo vam TOZD
Kooperacija
TOZD Kooperacija je ena '^ed TOZD »EMONE« z ^časnim sedežem v črto-^'rovi ulici v Ljubljani, ^brat oziroma sedanja |OZD je bila ustanovljena ■ aprila 1964. leta, ko sta Se bivšemu »Agrokombi-natu-Emona« pripojili kme-J-jiski zadrugi Lukovica in Jamnik. Delokrog TOZD, Ki deluje na celotnem območju občine Kamnik in oaižale, se po vsebini in 0r9anizacijskih oblikah ne razlikuje mnogo od ostalih Podobnih kmetijskih za-“''ažnih organizacij.
_ TOZD se po svoji vlogi jn svojstvenem značaju de-a bistveno razlikuje od 0stalih proizvodnih TOZD Podjetja, saj nima lastnih ^snovnih sredstev za pro-l2v°dnjo. Delo je v celoti Psnterjeno v ekonomsko Povezovanje z zasebnim SeKtorjem kmetijstva in to Preko najrazličnejših oblik Proizvodnega in poslovne-9a sodelovanja na področ-Ju organizirane proizvod-lo. odkupa tržnih presež-°v in oskrbe z reproduk-c'jskim materialom.
TOZD opravlja tele de-
dnosti:
Proizvodno sodelovalo (organizirana koopera-'iska proizvodnja) s kmeč-lrrii gospodarstvi, pred-rSern na področju živino-eJe in perutnine;
odkup kmetijskih pri-oikov, mleka in živine od mečkih proizvajalcev, v ezoni tudi odkup gozdnih
liše ev in zdravilnih ze'
~~ trgovina z vsemi stami reprodukcijskega . Pteriala, kmetijskih stro-Jev itd.;
kmetijska pospeše-.a na služba, ki je usmer-na na urejanje kmetij in k rol<ovno usposabljanje ^mečkih proizvajalcev za ecj° tržno proizvodnjo, j. ^2D je organizacijsko zdeljena na upravo in ''o delovni enoti (Kamnik Domžale), ti delovni Poti pa sta razdeljeni na Proizvodnih okolišev ^ afhnik-Tuhinj, Komenda; 0rnžale - Domžale, Luko-
vica in Moravče), na območja, na katerih so organizirana odkupna in prodajna mesta za odkup kmetijskih pridelkov, mleka in živine ter za prodajo trgovskega blaga.
Samoupravljanje v TOZD
— Kooperacija ima glede na samoupravljanje poseben status. V februarju 1971. leta so bile volitve v samoupravne organe, svet kooperantov in odbore kooperantov na področju občin Kamnik in Domžale. Najvišji samoupravni organ v TOZD je svet kooperantov, ki šteje 31 članov, v njem je 24 zasebnih kmetov-kooperantov, 7 članov pa je iz vrst delavcev TOZD, predsednik sveta je kmet. Po proizvodnih okoliših je formiranih 6 odborov kooperantov, ki imajo 9—11 članov, prav tako so praviloma tudi predsedniki teh odborov kmetje, ki imajo tudi v teh odborih večino. Odbori so v Kamniku, Domžalah, Komendi, Lukovici, Moravčah in Tuhinju. Ti samoupravni organi imajo po statutu podjetja »EMONE« polno pravico odločati o vsem delu TOZD Kooperacija, razpolagajo z ustvarjenimi sredstvi na svojem področju in določujejo pogoje pod katerimi se sklepajo vse kooperacijske pogodbe. Kooperanti - perutninarji imajo tudi odbor za povračilo škode in kreditiranje kooperantov. Iz vrst kmetov-kooperantov je tudi po eden član DSP.
Kooperacijska proizvodnja
Osnovno težišče dela v kooperaciji z zasebnimi
proizvajalci je bilo in je že od začetka usmerjanje v živinorejsko proizvodnjo, kar je pogojeno s klimatskimi in ekološkimi razmerami. Taka usmeritev pa ustreza ekonomskim interesom podjetja, kakor tudi kmetijskim proizvajalcem.
Pogodbeno pitanje — dolgoročni program razvoja živinoreje občin Domža-

le in Kamnik predvideva postopno zamenjavo cika-ste pasme goveda z bolj produktivnim sivorjavim in svetlolisastim govedom. Kooperacija je v ta namen v letih 1964/1965 nabavila in oddala v kooperacijsko
rejo 690 krav in telic sivo-rjave pasme in na ta način omogočila kmetom pomladek te pasme za razširitev ustrezne črede. Prisotnost neustrezajočih pasem na terenu tudi omejuje možnost pitanja mlade živine v večjem obsegu. Za pitanje produktivnejših pasem bi morala TOZD kupovati teleta v drugih krajih Slove-
nije in sosednji Hrvaški, kar pa je še v trenutni situaciji zaradi visokih cen močnih krmil in telet nein-teresantno. Toda kljub naštetim težavam iz leta v leto raste število pogodbenih pitancev zlasti v letu
plan za 1972:
Plan 1972
377.500
1,000.000
1971 in 1972, kar je posledica večletnega dela pri selekciji goveda in tudi ne nazadnje regresa, ki ga lahko rejci uveljavijo preko naše organizacije iz Stabilizacijskega sklada za pospeševanje živinoreje SRS, če gre za pogodbeno pitanje.
Brojlerji — TOZD ima organizirano pitanje pi-
ščancev pri zasebnih rejcih po posebnih pogodbah. Skrbi za preskrbo kooperantov z enodnevnimi piščanci in krmo, skupaj z njimi načrtuje razširitev pitališč z upoštevanjem kar največje gospodarnosti. Pitanje je organizirano v ne preveč oddaljenih krajih Gorenjske, Dolenjske in Notranjske. Pitanje, kot je razvidno iz podatkov, iz leta v leto raste. Pri pitanju že vseskozi tesno sodelujeta z TOZD Kooperacijo tudi TOZD Perutnina
in TMK. V medsebojnem sodelovanju so si navedene TOZD porazdelile izvajanje določenih strokovnih in operativnih nalog. S tem je dosežena racionalna delitev dela, kar se tudi odraža v doseženih proizvodnih in finančnih rezultatih podjetja kot celote.
Prašiči — Leta 1965 je TOZD začela s pitanjem
prašičev v kooperaciji. Pujski so se kupovali širom Slovenije, spitane prašiče pa je prevzemala Mesna industrija Zalog, ali pa so se prodajali izven podjetja. Toda zaradi neurejenih tržnih razmer je TOZD to dejavnost leta 1969 opustila. Vendar prav sedaj TOZD skupno z TOZD Prašičereja — Ihan ponovno proučuje obliko kooperacije, ki bi bila interesantna tako za TOZD Kooperacijo in Pra-
(Nadaljevanje na 2. str.)
Količinski prikaz proizvodnje v kooperaciji EM 1968
Vrsta
proizvodnje
tano govedo
ščanci-brojlerji
ašiči
kg ž. t. 54.441 kg mesa 393.859 kg ž. t. 483.238
v letih 1968—1971 ter 1969	1970	1971
3.980	268.650
572.670	842.071
36.812
478.719
125.484
(Nadaljevanje s 1. str.)
Predstavljamo
TOZD
vam
Kooperacija
šičerejo in pa za koope- V lanskem letu je bila Kmetovalci dobijo na teh ranta.	odprta nova prodajalna v tečajih osnovno znanje o
Odkup kmetijskih pridelkov
Količinski prikaz v		letih 1968—1971,	plan 1972.			
Vrsta proizvodnje	EM	1968	1969	1970	1971	Plan 1972
Goveja živina	ton	502	905	653	618	400
Teleta	ton	100	151	137	136	90
Ostala živina	ton	6	7	13	—	—
Mleko	1	1,206.000	1,524.000		1,810.000	2,284.000		2,030.000
Krompir	ton	315	364	394	67	100
Neurejene	razmere na Glonarjevi ulici v Ljubljani, živinoreji				in	poljedelstvu,
trgu močno vplivajo na odkup kmetijskih pridelkov. To je posebno čutiti pri odkupu goveje živine v obdobju pomanjkanja klavne živine. Ta problem lahko ublažimo le s tem, da bo čimveč živali, ki se pojavljajo na prostem trgu šlo preko TOZD z pogodbenim pitanjem, ker le s tem bomo lahko imeli kontinuirano in kvalitetno proizvodnjo.
Za odkup mleka ima TOZD na terenu organizirano mrežo zbiralnic, kjer mleko prevzema podjetje Ljubljanske mlekarne. Količina odkupljenega mleka se povečuje. K temu pripomore garantirana minimalna cena, ki sicer do sedaj ni bila tako spodbudna za proizvajalca, je pa stalna in ne niha kot pri živini.
K povečanju proizvodnje in kvalitete mleka pripomore tudi strokovna služba TOZD z nasveti za ekonomično in kvalitetno pridobivanje mleka.
Želimo, da bi v Ljubljani imeli še eno ali dve taki prodajalni, ki bi preskrbovale vrtičkarje in rejce malih živali s potrebnim materialom.
Kmetijsko pospeševalna služba
V zadnjem času daje naša družba vse večji poudarek razvoju zasebnega kmetijstva. Zaradi splošnega kritičnega stanja kmečkega prebivalstva, bega mladih ljudi v industrijo, ostarelih ljudi na kmetijah in nizke produktivnosti, je tudi obrat Kooperacija skupaj z ustanovljenimi občinskimi skladi za pospeševanje kmetijstva pristopil k reševanju tega problema. Izdelani so programi dela pospeševanja kmetijstva za občini Domžale in Kamnik. Delo v pospeševanju kmetijstva je usmerjeno predvsem v smeri ekonomsko-tržnega
ki je potrebno za uspešno sodobno gospodarjenje. Prvi rezultati se opažajo v vse večjih željah kmetovalcev, da si svoje kmetije sodobno uredijo. Za vse perspektivne kmetije se izdelujejo proizvodni programi. Izdelanih je bilo preko 50 načrtov za novogradnje hlevov in silosov in za preureditev obstoječih hlevov; preko 50 pa je še zahtev po teh načrtih.
V preteklem in letošnjem letu je bilo zastavljenih več gnojilnih poizkusov. S temi poizkusi si kmetovalci pridobivajo praktično znanje za pravilno in zadostno gnojenje posameznih kmetijskih površin.
Za kmetovalce organiziramo tudi pogoste strokovne ekskurzije. V preteklem letu so kmetje obiskali več vzorno urejenih kmetij na območju KZ Medvode in Radovljice. Ogledali so si tudi kmetije v Avstriji in kmetijski ve-
Prodaja repromaterijala
Količinski prikaz 1968—		-1971, plan	1972			
Vrsta proizvodnje	EM	1968	1969	1970	1971	Plan 1972
Umetna gnojila	ton	1.180	1.349	1.527	1.928	1.750
Krmila	ton	605	740	947	839	760
Gradbeni mater.	ton	1.289	1.347	1.456	1.836	2.180
Zaščit, sredstva	din	97.766	170.930	325.000	323.180	350.175
Kmetij, stroji	din	282.520	218.669	609.560	1,340.942	1,070.250
Semena	din	216.001	310.168	398.200	418.484	415.275
Ostalo blago	din	337.358	618.611	836.650	2,375.886	1,080.760
V svojih prodajalnah TOZD prodaja ves reprodukcijski material za potrebe kmetijske proizvodnje od gnojil, semen, zaščitnih sredstev in močnih krmil do gradbenega materiala, kmetijskih strojev in orodja. Veliko je povpraševanje po gradbenem materialu in kmetijskih strojih. Vendar sta ravno ta dva artikla na trgu v velikem deficitu, pri preskrbi strojev pa se pojavljajo specializirane trgovske organizacije in razna zastopstva, ki organizirajo samo prodajo in nam tako rekoč onemogočajo prodajo.
razvoja zasebnega kmetijstva. Ker pa je za ta razvoj potrebno daljše obdobje, je nujno, da je ta razvoj strokovno proučen in načrtno izdelan.
Pospeševalna služba je pri obratu začela delovati v preteklem letu. Služba tesno sodeluje z občinskimi skladi za kmetijstvo, sveti za kmetijstvo, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Kmetijskim zavodom — Ljubljana.
Strokovnih kmetijskih tečajev, ki tečejo že tretje leto, običajno v zimskem času, se vsako leto udeleži najmanj 80 kmetov.
lesejem v Riedu. Kmetovalci so pri teh obiskih posvečali veliko zanimanje predvsem za pašno-košni sistem izkoriščanja kmetijskih površin.
Hranilno-kreditna služba
Z ustanovitvijo hranilno-kreditne službe pri »EMONI« smo kmetovalcem na območju občin Domžale in Kamnik omogočili, da dobijo za razvoj svojih kmetijskih gospodarstev posojila. Posojila se dajejo za novogradnje in adaptacije gospodarskih objektov ter
za nakup kmetijskih strojev in plemenske živine. Z nudenjem kreditov kmetom omogočamo znatno hitrejše vključevanje v sodobno kmetijsko tržno proizvodnjo.
V	srednjeročnem programu razvoja zasebnega kmetijstva je bilo v obeh občinah zajetih nad 120 perspektivnih kmetij. Te kmetije naj bi se usmerile predvsem v proizvodnjo mleka in pitanje govedi. Tako usmerjena posamezna kmetija naj bi proizvajala letno 30.000—40.000 I mleka in 2.000—5.000 kg pitanih govedi. Manjše kmetije, ki nimajo pogojev za tako preusmeritev pa bi poleg kmetijstva imele še pitanje in vzrejo piščancev ali prašičev. Na ta način bi te manjše kmetije lahko nudile lastniku dovolj možnosti za ustvarjanje svojega primernega standarda in za pokrivanje svojih obveznosti do družbe.
V	prihodnje se odpirajo kooperacijski proizvodnji z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci boljše možnosti za razvoj. Tako gospodarski kot politični činitelji poudarjajo pomen razvoja kmetijstva za skladnejši gospodarski razvoj in pri tem naj bi imela kooperacija družbenih kmetijskih organizacij z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci odločujočo vlogo.
Direktor TOZD »Kooperacija« Letnik Franc, dipl. ing. agr.
Na paši
ODMEV NA BODICO
Le štor lahko je strokovnjak, ki iz štorov dela rezultat; svetnik morda je temu kos, a vleče sebe le za nos.
Gozdarji
BODICE IZ MARKETA NA GOSPOSVETSKI
Poslovodja, nevarno! če nabavljaš in prodajaš po toplih cenah, se opečeš! Če nabavljaš po toplih cenah, prodajaš po mrzlih, zmrzneš!
Naš sindikat odlično organizirano denar pobira.
Emonski generali so od 15. maja 1972 objavili ekonomsko vojno stanje. Banke so nam postavile mine okrog naših žiro računov. Mi jih bomo pa z manevri premagali!
V življenju vsi večkrat lažemo, poslovno ali pa drugače. Laž je kot tableta: trenutno pomaga, na koncu pa vedno škoduje.
Ti, Janez, kaj je minulo delo?
Tone, kako da tega ne veš! Tisti, ki so si ga pridobili, ga že koristijo. Tisti, ki so ga naredili, ga imajo pa v dobrem. Delo tako ali tako nikoli ne propade.
Dober dan
Vinko Hafner v razgovoru s komunisti Emone
člani Zveze komunistov Emone — neposredni proizvajalci so se sestali dne 3; maja 1972, da bi razpravljali o nekaterih vprašanjih s sekretarjem komiteja mestne konference ZK Mubljana Vinkom Hafnerjem. Tovariš Hafner je že-l®! dobiti jasno sliko o de-lu in mišljenju komunistov v vodstvu, proizvodnji in trgovini, to pa z namenom Povečati aktivnost v bazi, med proizvajalci.
Zbralo se je 51 komuni-stov, ki so govorili:
o položaju delavcev v Podjetju in njihovem od-"osu do ZK;
~~ o politiki pridobivala novih članov ZK;
o odnosu komunistov i o samoupravljanja in uveljavljanja ustavnih dopolnil;
o ideološko-pol 'zobrazbi.
Naj v strnjeni oblik ^edemo vsebino doka sitne razprave:
Odnos delavcev dc munistov je tak, kak 9a zaslužijo s svojin °m, aktivnostjo, p gostjo, v prvi vrsti Judje in šele poten Menjujejo kot komur Prevelik poudarek j ulu komiteja, premr P® na dejavnosti kor stov v osnovnih orga ®ijah. Jako je sesta ,udi program dela in n J® Partija vodstva in p: ljubljenih komuni _ ujno bomo morali f cati aktivnost v bazi, Proizvajalci, ki so pr e sopotniki in premal j ustvarjalci linije. 1 Vsekakor tudi Gladina ni
j članstvo v ZK. Zveza otnunistov bi morala ime-! tudi večji vpliv na ka-jjvsko politiko v podjet-
Tudi delo sindikalne organizacije bi moralo biti t10;J učinkovito, izhajalo aJ bi od baze navzgor in ne obratno.
B°lj se bomo morali po-etiti vsebini dela Zveze °munistov. Za vse druž-,erie napake in tudi vse sru9e ne smemo dolžiti mo komunistov. V infor-'tanju in v vseh akcijah aojka konkretnosti, vsi n ravnavajo probleme le 8 sPlošno, namesto da bi Poglobili v vzroke.
Ovira pri sprejemanju u^ih članov v Zvezo ko-d umstov je večkrat tudi 2I ai visoka članarina in asti, ker niti ni popolno-. a jasno, kako se porabi ta..<?enar- Nekateri tudi za-, J'jo del osebnega dohod-- ' da potem plačujejo ^Pjšo članarino.
^ Jdeološke vzgoje mladih q Sa Praksa ne pozna več. s0ovna šola in tudi višje °Pnje šol nudijo absolut-Premalo, mladini torej
ostane samo zgled starejših komunistov. Samo članstvo danes ni več magnet, potreben je izdelan program dela in jasen odnos do organizacije. Morali bi vsekakor najti primernejši način za ideološko vzgojo.
minala tudi v vrstah komunistov. Veliko ljudi je poštenih, predanih socialistični in komunistični poti v prihodnost, vendar se ne včlanijo ravno zaradi slabih zgledov. Posebno mladina zahteva vzornike, naša revolucionarnost pa je
Emone izrazili svoja mišljenja o nekaterih problemih, je besedo povzel tovariš Vinko Hafner in dejal, da je iz razprave čutil zagrenjenost in občutek nemoči vplivati na delo in učinkovitost komunistov. Za nami je obdobje, ko so
KOMITE ZK »EMONE«
1. OOZK	II. OOZK	III. OOZK	IV. OOZK	V. OOZK	VI. OOZK
vodstvo podj. spl. službe engineering zun. trgovina Globtour	trg. na debelo TMK	maloprodaja	MIZ	Perutnina Zalog	poljedelstvo gozdarstvo govedoreja prašičereja
Aktiv ZK	Aktiv ZK
Osijek	Koper
V Emoni je glede na velik kolektiv število članov ZK zelo majhno. Razlog za to je skoraj vedno enak: Najprej pometite pred svojim pragom, počistite med seboj! Kritika je velikokrat popolnoma upravičena, kar nam zatrjujejo preštevilni primeri gospodarskega kri-
zvodenela in počivamo na lovorikah.
Tudi cilji so pomemben element pri dejavnosti Zveze komunistov, biti morajo realni, dosegljivi. Več pozornosti bi morali posvetiti izobraževanju in izpopolnjevanju članov ZK.
Potem ko so komunisti
bili vodilni forumi zelo aktivni, baza Zveze komunistov pa je bila popolnoma pasivna. Vendar za uspešen napredek socialistične družbe lahko preobrazimo samo to Zvezo komunistov, ki jo imamo, upoštevati pa moramo dejstvo, da vsega ne moremo spreme-
Dehidrator
Kot že lani, je Emona tudi letos za Vršačke Ritove uvozila dehidrator firme General Design Filago. Takole je kot posebni tovor dehidrator potoval iz Milana do Vršca
EBSii#8®
šdedttBs:CEM!MLSPED JRIESTE
niti čez noč. Potrebno bo delati vztrajno in strpno.
Biti član Zveze komunistov pomeni vsestransko in široko angažiranost, kar vsekakor ni enostavno. Nekaj časa so množično vstopali v ZK zaradi položaja, koristi, danes ni več tako. Včasih je pritegovala ljudi slavna revolucionarna preteklost, tudi to je mimo.
Komunisti ne smemo biti sekta zase, temveč progresivna sila razreda.
Izboljševanje materialnih pogojev je normalno za vsako družbo, vprašanje pa je, kakšen način uporabljamo, kako upoštevamo tudi soljudi. In prav v teh humanejših odnosih je bistvo komunistov. Kljub vsemu demoralizacija nikakor ni umestna, saj imamo najboljše izglede za napredek.
Tudi Roman Albreht je sodeloval v razgovoru. Poudaril je, da je prizadetost komunistov, ki so jo do številnih vprašanj pokazali v razpravi, najtrdnejši dokaz, da komunisti nismo razpuščena vojska. Nihamo med dvema skrajnostima: med malomeščansko ko-modnostjo in oblastni-štvom. Znebiti se moramo občutka, da smo z revolucijo že vse opravili, socializem pa se gradi sam po sebi. Upoštevati bi morali različne miselnosti in različne potrebe. Komunisti se morajo opredeliti do vseh problemov, le to je uspešna pot.
Vsebino razprave so komunisti Emone vključili v akcijski program dela ZK Emone, čeprav je večji del tega že v sedanjem osnutku programa.
Mnenje mestnih političnih forumov o odcepitvi obrata Perutnina
O problematiki odcepitve obrata Perutnine iz podjetja Emone sta na skupni razširjeni seji razpravljala mestni odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije ter mestni odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ljubljana dne 11. aprila 1972. Sprejeli so naslednja stališča in priporočila:
— Predstavniki obeh mestnih odborov sindikata so doslej aktivno sodelovali v razpravah o zahtevi odcepitve obrata Perutnina od matičnega podjetja Emone. Iz vseh dosedanjih razprav je razvidno, da je ta zahteva časovno nekoliko preuranjena. Emona prav v tem času intenzivno dela na pripravah za organizacijo temeljnih organizacij združenega dela v duhu ustavnih amandmajev.
— Mestna odbora sindikatov menita, da je potrebno integracijske procese na področju Ljubljane in izven nje še naprej razvijati. Primarna proizvodnja, predelava in trgovina bi se morala še v večjem obsegu povezovati v raznih oblikah integracije.
— Menimo, da bi bila vsaka dezintegracija politično in ekonomsko škodljiva za oba partnerja. Prizadevanja delovnega kolektiva obrata Perutnine naj bi se usmerila v čimprejšnje uveljavljanje ustavnih amandmajev in formiranje TOZD. Pri končnem oblikovanju samoupravnega sporazuma je nujno, da se prenesejo na TOZD vse pristojnosti formiranja in delitev dohodka, kakor tudi pravica sklepanja ustreznih poslovno-tehničnih pogodb z ustreznimi partnerji izven podjetja-
Podobna stališča so zavzele tudi politične organizacije podjetja in te oba odbora podpirata.
— Kolikor prizadevanja kolektiva Perutnine Zalog za formiranje temeljne organizacije združenega dela ne bi uspelo z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih predvidevajo ustavni amandmaji, bosta mestna odbora sindikatov upravičeno podprla zahtevo po odcepitvi. Vendar trdimo, da je to le skrajno sredstvo, ki bo dalo obema partnerjema več materialne in politične škode kot koristi. Zato predsedstva predlagata obema partnerjema, da ponovno proučita svoje koncepte in prideta do enotnih stališč.
Tudi komite občinske konference ZKS Ljubljana-Center je na svoji 7. seji 17. aprila 1972 obravnaval problem dezintegracije Perutnine iz Emone. Posredujemo še mnenje ttga političnega foruma:
Komite nasprotuje dezintegraciji, dokler se ne uredijo samoupravni odnosi. Najprej se mora razčistiti samoupravni odnos ter projekt konstitucional-nega sporazuma, potem pa ugotoviti, ali sta organizaciji za skupaj ali ne ob opravljenih ekonomskih študijah.
Komite občinske konference ZKS Ljubljana-Cen-ter predlaga, da obrat Perutnina preformulira sklep o odcepitvi in najprej temeljito razčisti svoj status, ustavni odnos ter program konstitucionalnih samoupravnih sporazumov, potem naj šele razmišlja o odcepitvi.
Dokler ne realiziramo ustavnih amandmajev, ki jih marsikdo napačno razume, naj bi ne omogočali dezintegracije.
Novi pristopi v agrarni politiki v Sloveniji
Jugoslovanska skupnost znanstveno - raziskovalnih organizacij za področje živinorejskih ved pri Kmetijskem inštitutu SR Slovenije je organizirala mednarodni simpozij z naslovom Znanost in praksa v živinoreji. Simpozij je bil od 8. do 10. maja 1972 na Bledu, prisostvovali so mu tudi strokovnjaki iz našega podjetja.
Na zborovanju je ing. Rado Dvoržak, vodja službe za kmetijstvo in gozdarstvo Gospodarske zbornice SR Slovenije govoril o novih pristopih in rešitvah v agrarni politiki s posebnim ozirom na izkušnje v Sloveniji. Iz tega poročila povzemamo naslednje:
Razen primarnega cilja kmetijske proizvodnje v zadnjih letih v Jugoslaviji vse bolj poudarjamo širše cilje agrarne politike. To so:
1.	Stabilnejša proizvodnja hrane, usklajena s povpraševanjem na notranjem in zunanjem trgu;
2.	Večja reproduktivna sposobnost kmetijstva s stopnjevanjem produktivnosti, ekonomičnosti in z izboljševanjem organiziranosti proizvodnje;
3.	Racionalnejša raba kmetijskega prostora.
Za naš uspešnejši razvoj kmetijstva so osnovni trije faktorji: Prvič to, da je Zveza komunistov po skoraj dvoletnih razpravah v najširših krogih prebivalstva osvojila jasna idejnopolitična izhodišča za druž-beno-ekonomski razvoj kmetijstva. Drugič to, da je z ustavno reformo prešlo težišče reševanja kmetijske problematike pa tudi odgovornost za stanje v kmetijstvu z dobrim delom na republike, pokrajine in občine. Tretjič to, da smo v tem času izdelali koncept dolgoročnega razvoja kmetijstva in živilske industrije do leta 1990. Prav tako pa tudi podrobnejše razvojne plane v srednjeročnem načrtu do leta 1975. Ti dokumenti predstavljajo solidno osnovo za sprejemanje gospodarskih in političnih odločitev na agrarnem področju.
Še vedno je dovolj kritike — včasih tudi utemeljeno — da smo v realizaciji sprejete koncepcije počasni. Nesporno drži dejstvo, da je premik izvršen in da rezultati ne izostajajo, vendar je pot do postavljenih ciljev precej strma.
Kako je potekal proces deagrarizacije v Sloveniji? Leta 1948 je bil delež kmečkega prebivalstva v Sloveniji še 49 °/o, leta
1971 pa le še 18«/o, v 23 letih torej za 31 °/o manjši. To kaže na intenziven proces deagrarizacije, ki pa ga nismo dovolj izkoriščali za vzporedno stopnjevanje produktivnosti in intenzivnosti proizvodnje. Nasprotno, beležimo ekstenzifika-cijo kmetijstva, največ zaradi neustreznih razmer v živinoreji, oz. disparitetnih cen znotraj agrara. V Sloveniji smo zmanjšali stopnjo samooskrbe in povečali odkup hrane iz ostalih delov Jugoslavije in iz uvoza. Paralelen pojav je slabo obvladovanje kmetijskega prostora in hitrejše prehajanje zemlje iz rok kmečkega v roke nekmečkega prebivalstva. Težišče neposrednih nalog je na hitrejšem razvoju tržne proizvodnje kmeta in na konsolidaciji družbenega kmetijstva. Pri tem ne nameravamo podpirati individualizma, saj je ves proces modernizacije vezan na kmetijsko organizacijo. Tako torej ne odpiramo nobene nove farmarske poti, izhod ostane vnaprej v produktivnem in ekonomičnem družbenem kmetijstvu, v kooperaciji in zadružništvu.
1.	Splošna modernizacija družbenega in zasebnega kmetijstva je v prvi fazi očitna v povečanju blagovne proizvodnje. Mehanizacija kmetijstva je na pohodu. Izredno aktualno področje modernizacije je intenzifikacija rastlinske proizvodnje. Analogno moramo izdelati tehnološke rešitve za ekonomsko uspešnejšo proizvodnjo govejega mesa. Trudimo se izboljšati proces izobraževanja kmečke mladine pa tudi ostalih proizvajalcev. Splošna modernizacija terja sama po sebi, izobrazbena raven kmečkih proizvajalcev pa še posebej, znatno pojačanje pospeševalne službe. Pospeševalna služba kmetijskih organizacij ima svojo nadgradnjo v regionalnih zavodih in v republiškem pospeševalnem centru pri Kmetijskem inštitutu Slovenije.
2.	Samoupravna organiziranost trga je enako pereč problem kot modernizacija kmetijstva. Da bi v trenutnih razmerah proizvodnje in plasmana vnesli več gotovosti, predvsem pa več načrtnega dela in hotenj v poslovno življenje, smo v Sloveniji razvili posebno obliko integracijskega procesa, ki vsebuje nekatere elemente vertikalne in horizontalne integracije. Gre za proces samoupravnega sporazumevanja na medbranžni
ravni. To sporazumevanje temelji na naslednjih elementih:
—	poslovno sodelovanje med proizvodno organizacijo in predelovalno organizacijo, proizvodno sodelovanje med organizacijo in kmetom;
—	oblikovanje cen v primarni proizvodnji, v predelavi, v grosistični in de-tajlistični trgovini, pri čemer gre za dogovorno delitev dohodka oziroma dogovorno priznavanje poprečnih stroškov v posameznih fazah celovitega procesa;
—	obvezno programiranje proizvodnje in uvajanje raznih oblik pospeševanja in spodbujanja proizvodnje, usklajevanja ponudbe in povpraševanja;
—	usmerjanje razvoja, investicijskih odločitev, zbiranje sredstev za skupne naložbe, skupne akcije in skupne službe;
—	povezovanje z znan-stveno-raziskovalno dejavnostjo in s pospeševalno službo, zbiranje sredstev v te namene in sofinansira-nje konkretno dogovorjenih programov;
—	pospeševanje načina
Temeljna organizacija združenega dela naj po določilih ustave postane družbeno-ekonomska celica, v kateri bo delavec v združenem delu uresničeval temelj svojega samoupravnega položaja — to je ustvarjal in delil rezultate svojega dela. To pa pomeni, da je v združenem delu odgovoren za organizacijo in učinkovitost proizvodnega dela, za učinkovito gospodarjenje s proizvajalnimi sredstvi in dohodkom, in to ne le znotraj svoje temeljne organizacije, ampak znotraj vseh asociacij, v katere se povezujejo in na tej osnovi ugotavlja in deli dohodek kot svojo neodtujljivo samoupravno pravico.
TOZD in vsebina samoupravnih odnosov, ki se naj v njej uresničujejo, zato ni le nova samoupravno-socialna kategorija, prek katere težimo k višji stopnji osvoboditve dela. TOZD je tudi ekonomska celica, prek katere so odprte nove, širše možnosti za neposredno uveljavljanje po-
in obsega prodaje na notranjem trgu.
V letu 1970 smo v Sloveniji izdelali sporazum o poslovnem sodelovanju in oblikovanju cen živine, mesa, mleka in mlečnih izdelkov. Danes ima sporazum že preko 140 podpisnikov, ki so se dogovorili o temeljnih izhodiščih in določilih medsebojnega poslovnega sodelovanja, izraženih v njihovih medsebojnih pogodbah. Na principu ugotavljanja poprečnih stroškov določajo podpisniki najnižje cene za živino in mleko, tem pa dodajamo poprečne stroške ostalih faz. Podpisniki prispevajo določena sredstva v odvisnosti od obsega proizvodnje oz. prometa mesa in mleka, v stabilizacijski fond, ki so ga s sporazumom ustanovili, iz njega pa izplačujejo stimulacije proizvajalcem klavnih govedi, premiirajo vzrejo plemenskih telic, sofi-nansirajo nakup elitnih plemenjakov itd. Letošnji program sporazuma presega že 100.000 mladih pitanih goved. Obseg sredstev bo predvidoma presegel vrednost 40 milijonov din, sklad podpira tudi republi-
bud vseh delavcev v združenem delu. Gre torej za zaostritev odgovornosti na vseh ravneh združenega dela. To velja tako za zaposlene ob stroju, kot za tiste, ki opravljajo organizacijske, finančne, razvoj-no-tehnološke in druge strokovne naloge.
Hitri tehnično-tehnološki razvoj terja vedno večjo stopnjo delitve dela. Večja delitev dela pa terja razvitejše povezovanje in združevanje dela in sredstev.
Ustavna dopolnila spreminjajo izhodišča, na katerih je temeljila organizacija dela in upravljanja v združenem delu. V preteklem samoupravnem razvoju smo kot temeljno obliko združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije opredeljevali delovno organizacijo, delovno skupnost v njej pa kot nosilca izvirnih samoupravnih pravic in dolžnosti. S tem, ko je bila delovna organizacija ustavno opredeljena kot temeljna organizacijska oblika združevanja dela ne glede na njeno veli-
ka z limitirano letno vsoto 15 milijonov din. Sporazum je bil sprejet za dobo najmanj petih let. Svojo polno funkcijo na področju oblikovanja cen bo izvajal lahko šele z liberalizacijo cen. V letošnjem letu nameravamo razširiti ta sporazum na področje prašičereje in perutninarstva.
3.	Upravno - regulativno področje ne posega zgolj v proizvodno področje, temveč tudi na socialno področje kmetijstva, ki se je ravno v obdobju zadnjih let precej razširilo kot posledica deagrarizacije in razslojevanja na vasi. Ustavni amandmani so bistveno povečali pristojnost republik na področju agrarne politike. Zakon o združevanju kmetov predstavlja podrobno izpeljavo določil ustave o pravicah in dolžnostih kmetov in organizacij združenega dela, v medsebojnih samoupravnih odnosih, na katerih se bo reproduciralo naše kmetijstvo.
Dober del organizacije začrtane agrarne politike bo zopet odvisen od republiškega in zveznega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo.
Po ukinitvi nekaterih zveznih pristojnosti smo v Sloveniji sprejeli zakon o finansiranju kmetijstva, to je zakon o bonificirani obrestni meri, o kreditni udeležbi republike pri nekaterih kmetijskih investicijah, ki naj skupaj s sporazumom med bankami zagotovi v bodoče bolj načrtno investicijsko politiko v kmetijstvu in finansiranje organizirane proizvodnje. Že pred tem je bil sprejet
kost in organizacijsko razvejanost, smo s pospeševanjem integracijskih procesov pospeševali tudi proces centralizacije upravljanja.
Prizadevanja naprednih subjektivnih sil za decentralizacijo upravljanja v združenem delu so zato pogosto naletela na ovire, ki so se zaradi obravnavanega organizacijskega izhodišča kazale kot nerazrešljive. Integracija je delavcu odtujila dohodek, s tem pa tudi interes za večjo produktivnost dela, razvijala pa organizacijske oblike brez samoupravne vsebine, ki so namesto razvoja samoupravnih odnosov krepile deklarativ-nost samoupravne zakonodaje v številnih delovnih organizacijah.
Ustavna dopolnila, ki te spremembe določajo, nam zato narekujejo korenite spremembe v obstoječih samoupravnih odnosih in v organizacijski zgradbi samoupravljanja v združenem delu, ki jih lahko opra-
zakon o hranilo-kreditnih službah pri kmetijskih in gozdarskih organizacijah.
V	zadnjem času pripravlja republika zakon o družbenem dogovoru o ukrepih za stabilizacijo živinorejske proizvodnje in trga. V zveznem merilu je bilo dokaj uspešno delovanje zveznih fondov, posebno živinorejskega, ki so pripomogli k trajnejšim odnosom v trgovanju s tujino.
Na socialnem področju je v teku proces združevanja skladov delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Naš cilj je enotno zavarovanje vseh zaposlenih. Prebili smo led pri uvajanju pokojninskega ali bolje starostnega zavarovanja kmetov.
V	pripravi je paket zemljiške zakonodaje. Računamo, da bo postal v bodoče rentni odnos bolj pogost, ne zato, da bi reproducirali rentništvo, temveč zato, da bi imeli obdelano zemljo. V občinah nameravamo ustanavljati zemljiške sklade, ki bi pod določenimi pogoji sprejemali zemljo, katere proizvajalci ne morejo ali ne nameravajo obdelovati in jo posredovati organizacijam in kmetom. V zemljiški politiki se rešuje tudi vprašanje dedovanja s posebnim zakonom o dedovanju zemlje.
To je bil kratek presek nalog v naslednjih nekaj letih v naši agrarni politiki-
V	bodoče bomo torej bolj sistematično in kontinuirano skrbeli za razvoj kmetijstva v splošnem g°' spodarskem razvoju. Kmetijstvo bo dobivalo vse večjo težo in vse večjo družbeno podporo.
vimo z zelo zgoščenim načelom: združevanje dohodka lahko temelji le na samoupravnem dogovoru nje' govih nosilcev.
Uveljavljanje TOZD kot celotnega nosilca družbene reprodukcije v ničemer ne onemogoča združevanje denarnih sredstev za učinkovitejše doseganje gospodarskih in drugih družbenih ciljev. TOZD ter odno^ si, ki jih bomo na osnovi ustavnih sprememb uveljavili, pomenijo le konec administrativno-etati-
stičnega razglašanja ter odtujevanja ustvarjenih rezultatov dela. ter hitrejši uresničevanje ciljev zQ°' devinskega interesa dela''' skega razreda.
Zato uveljavljanje temeljnih organizacij združeneg3 dela v vseh večjih delovnih organizacijah nikakor ne sme postati ukinjanj6 dosedanjih pozitivnih Pri' dobitev združevanja del3 in sredstev, marveč nov3 družbena zahteva za trdnejše in širše združevanj6 na samoupravnih temeljih-
Temeljna organizacija združenega dela in ekonomski cilji
ig©§ll©wiiii]§Ikii oskaiir za emiballaž©
V petek 12. maja je v Beogradu v prostorih Zvez-ne gospodarske zbornice nien generalni sekretar tovariš Gustav Zadnik svečano podelil priznanja — Ju-goslovanski oskar za embalažo 1972.
Jugoslovanskega oskarja ~~~ najvišje naše priznanje 2a embalažo dajeta vsako ^to Gospodarska zbornica Jugoslavije in Center za napredek trgovine in embalaže v Ljubljani.
2a nami je šestnajsti natečaj po vojni in izkupiček ^a naše podjetje je bil od-naen: dva oskarja in eno Jugoslovansko priznanje za ambalažo, skupaj je bilo °sem Oskarjev v Sloveniji.
Iz obširnega opisa nasajene embalaže povze-nianrio le bistveno.
Komisija je ocenila pred-l°ženo embalažo ter dala naslednja mnenja in zaključke:
1- Skupina Gaggia Caf-tae, doza za 3 kg in vrečka 2a 200 g.
Doza in vrečka popolnoma ustrezata svojemu namenu. Material je v obeh
primerih pravilno izbran. Ekonomičnost izdelave je prav dobra, isto velja tudi za uporabnost embalaže v praksi. Ekonomičnost je proti ceni proizvoda zelo dobra. Oblikovanje je prav dobro, tisk odličen, kompozicija likovno-grafičnih elementov je zelo skladno izvedena. V ekonomsko-pro-pagandnem smislu je embalaža odlično koncipirana.
Komisija je na podlagi navedenih mnenj odločila, da predložena embalaža prejme nagrado Jugoslovanski oskar za embalažo 1972. Embalažo je oblikovala Metoda Berčič.
2. Vrečke za začimbe 10g
Vrečice so ustrezno izdelane in dobro varujejo vsebino, material je pravilno izbran. Ekonomičnost izdelave je zelo dobra, prav tako tudi kvaliteta proizvodnje in kvaliteta tiska. Ekonomičnost proti ceni proizvoda je ustrezna. V pogledu likovnega obli-
kovanja je embalaža zelo dobro izvedena, zlasti še glede skupinskega stila.
V pogledu ekonomske propagande je embalaža zelo dobra.
Komisija je na podlagi navedenih mnenj odločila, da predložena embalaža prejme nagrado Jugoslovanski oskar za embalažo 1972. Embalažo je oblikovala Jožica Rozman.
3. Vrečka za 100 g pražene kave brez kofeina
Vrečka ustrezno varuje vsebino, material je pravilno izbran in kvaliteta izdelave zadovoljujoča. Tisk je odličen, ekonomičnost prav dobra, oblikovanje je na splošno ustrezno, vendar je kompozicija likovnih elementov premalo pregledna. Preveč je namreč likovno heterogenih elementov, ki so utesnjeni drug v drugega. V pogledu ekonomske propagande je embalaža na splošno dobra, pogreša pa se večja originalnost in jasnost izraza.
Na podlagi navedenih mnenj je komisija odločila, da predložena embalaža prejme Jugoslovansko priznanje za embalažo 1972. Vrečico je pripravila Metoda Berčič.
Mimo kreatork Rozmanove in Berčičeve, ki sta največ pripomogli k uspehu, se moram zahvaliti tudi referentki Meti Vavpetičev!, ki je bila koordinator želja, idej, potreb in možnosti ter se je trudila, da je predložila ocenjevalni komisiji pri Centru za embalažo preštudirano delo in usklajeno s predpisi pravilnika za nagrajevanje.
čeprav smo vsi in vse za opisano embalažo delali le v službenem času, zaslužijo delavci javno zahvalo za pomoč in uspeh. Pokazali smo, da se z načrtnim in vztrajnim delom da vse narediti.
Tovarišem v hiši, zlasti pa onim v prodajni službi, bi radi povedali, da je »oskar« važna ocena za kvaliteto in lepoto embalaže in pomaga prodajati blago. Edo Uratnik
IMjmo ni Mlno-Mtnl služili Eme
PREGLED
izplačil osebnih dohodkov za mesec april 1972 preko HKS
Emona Ljubljana
ii
■C d)
co g
Enota
1010 10 20 10 40 10 lo 10 30 15 21 22
23
24
25
26
30
31
32
34
35
36
37
38
39 <0 <1
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
50
51 70 72 80 90
Direkcija za splošne-ekonomske zadeve
Elektronsko-računski center
SEP
Direkcija za finančne zadeve HKS
Družbeni standard
Poljedelstvo — govedoreja Domžale
Prašičereja Ihan
Perutnina Zalog
Kooperacija Ljubljana
TMK Ljubljana
MIZ Ljubljana
Direkcija trgovine na debelo — skupne službe in uprava
Grosist — Sektor I
Grosist — Sektor II
Grosist — Sektor III
Grosist — Sektor IV
Grosist — Sektor V — pražarna
Grosist — Sektor transport
Grosist — Sektor prodaje
Grosist — Sektor VII — Konsignacija
Direkcija maloprodaje — uprava
Direkcija maloprodaje — marketi
Direkcija maloprodaje — klasične trgovine
Direkcija maloprodaje — bifeji
Direkcija maloprodaje — Fontana
Direkcija maloprodaje — SM (Ljubljana, Osijek, Bled)
Direkcija maloprodaje — SM Maribor
Direkcija maloprodaje — maloprodaja Koper
Direkcija maloprodaje — MM Ljubljana
Direkcija maloprodaje — maloprodaja Rijeka
Direkcija zunanje trgovine — uprava
Direkcija zunanje trgovine —'Sektor I
Direkcija zunanje trgovine — Sektor II
Direkcija zunanje trgovine — Sektor IH
Direkcija zunanje trgovine — Sektor IV
Direkcija za inženiring
Direkcija za inženiring
Turistična agencija Globtour
Globtour agencije
Direkcija za gostinstvo
Bernardin v gradnji
Skupaj
Število delavcev	Štev. izdanih čekov za OD	Od tega čeki s 100 % OD	Razmerje v % 5 : 4	Izplačilo OD v neto zneskih	Znesek izdanih čekov za OD	Razmerje v % 7 : 6
76	76	12	15,6	169.755,23	78.942,60	46,5
47	46	26	56,5	96.230,40	58.236,40	90,5
37	37	3	8,1	66.811,12	22.979,80	34,4
100	100	97	97,0	221.570,09	180.046,—	81,3
6	6	5	83,3	11.692,93	9.398,60	80,4
18	18	1	5,5	26.541,70	8.944,—	33,7
320	319	9	2,8	507.082,76	155.353,—	30,6
105	105	85	80,9	188.000,48	136.828,50	72,8
251	248	17	6,8	433.169,84	142.590,20	32,9
28	28	13	46,4	52.586,11	34.272,80	61,4
110	109	18	16,5	182.912,40	74.130,—	40,5
481	473	20	4,2	796.380,41	237.377,40	29,8
149	149	11	7,3	239.191,36	77.503,90	32,4
12	12	2	16,6	25.114,07	9.153,40	36,5
63	62	5	8,1	122.293,05	38.879,10	31,8
100	99	2	2,0	141.704,94	41.963,10	29,6
75	74	2	2,7	124.502,40	37.729,40	30,3
66	66	1	1,5	95.402,24	27.714,90	29,1
116	114	1	0,8	242.192,69	67.040,40	27,7
55	55	20	36,3	153.645,03	67.816,—	44,1
16	16	3	18,7	41.525,70	16.939,20	40,8
80	78	6	7,6	152.135,89	50.931,10	33,5
564	559	126	22,5	904.910,79	374.920 —	41,4
212	210	11	5,2	333.828,82	106.110,80	31,8
190	190	33	17,3	275.714,87	105.242,90	38,2
5	5	—	—	7.492,25	2.150,—	28.7
366	366	54	14,7	580.045,25	222.423,—	38,4
121	121	—	—	153.745,17	41.160,—	26,8
118	116	2	1,7	226.414,62	67.499,60	29,8
411	405	243	60,0	613.023,70	368.364,70	60,1
6	6	—	—	9.933,49	2.740,—	27,6
36	36	8	22,2	84.358,23	38.520,70	45,7
37	36	12	33,3	74.079,65	37.788,80	51,0
13	13	3	23,0	30.993,34	15.657,—	50,5
85	85	13	15,2	188.570,59	67.878,80	36,0
21	21	11	52,3	46.356,71	30.511,40	65,8
28	27	6	22,2	73.754,68	32.681.—	44,3
1	1	—	—	1.730,75	150,—	8,7
16	16	4	25,0	38.070,32	19.817,90	52,1
56	55	3	5,4	137.775,46	34.736,30	25,2
25	24	—	—	44.200,75	12.550,—	28,4
1	1	1	100,0	3.461,50	3.406,—	98,4
4.623	4.583	929	20,2	7,918.901,78	3,159.078,70	39,9
JUGOSLOVANSKO
PRIZNANJE ZA EMBALAŽO
Zgledi vlečejo
Delavski svet podjetja je na svoji seji 20. aprila 1972 pri obravnavi gospodarskih zadev pozval vse člane kolektiva Emone, da v čim večjem številu pristanejo na izplačevanje 100-odstot-nih osebnih dohodkov preko Hranilno-kreditne službe. Vse odgovorne vodilne in vodstvene delavce podjetja je delavski svet zadolžil, da ukrenejo vse potrebno za čim boljši uspeh te akcije.
Na to priporočilo delavskega sveta se je v maju prijavilo 215 delavcev, ki žele, da se jim izplačujejo osebni dohodki v celoti preko Hranilno-kreditne službe.
Kolektivi Tovarne močnih krmil, Direkcije za en-gineering, marketa na Pru-lah so se vsi odločili, da
se jim izplačuje njihov osebni dohodek v celoti preko naše hranilnice. Za ta uspeh gre priznanje predvsem vodilnim kadrom v teh enotah.
Ta akcija, ki jo zahteva delavski svet, se mora nadaljevati posebno pri enotah, ki zaposlujejo večje število delavcev. Direkcija maloprodaje je ena od enot, ki šteje skoraj 2000 redno zaposlenih delavcev, vendar v 26 marketih ni niti enega delavca, ki bi se odzval vabilu delavskega sveta. Supermarket Maribor s 121 delavci nima niti enega delavca, ki bi bil vključen s 100o/o osebnim dohodkom v našo hranilnico.
Pregled izplačil osebnih dohodkov preko hranilne (Nadaljevanje na 6. str.)
(Nadaljevanje s 5. str.]
Zgledi vlečejo
službe za april prikazuje enote, kjer so uspehi ugodni ali pa zaostajajo. Uspešnost te akcije zavisi predvsem od iniciative vodilnih kadrov v teh enotah in od načina, kako se delavcem tolmači vključevanje in varčevanje pri naši hranilni službi.
Vloge v naši hranilnici
se približujejo eni milijardi. Zato vabimo vse delavce našega podjetja, da z zaupanjem spremljajo naše napore pri zbiranju denarnih sredstev preko naše hranilne službe in da se vključujejo v našo hranilnico!
Vodja H KS Ernest KRUME
PROMET BLAGAJN HKS ZA APRIL 1972
blagajna
Supermarket Ljubljana
Šmartinska
Vižmarje
Šentvid
Zagorje
Opatija
Osijek
Koper
Stražišče
Bled
Litija
Dol
Vir
Mengeš
Kamnik
Škofja Loka
Sežana
Jesenice
Kranjska gora
Nova Gorica
Gornja Radgona
Črnomelj
Hrastnik
Velika Nedelja
Razkrižje
Rijeka
Beograd
Maribor
TMK
MIZ
Perutnina Zalog Prašičereja Ihan Govedoreja Domžale Kooperacija Ljubljana Kooperacija Kamnik Kooperacija Domžale Kooperacija Lukovica Perutnina Duplica Pršutarna Lokev Gozdarstvo Mengeš Uprava Ljubljana Maximarket Trbovlje
vezane vloge
SKUPAJ
dvig	vloga
1249.011,16	1351.968,80
423.470,15	482.637,70
16.374,85	14.368,20
16.289,55	25.940,95
9.325,00	15.070,20
8.600,00	16.433,95
64.368,80	109.972,00
124.274,95	125.391,55
5.070,00	14.753,65
23.136,75	22.898,05
10.510,00	5.425,20
5.730,00	6.039,15
10.904,54	11.411,70
7.270,00	10.022,50
5.458,87	7.657,28
9.370,50	8.150,10
22.564,37	17.432,75
6.750,00	12.427,25
43.610,00	45.941,95
25.598,05	32.366,80
50.250,00	51.116,60
18.633,60	29.755,95
18.073,35	15.350,55
580,00	3.477,00
6.736,35	5.884,15
28.496,20	29.732,90
10.700,00	24.124,10
41.900,00	51.242,65
110.117,31	122.978,72
235.830,04	295.291,57
85.667,70	107.500,60
196.759,25	194.250,30
53.211,45	118.005,35
40.306,25	46.489,25
28.900,00	35.494,85
76.930,00	52.139,85
3.500,00	5.568,90
24.616,85	42.207,40
17.518,55	21.819,85
55.550,00	36.094,10
1.061,79	1.061,79
419.794,05	434.966,90
1.210,00	6.607,05
3614.860,28	4067.470,11
—	6.858,20
3614.860,28	4074.328,31
V aprilu so vloge narasle za 459.468,03 dinarjev. Stanje hranilnih vlog in drugih sredstev, ki si jih je pridobila HKS, znaša ob koncu aprila 1972 okoli 855 milijonov starih dinarjev.
Vodja HKS Ernest Krume
PREKLIC VELJAVNOSTI HRANILNIH KNJIŽIC IN ČEKOV
Razglašamo neveljavnost naslednjih hranilnih knjižic in čekov:
—	hranilna knjižica številka 06536 na ime Jurše Jože, osebna številka 01420, zaposlen v obratu PGG — Vodice:
—	ček na ime Bocka Zoltan, osebna številka 41541, znesek čeka 420 din, zaposlen v SM Osijek;
—	hranilna knjižica številka 70771 na ime Čebašek Zlata, osebna številka 84855, zaposlena v MM;
—	hranilna knjižica številka 23044 na ime Andolšek Danica, osebna številka 40923, zaposlena v marketu Na jami;
—	ček na ime Filipič Janez, osebna številka 55079 za april 1972, zaposlen v direkciji zunanje trgovine;
—	hranilna knjižica številka 39651 na ime Pavkovič Soka, osebna številka 13227, zaposlena v MIZ.
Pazite na hranilne knjižice in čeke!
— Izguba knjižice ali čeka vam povzroča nevšečnosti in težave, podjetju pa škodo!
Vodja HKS Ernest Krume
©
GLOBTOUR TURISTIČNA AGENCIJA
vas vabi za konec tedna s hidrogliserjem na dvodnevno potovanje v
RIMINI
Cena izleta po osebi (za kolektive] je 350 din. V ceni so vključeni vsi prevozi z avtobusom, vožnja s hidrogliserjem ter gostinske usluge — 1 polni pension v Riminiju.
Prav tako se lahko poslužite poceni počitnic v
PORTOROŽU
HOTEL RIVIERA — v depandansi Jadranke. Vse sobe z balkonom, tušem, WC in pogledom na morje.
Enotedensko bivanje s polnim pensionom v dvoposteljni sobi skupaj z avtobusnim prevozom iz Ljubljane po osebi je 473 din.
Informacije in prijave sprejemajo vse poslovalnice
GLOBTOU RA
v Ljubljani Maximarket, tel. 24-155 Supermarket, tel. 310-655 Hotel Slon, tel. 20-029 v Mariboru Supermarket, tel. 21-775 na Bledu, tel. 77-248
GLOBTOUR LJUBLJANA
Dvojno majsko praznovanje
že desetletje in pol praznujejo mladi Jugoslavije in Tito »uradno« skupaj 25. maj, predsednikov rojstni dan in Dan mladosti. Ne-
uradno pa je to njihov skupni praznik že od prvega leta svobode v novi Jugoslaviji.
Že nekaj dni po končni
osvoboditvi dežele, maja 1945, je porojena ideja, da bi mladi na svoj originalen način čestitali Titu za njegov takratni 53. rojstni dan.
Kroniki so zabeležili, da zamisel Izhaja od kragujev-ških gimnazijcev, čestitka s podpisi vseh fantov in deklet Kragujevca naj bi s štafetnim tekom prišla do Beograda za 25. maj. Ideja o štafeti je tako postala splošna jugoslovanska mladinska akcija.
Generacije so se menjavale, majska tradicija je ostala in iz leta v leto dobivala novo vsebino. Predsednik republike je vedno želel, da bi bil to mladinski praznik, mladi pa, da bi bilo to le dodatek praznovanju maršalovega rojstnega dne. Leta 1957 je 25. maj prvič praznovan kot Dan mladosti.
Letošnje praznovanje je bilo še večje zaradi nekaj jubilarnih obletnic. Ob Titovem 80. rojstnem dnevu beležimo še 35-letnico njegovega prihoda na čelo Komunistične partije. Mladinska organizacija slavi 30-letnico od osnovanja in 15-letnico od prvega Dneva mladosti.
Revolucija, kakršna je bila naša, ima naravno na svoji strani generacijo mladih. Revolucionarji, kakršen je Tito, imajo vedno za seboj mladino. V tem je torej »skrivnost« povezanosti našega predsednika in mladosti naše domovine.
Uveljavljanje ustavnih dopolnil — izkaznica odnosa do samoupravljanja
Z uveljavljanjem ustavnih dopolnil se v delovnih organizacijah odpirajo najrazličnejša vprašanja. Dejstvo je namreč, da se ob tem spreminjata struktura in vloga organov upravljanja. Gremo v nove odnose, ki jim bo v bodoče dajal ton prav neposredni proizvajalec sam. To je jedro našega splošnega družbenega prizadevanja in to je bilo tudi jedro razprave na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije 31. marca letos. Pregledali so dosedanjo aktivnost sindikatov ob tej nalogi.
Pripomba, da se problemi zastavljajo tistim, ki delajo, je bila v razpravi še posebej poudarjena. To je tudi razumljivo. Da pa delo ne bi zastajalo, je treba odprta vprašanja obravnavati sproti. Delovne organizacije si morajo v tem med seboj pomagati. Prav to posredovanje izkušenj je tudi ena izmed nalog sindikatov. Toda še vedno lahko govorimo o mnogih delovnih organizacijah, kjer se nalog niso lotili, marveč bolj prisluškujejo — rekli bi tako imenovanemu kulo-arskemu — razpravljanju o tem. čakajo na »vzorce«. Največ je izgovarjanja na trenutni težavni gospodarski položaj, ko se res morajo marsikje bolj trdo spoprijemati z vprašanji racionalnosti svoje organizacije dela.
Glede uveljavljanja ustavnih dopolnil se v praksi — morda namerno — ali pa tudi zaradi nepoučenosti — kaže dvoje povsem nasprotnih gledanj.
Eni se namreč zavzemajo za dosledno uresničitev načel, ki uvajajo nove odnose in ki med drugim pomenijo prenos odločanja o presežnem delu tja in na tistega, kjer se presežna vrednost ustvarja, da nepo-
sredni proizvajalec resnično odloča o svoji akumulaciji in o vseh postavkah porabe dohodka, da mora biti tu temeljna organizacija združenega dela z dohodkom, ne pa na novo preimenovan del delovne organizacije, da se pač zadosti dogovorjenim načelom. Tu gre za odločanje o minulem delu kot vzpodbudi za razširjeno reprodukcijo in za boljše gospo-
darjenje.
Zanimivo je, da se pristaši drugega gledanja prav tako sklicujejo na ustavna dopolnila, želijo pa, da vse ostane, kot je: koncentrirano in centralizirano.
Ni prvič, da delavci in sindikati postavljajo zadeve drugače: prav ureditev novih samoupravnih odnosov bo osnova za dosego gospodarske stabilnosti.
LETNI DOPUST IN PROSTE SOBOTE
Temeljni zakon o delovnih razmerjih v svojem 154. členu o uvedbi petdnevnega delovnega tedna določa, da je prosta sobota kot šesti dan glede uveljavljanja pravic iz dela v delovni organizaciji, kot da bi ga delavec prebil na delu.
Zakonodajalec je torej izhajal s stališča, da je prosta sobota posledica razporeditve delovnega časa med tednom in da se zato soboto šteje kot delovni dan. Tako seveda pripada delavcem nadomestilo osebnega dohodka tudi za tiste sobote, ki sovpadajo s časom, ko je on na svojem rednem letnem dopustu.
Po 66. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih traja delavčev letni dopust najmanj 14 in največ 30 delovnih dni. Delavec ima pravico izrabiti svoj redni dopust naenkrat, na njegovo zahtevo pa je mogoče odobriti izrabo dopusta v dveh delih. Določbe zakona torej jasno kažejo, da po zakonu ni dovoljeno izrabiti letnega dopusta v več kot dveh delih. To pa zato, ker potem ne bi bil dosežen osnovni namen letnega dopusta in sicer, da delavcu zagotovi rekreacijo in obnovitev delovnih sposobnosti.
Letne dopuste je torej treba planirati tako, da jih delavci izrabijo največ v dveh delih in v okviru celotnega števila pripadajočih dni. Seveda se šteje pri tem za delovni dan kot pripadajoči in obračunski dan tudi vsaka prosta sobota, ki sovpade s časom dopusta. Kakršnokoli drugačno obračunavanje pripadajočega dopusta v nasprotju z zakonskimi določili omogoča skrajševanje ali podaljševanje letnega dopusta!
Za pokal 420 - letnice
hotela SLON
vsa srečanja so bila polna zanimivih situacij — Igralci hotela Union branijo svoja vrata
Mladi Slon-ovci res niso imeli sreče
V ciklusu proslav in prireditev ob visokem jubileje hotela Slon — 420-let-nici obstoja, je bil 12. in 13. maja na igrišču ob Vodnikovi cesti organizi-ran turnir v malem nogometu. Sekcija za šport in rekreacijo hotel Slon je na to športno manifestacijo Povabila vsa ljubljanska Sostinska podjetja z name-a°rn organizirati srečanje 'iebljanskih gostincev na eogometnem igrišču in s fem proslaviti tako visok iebilej najstarejše hotelske hiše v Ljubljani.
Rezultati tekmovanja:
Ker se je tekmovanje za-radi velikega števila ekip Ovijalo po kup- sistemu, s° bili že v ponedeljek Prod tekmovanjem izžreba-Pari za predtekmovanje. 2reb, ki je vedno nekomu naklonjen, za drugega pa je odločil, da se v borbi za uvrstitev v finale sre-Caio naslednji pari:
Hotelska šola : Hotel Turist
, Srečanje, ki je bilo otvo-ritev tekmovanja, ki pa je Ra začetku pokazalo, da .0 boj za vsak zadetek hud 'n neisprosen. Rezultat je ji zelo ugoden za Hotel-j**0 šolo, saj so z rezulta-0rn 2:0 preskočili prvo oviro.
Rotel Lev : Hotel Slon
/*ekma, ki se je začela s s ovesno obdaritvijo ekipe I avljenca s cvetjem, je bi-a Po mnenju vseh prisot-P najbolj zanimiva in raz-
burljiva. Ekipa hotel Slon je z zmago hotela prispevati skromen prispevek k svojemu jubileju. Kot pravimo:	žoga je okrogla,
predvsem pa, da tisti, ki svojih prilik ne izkoristi, pač redkokdaj zmaga, kar se je zgodilo tudi tokrat. Slon-ovci so bili za zadetek prekratki in so se tako morali nasprotniku zahvaliti še za en šopek — golov. Rezultat je bil 3:2 za hotel Lev.
Hotelska šola : Figovec 2 : 1
Bodoči kadri gostinstva se tudi v svojem drugem srečanju niso dali zmesti, kljub temu, da je simpatična ekipa Figovca skušala dokazati, da je na njo računati.
Hotel Union : Šestica 2 : 0
Dvoboj starih rivalov, drugače bi to lahko rekli tudi srečanje Hajdukovih navijačev iz dveh ljubljanskih podjetij, je pritegnil gledalce, ki jih je bilo kakih 250, tudi zaradi lepe in moške igre.
Alpe Adria : Poklicna gostinska šola 0 : 0
Dvoboj, ki bi ga lahko imenovali dvoboj neizkoriščenih priložnosti, je prinesel gledalcem še dodatno uživanje — izvajanje kazenskih strelov, čeprav so mladi gostinci imeli enkratno priložnost — streljali so zadnji — pa je vseeno niso izkoristili. Popolnoma upravičeno so se pri-
jemali za glavo — iz petih strelov s 7 metrov so zadeli samo enkrat, kar pa je bilo vseeno premalo. Ekipa Alpe Adria je zadela mrežo nasprotnikovega vratarja dvakrat.
Gostinsko podjetje Ljubljana : Hotel Union 1 : 0
Zadnje srečanje predtekmovanja ni po svoji živahnosti in tempu zaostajalo za prejšnjimi srečanji kljub temu, da je ekipa hotela Union že odigrala eno tekmo. Popolnoma enakopravni so bili in z malo več sreče bi se lahko uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
Polfinalna srečanja: Hotel Lev : Alpe Adria 0 : 1
Malce nervozno srečanje, ki pa je vseeno dalo popolnoma zasluženega finalista ekipo Alpe Adria, pa čeprav so igralci hotela Lev ravno tako imeli možnost za uspeh.
Hotelska šola : Gostinsko podjetje : Ljubljana 3 : 2
Da ni vse izgubljeno pa čeprav nasprotnik vodi z rezultatom 2 : 0 so dokazali dijaki Hotelske šole, ki so ob za njih popolnoma neugodnem rezultatu krenili v napad — in uspeli. Popolnoma zasluženo so se uvrstili v finale.
Razumljivo je, da je v vsem dvodnevnem tekmovanju bilo za gledalce in igralce najzanimivejše finalno srečanje, posebej še, ker je bilo polno obra-
tov in negotovosti. Po začetnem vodstvu ekipe Alpe Adria v prvem delu srečanja z rezultatom 2 : 0 je ekipa Hotelske šole že drugič krenila v napad. Res da jim je uspelo zabiti zmagovalni ekipi Alpe Adria 2 gola, vendar so ob zaključenem sodnikovem žvižgu imeli zadetek premalo. V preveliki vnemi v
napadu so obrambo svojega svetišča zanemarili, kar so nasprotniki odločilno izkoristili.
Končni zmagovalec je tako postala ekipa gostinskega podjetja Alpe Adria, za katero so nastopali: Oseli Jože, Jordan Upala, Toni Belcar, Polivič Stane, Krulej Franci, Lorber Miro, Kužnar Jože, Bednički Mi-
hael in Štruc Ivo.
Ob zaključku tekmovanja je predsednik sindikalne organizacije hotel Slon Skrt Franc v imenu organizatorja podelil zmagoviti ekipi pokal 420-letnice hotela Slon, prvouvrščenim ekipam pa še praktična darila.
Mirko Vaupotič hotel Slon
Oit&k cSpcacšiije
Povej mi, draga domovina, zakaj to dopustiš?
Zakaj otrokom svojim vsem ti dela, kruha ne deliš?
Zaman si iščemo topline in nege materinih rok.
Kot mati nihče ne razume potreb in vzgoje nas otrok!
Zato pa, domovina moja, da bo ti vsa mladina zvesta, nam vrni mamice domov, da vzgajala ne bo nas cesta!
Zakaj premnoge mamice Kako pač srečni bi bili, na tuje so odšle,	ko mama nas bi negovala,
da tam bi našle delo, kruh za nas skrbela noč in dan,
za otroke nepreskrbljene? se nesebično žrtvovala!	France Vezenšek
Decentralizacija upravljanja v svetu
Obvestilo
Naše vlagatelje Hranilno-kreditne službe obveščamo, da smo odprli novo blagajno HKS v marketu Vodice nad Ljubljano. Blagajna je odprta v dopoldanskem In popoldanskem delovnem času, tako kot market.
»Hoechst« — frankfurtski kemijski velikan
V	zahodnemškem koncernu »Farbvverke Hoechst AG« je zaposlenih 142.000 delavcev. Po celem svetu je 300 poslovnih enot in društev, prodajne organizacije so v 120 državah. V svojih tovarnah proizvajajo 20.000 različnih proizvodov.
V	Hoechstu 9000 ljudi dela na področju razvoja in raziskovanja, od teh je 3000 doktorjev znanosti. Za raziskovalno delo potrošijo letno 420 milijonov DM, kar je 5% od celotnega prometa. Knjižnica ima 25.000 knjig, strokovna čitalnica 4200 strokovnih publikacij s področja kemije.
Poprečni dohodek kvalificiranega delavca v Hoechstu znaša od 1200 do 1600 mark (brez odbitka 20 % za zavarovanje in davek).
Frankfurtski koncern bo kmalu začel z gradnjo obrata za disperzijo plastičnih mas v podjetju IPLAS — Koper. Razgovarjajo pa se tudi z zrenjaninskim kombinatom Servo Mihalj o skupni proizvodnji in finalizaciji farmacevtskih proizvodov, ki jih bodo največ izvažali v Nemčijo.
Decentralizacija
Hoechstova organizacija je slika sodobnega hitrega razvoja zahodnonemške mlade industrije. Strokovnjaki v Hoechstu trdijo, da sodobno upravljanje zahteva izključno visoko decentralizacijo, ne samo odgovornosti in kompetenc, temveč tudi oblasti, kar je med drugim pogoj resnične udeležbe delovnih ljudi v življenju in delu podjetja. Decentralizirati podjetje pomeni v Hoechstu prenesti moč odločanja na čim nižje nivoje v hierarhiji podjetja, vse do nivoja, ki še vedno razpolaga z minimalnimi informacijami in pripravljenostjo odločati. Hoechst je konkretiziral tri formule:
1.	Pripraviti decentralizacijo izobraževanja kadrov in do maksimuma aktivirati sistem informiranja:
2.	Določiti del. področje decentraliziranih služb in prilagoditi obstoječe strukture:
3.	Uvesti instrumente zelo strogega upravljanja in vodenja.
Hoechst je uvedel zelo strogo in pedantno kontrolo nad izvrševanjem nalog. Cilj te kontrole ni le v tem, kakšen bo rezultat, temveč, če delavec oprav-
lja zadano mu nalogo in če je proces dela pravilen. Tako kontrola ne izpodkopava samoiniciative.
Decentralizacijo je mogoče uresničiti samo, če se vodi in upravlja na osnovi utrjenih ciljev.
Upravljanje
Današnja stopnja razvoja osnovne organizacijske strukture Hoechsta se v bistvu ne razlikuje od podobnih organizacij v ZR Nemčiji. To, kar je v Hoechsto-vi organizaciji novo, je aktivno uvajanje tako imenovanih obratnih tovarniških svetov (Betriebsrat) in formiranje skupnega Centralnega tovarniškega sveta (Gesamt Betriebsrat).
V	pristojnost tovarniških svetov spada predvsem reguliranje socialnih in družbenih odnosov v podjetju, pravica soodločanja, sprejemanje in odpuščanje delavcev, premeščanje delavcev z enega na drugo delovno mesto, planiranje letnih dopustov itd. Na čelu kolektiva je Tovarniška konferenca, ki pa so jo dezintegrirali v Oddelčne konference. Sestanki Tovarniške konference so bili namreč slabo obiskovani, ker so tam razpravljali večinoma o splošnih vprašanjih, temu pa so se izognili na sestankih Oddelčnih konferenc.
V	želji, da vodilno kadrovsko strukturo podredi razumevanju delavcev v novih odnosih, v Hoechstu neprestano raziskujejo motivacije delavcev. Raziskave so pokazale, da morajo več pozornosti posvetiti poslovni karieri zaposlenih, da je generacijski konflikt večji kot so predvidevali. Starejša generacija je lojalnejša do firme, dočim je mlajša prilagodljivejša, neposrednejša in odkritejša.
Direktivno poslovanje
Podjetje je razdeljeno na 14 poslovnih področij proizvodnih sektorjev, ki izhajajo iz 14 struktur proizvodnje. Vsako poslovno področje ima svojo poslovno upravo.
Vsako poslovno področje je center za ustvarjanje profita, kar pa ne pomeni, da od »centra« niso skrbno kontrolirani. Poleg 14 poslovnih področij obstaja 10 odsekov za koordinacijo in nikakršne odločitve o poslovanju niso mogoče brez ozkega sodelovanja s temi odseki, v katerih navadno delajo najboljši in najstrokovnejši ljudje.
Direktivno poslovanje v Hoechstu je usmerjeno k proizvodom in ne k ljudem. Zato tudi firma nima posebnega mednarodnega oddelka, temveč vsako od 14 poslovnih področij odgovarja za svoje proizvodne specialnosti po svetu. V Hoechstu se trudijo, da bi ostali zelo gibčni, prilagodljivi, fleksibilni. Gibljiva organizacija pa ni možna brez velike decentralizacije.
Upravljati z ljudmi ali s posli
V interni organizaciji je oblast razdeljena po vzorcu vojaške organizacije. To pomeni, da imajo vsi vodilni delavci generalno, ne specialne oblasti. Odgovornost in kompetence imajo vodilni delavci na najnižjih proizvodnih mestih, saj njim ne more nihče omejiti upravljanja s svojim delom. Vse več je treba upravljati s posli in ne z ljudmi.
Dogovarjanje
V Hoechstu trdijo, da upravljanje podjetja ne leži v rokah samo enega človeka, temveč je to timsko delo, ki more prenesti pooblastila in odgovornost do najnižjih enot v podjetju. Osnovna metoda je dogovarjanje in šele nato prinašanje odločitev. V tem kemijskem koncernu imajo veliko več sestankov kakor pri nas. Vsak dan je vrsta sestankov, sej, posvetovanj in menjave mišljenj in to na vseh ravneh. To daje vtis, da se dela edino na sestankih. Vendar pa ni mogoče sesti za mizo, če nista pripravljeni vsaj dve varianti neke rešitve z vsemi argumenti.
Sestanek torej ni za izmenjavo mnenj, ampak za izmenjavo argumentov.
Hoechstov decentralizirani organizacijski princip daje torej vso podporo efektivnemu dogovarjanju in popolnoma zavrača sistem ukazovanja.
SLOVENSKI
PREGOVORI
Dober prijatelj je boljši kot denar.
Dobremu človeku je težko par dobiti.
Dokler živi, nikdar se človek ne izuči.
Domače perilo naj se doma pere.
Denar in nabrušen nož lahko v prid in škodo obrneš.
LJUDSKI
VREMENAR
Kakor vreme na Medar-da kane, tako ves mesec ostane.
Dež o Vidu ni ječmenu k pridu.
Dež na Ladislava — poletje po vodi splava.
Iskre
Težko je nepismenim. Ne morejo zlorabljati besed.
Zahvaljujoč ponosu jo je dobil po nosu.
Ni važno, kdo s kom spi, ampak kdo je s kom buden.
Človek je največje bogastvo, pa vendar ga niti ena banka ne čuva v svojih trezorjih!
Nekateri delajo, drugi govorijo, da delajo, tretji ne delajo. Kot običajno, jih je v »zlati sredini« največ.
Ne pozabi padala, če nameravaš visoko leteti!
Molk je zlato! če bi to bila diskusija, bi se vse ljudstvo pozlatilo!
Pes ni konj, zato smo še vedno na psu in ne na konju!
Tudi človek, ki ni bil nikoli grob, konča v grobu.
Ha-Ha!
Ko je filmski igralec Marlon Brando snemal na Japonskem, je hotel nekega dne kupiti v trgovini patentno zadrgo. Japonsko ni znal, zato je pokazal z rokami, kaj bi rad. Prodajalec ga je presenečeno pogledal in odšel v skladišče. Čez nekaj časa se je vrnil z — nožem za harakiri.
Pisatelj Thornton VVilder je v družbi pripovedoval o stari dami, ki je imela doma zlato ribico v kopalni kadi. Neka puritanska gospodična je vprašala:
»Kaj pa naredi, kadar se kopa?«
Pisatelj smehljaje odvrne:
»Zaveže ji oči...«
V mladosti se je slavni Charlie Chaplin rad potepal z drugimi dečki po cestah. Mati ga je oštevala
»Ali ne moreš malo mi' rovati? In navsezadnje, kje je zapisano, da se moraš vedno igrati s temi pokvarjenimi dečki. Zakaj si ne poiščeš boljših?«
»Saj sem jih hotel, Pa jim njihovi starši niso dovolili, da bi se Igrali z menoj!«
Publicist revolucionar Hercen je opazil, da se neki bolnik zelo zanima za strokovne knjige in da se tudi zdravi po njih.
»Pazite!« mu je svetoval, »da ne boste umrli zaradi tiskovne napake!«
Glasilo delovne skupnosti podjetj* Emona, Ljubljana — Izdaja delavski svet podjetja — Izhaja enkrat >”*' sečno — Ureja uredniški odbor: V®" llkcnja Janko, Novljan Jasna, Dolin*' Franc, Kepa Janez, Žunko Franc ^ Odgovorni urednik: Janko Velikonj* — Glavni urednik: Jasna Novljan Uredništvo: Ljubljana, Kersnikova Z' telefon 310-655, Int. 224 — Tiskam* m Ljubljana
Prodajalci na kotalkah
V britanski tovarni oblačil v mestu Langley so uvedli ekspresno službo za usluge svojim potrošnikom. Da bi bilo prinašanje blaga hitrejše, so prodajalcem nabavili kotalke, s katerimi se lahko hitreje gibljejo. Pri tem se tudi osebje manj utrudi.
PREKLIC DARILNEGA ČEKA
Razglašam neveljavnost darilnega čeka v vrednosti 1.000 dinarjev na ime Novkovič Jožefa, zaposlena v trgovini na Djakovičevi 4.
Novkovič Jožefa
NXNX\XXXXXXXX\XXXXXXXVXXXVVSXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXVXXXNX\XVVVVNX\XX\XXXX\\X\VV
VABIMO NOVE SODELAVCE K DOPISOVANJU V INFORMATOR
UREDNIŠTVO
!
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx