FRANC FOJKAR - JA.VKO /ELOV-SKI PO SLEDOVIH SKRITIH STEZA TIHIH JUNAKOV I. GORENJSKE RELEJNE LINIJE V tem sestavku hočem podati kratek pregled organizacije, dela iii vloge kurirske službe iia Gorenjskem, a še prav posebej na škofjeloškem, poljan- skein in selškem terenu. Podati želim bežno sliko načina povezave političnih organizacij, vojaških enot in civilnega prebivalstva od okupacije do končne osvoboditve, ko je ponovno prevzela službo za zvezo pošta. Služba za zvezo igra odločilno vlogo v \isaki organizaciji, j>a naj bo \ojaš'kega ali političnega pomena, tako v mirnem času in tem bolj v času vojne. Armade z moderno aboroži'tvijo so pred začetkom druge svetovne vojne pokazale veliko zainimaaije za njeno organizacijo. Enoiain za zvezo so dale na razpolago najmodernejše inštrumente, aparate, prenosna in prevozna sredstva za vzdrževanje zveze. Zato si pred začetkom druge vojne ne moremo omisliti armade brez kurirjev pešcev, kurirjev na konjih, dvo- kolesih, motorjih, avtomobilih, tankih, avionih, kakor tudi ne brez telefo nistov, radiotelegrafistov, signalistov itd. Vsa ta organizacija službe za. zvezo pa je razumljivo vezana na situacijo bojišča, konfiguracijo zemljišča, način vojaških operacij, kakor tudi na razpoložljivost potrebnega tehnič nega materiala in kadra. Brez dobre organizacije službe za zvezo si v času narodnoosvobodilne vojne ne moremo misliti izvrševanja vojaških in {»iitičnili akcij na terenu, ker bi bili politični forumi in vojaSki komandanti nemočni, njihove enote pa mrtvo bogastvo. Kajti zveza je tista, ki jim daje moč izkoriščati njihovo bogastvo. T. Komunistična partija se je zavedala važnosti povezave že pred drugo svetovno vojno. Zato je z vstop>om v ilegalo takoj začela orgaiiuzirati po vsej Jugoslaviji zveze med Centralnim komitejem KPJ, republiškimi CK KP. okrožnimi in olcrajniimi komiteji in celicami. Te zveze so bile v^zpostavljene na kurirski ibazi, to je na prenašanje pošte iz kraja v kraj po osebah — kurirjih, ikajti obveščanje po pošti je bilo v tistih časih nemogoče, ker je bila pošta pod kontrolo žandarjev in policije. Izkušnje KP v organizaciji povezave iz predvojnih let so ogrom/no koristile organizaciji razvoja narod noosvobodilnega gibanja v vseh ozirih. Po okupaciji Juigoslavije, aprila 1941, je 'KP še nadalje vzdrževala zveze s pomočjo kurirjev. Te niso bile, zahvaljujoč dolgoletnim izkušnjam, prekinjene niti za najkirajši čas; z okupacijo so se izačeli le težji dnevi v vzdrževanju zvez. 7 Slovenija je 'bila z okupacijo razdeljena na ti\a dela; na tako imeno vano »Ljubljansko pokrajino« in na nemški del Slovenije, kamor sta ]>ripada.li Gorenjska in Štajerska. S tem razkosanjem je organizacija službe za z\eze KPS doživela težak udarec, ker je l>ila zveza med tema dvema pokrajinama čez tako imenovano »državno mejo« otežkočeina. Vodstvo KPS, ki je ostailo v »Ljubljanski pokrajini« je bilo primorano organizirati novo zvezo čez italijansko-iieniško mejo. Kurirska zveza med centralnim vodstvom v Ljubljani in političnimi forumi iia Gorenjskem se je takoj po okupaciji \zdrževala čez obmejni blok v Šent\ idu pri Ljubljani, kjer so prenašali pošto v ofoeli smereh legalni kurirji peš, s kolesi, avtomobili ali vlaki, in to člani KP. ki pri okuparorju še niso bili kompromitirani. Pozneje, ko so okupatorji v juliju i94-{ poostriJi kontrolo na obmejnem bloku A' Šentvidu in na nieji sploh, so pošto čez obmejni blok prenašale največ ženske - kurinke. Pošta in litera-tura, ki je prišla čez obmejini blok v Šentvidu, je bila prenesena najprej na medvoški teren, kjer so bili takratni kurirji in obenem terenski delavci to\ariiši Avgust Barle-Ambrož, Janez Kalan-Kosec in Stane Burgar. V Medvodah je bila javka za izmenjavo pošte v Bergantovem mlinu na Seničici. kjer so došlo pošto puščalli na določenem mestu, ključ od mlina pa je bil hranjen na nekem drugem mestu. Kasneje je bila ta ja\ ka pre meščena v gozd pri Jeperci. nazadnje pa prestavljena na Medanski hrib. Taim je bil v zemljo zaikopan pločevinasti zaboj za oddajo i^n prevzem pošte. Na to javko so donašali pošto kurirji iz Ljubljane in iz krainjskega okrožja. Med seboj se niso poznali, ker je bila zveza organizirana na ta način, da je kurir prinesel pošto in jo pustil na določenem mestu, naslednji dcan pa na istem mestu dvignil drugo ipošto, ki jo je bil medtem prinesel drugi kurir. Kurirji se tako niso nikdar videli, zato se tudi niso poznali. Iz tega razloga tudi ni mogoče navesti imen kurirjev, ki so delovali na tem področju. Glavna žila te prve zveze med centralnim forumom v Ljubljani in kranjskim okrožjem je potekala torej načrti Ljubljana—Šentvid—Medvode —^Kranj in dalje do Jesenic. Po tej prvi kurirski linija pa so hodili tudi politični funkcionarji iz I^jubljane, ki so imeli na Gorenjskem razne se stanke in koiderence. II. Po borbi na Rašici, septem/bra 194L se je Rašiška četa premaknila v Obrtniški dom na Govejku nad Medvodami ter nato dalje v Ključ v Polho- grajskih Dolomitih, od koder je vzpostavila zvezo z Glavmim štabom narod- poosvobodilnega gibanja v Ljubljani. Po vzpostavitvi te zveze z Ljubljano se je Rašiška četa premaknila v škofjeloške hribe h Kopaču pri Ožboltu nad Škof jo Loko. kjer so se "M. okto bra 1941 bili boji med partizani in Nemci. Po tej borbi se je Rašiška četa ponovno premaknila v Dolomite in preko njih zopet Jiazaj v škofjeloške hriibe na teren: Pasja ravan—Staniše—^Ožbolt. Četa je ves čas \ zdrževala z^ ezo med Ljuibljano iti Gorenjsko. Nova smer je potekala iz Ljubljane ))reko DolomitoN. Polhograjsike grmade, Kozjeka. Ožbolta, Poljanske doline in Selške doline na Jelovico. To je bila prva oiblika poznejše I. Gorenjske relejne linije. 8 lu zvezo so vzdrževali kurirji partizani. Jako je vzdrževal zvezo od LjuJ)ljane do Poljanske doline partizan Cveto Novak, doma iz Tacna pod Šmarno goro. Od Poljanske doline do Cankarjeve čete 'na Jelovici pa je prenašal pošto knrir partizan Tonček, doma iz Sel.ške doline. Iz enot. ki ise niso zadrževale na ojnejijeni liniji, pa so hodili po pošto kurirji na dogovor jene javke. Po tej zvezi se je prenašala večinoma literatura, uporaibljali pa so jo tudi razni politični in vojaški funkcionarji pri svojih pohodih iz Ljuibijane na GorenJLsko in obratno, dočim je pošta z navodili, odredbami in povelji še vedno potekala po liniji Ljubljana—Šentvid—(Medvode—Kranj—Jesenice. V juliju 1941 se je na Jelovici iz dveh dotedanjih partizanskih grup, Jelovške m Možakeljske, formirala Cankarjeva četa. poznejši Cankarjev bataljon, ki se je po komandantu Gregorčiču imenoval tudi Ciregorčičev l)ataljon. la Cankarjev bataljon se je v drugi polovici meseca decembra 1941 premaknil iz Jelovice v Poljansko dolino. Kljub temu pa je zveza z manjšiimi spremembami potekala po že omenjeni liniji, kajti kurirji, ki so !se tedaj nahajali v četah, so hodili na javke, se sestajali na pol pota med četami, bataljoni in terenskimi forumi ter izmenjavali pošto. Po inemški ofenzivi na Pasjo ravan. Poljansko dolino, Bregoš, Selško doliino, Dražgoše. Mošenjsko planino in Jelovico se je Cankarjev bataljon, ki je bil do tedaj strnjena edinica. 14. januarja 1942 razdelil na Jeseniško. Kranjsko, Selško, Loško in Poljamsko čelo. le čete so l'5. januarja 1942 krenile vsaka na svoj (eren. po katerem so nosile imena. Zveza med novimi četami je zahtevala novo, širšo organizacijo in s iem tudi večje število kurirjev, čeprav je v glav nem še vedno potekala po liniji Ljubljana-'Doloiniti--Jelovica. Zvezo na liniji Ljubljana—Dolomiti—Polho- grajiska grimada—Kozjek je vzdrževal partizan Cveto Novak, kasneje pa tudi Rok Cerar in rarzan, doma iz Brezo vice pri Ljubljani. Od Kozjeka jjreko Ož- boilta in Poljanske doline do Krivega brda, kjer je bila javka, pa so vzdrževali zvezo kurirji partizaiiii: Janez Bradeško-laras. Franc Bradoško-Janošik in Janez Šubic, po domače Narigar. Med to javko in Poljansko četo je vzdrževal zvezo Jože Ciaiičič-Marko, s Selško četo pa kurir Tonček, dočim je med javko v Krivem brdu in Loško četo vzdrževal zvezo kurir Janko Bernik-Bohun. Med jeseniškim in kranjskim okrožnim ko mitejem KP pa je vzdrževala zvezo Selška četa, ki se je največ ^nahajala na Jelovici. Ti četni kurirji so prenašali vso pošto, tako za vojaške .komande in organizacije na terenu, kakor tudi privatno pošto za borce partizane, ki so se nahajali v četah po vsej Gorenjski. Predani in prav tako hrabri kurirji so prenašali dan za dnem iz štabov v čete in obratno, kakor tudi med terenske organi- „ ^ ., , , ,,.,., , , ,lj, ^ • *l'-i I- i-i.-*- ITunc FojKar-Janko Jelovsk.i:, komandant zacije KI nešteto vojaških povelj, p>oritlC- l. gorenjske relejne linije iiih direktiv in literature, spremljali in vodili pa so tudi partizanske funk cionarje iji s tem poaiiagali razvijati in utrjevati široko bazo narodno- osvoibodilnega gibanja. Ker je vodstvo upora na Gorenjskem predvidevalo, da za nemoteno vzdrževanje zveze z višjimi forumi v Ljubljani ne bo zadostovaila .samo ena y.\eza. je dalo v jeseni 1941 Poljan.ski četi naio-g, naj \ zpo.sta'*'] .še eno linijo in sicer v smeri Poljanska dolina—Pasja ravan—Butajnova—^Dolomiti— T-jubljana. Za vzdrževanje te zveze je bil določen kurir partizan Maks Kailan-iMuhov iz Hoto\elj pri Poljanah, katerega pa so nemški graničarji že na prvem pohodu ranili. Tedaj ta zveza ni bila realizirana, težišče zveze pa je astalo «e naprej na prvotni liniji. Ko se je gladini štab in CK KPS preselili iz Ljuibljane v Suho krajino in dalje \ Kočevski rog ter Lipaglav, kurirju Cvetu Novaku ni bilo po trebno več hoditi v Ljubljano, ker je bila s centralnimi forumi vzpostav ljena preko Dolomitov nova zveza s pomočjo doloniitskih kurirjev. Tako je prvotna zveza z Gorenjsko potekala sEvmo od Dolonritov dalje. Pač ]xi se je na drugi strani podaljšala na Koroško in ?ia kamniški teren, ker je bila prejšnja zveza z odhodom glav-nega štaba in ('K KPS iz LiuJ>ljan(' pretrgana. Aprila 1942 je bila na Gorenjskem formirana I. grupa odredov. Unija zveze Dolomiti—Jelovica je potekala tudi naprej [K) že omenjeni liniji, le da je bila vzpO'sta\ Ijena dvakrat tedensko. Pošta je tedaj narasla na večje količine in kurirji so jo monali prenašati \- nahribtnikih. Pomnožila pa se je še 'prav posebno s prihodojn IL grupe odredov, ki je prihajala z Dolenjske preko Dolomitov in Saniotorce na Gorenjsko in odšla proti Štajerski. Ta krat, to je julija 1942, je ibila ^•zposta^^ljena tudi pomožna Unija zveze: Dolomiti—Butajuo\a—^Pasja ravan—^Poljanska dolina—Gabrška gora— Krivo ibrdo—Martinj vrh—Selška dolina—'Podlonk—Jelovica. Med štaliom ]. grupe odredov na Jelovici in javko v Krivem brdu sta \-zdrže\'ala zvezo štaibna kurirja Staine Kersnik-Jelovčan in Vinko Hafner, a na preostali Uniji so jo vzdrževali že omenjeni kurirji partizani. Za kurirje so bili izbrani imjboljši borci. A kljuU temu je uspelo posa meznim okupatorjevim agentom, da so premamili budno partizansko oko in se vrinili \ vrste kurirjev. Tako je pTisel v juniju 1942 v partizanske enote Polde Krainer. s^in takratnega nemškega žandarja, ki je služil pred \ojno v Škofji Loki kot komandir žandarmarijs'ke postaje. Krainer je bil pred prihodom na Jelovico, kot se je pozneje zvedelo, na Koroškem in bil od Nemcev postlan v partizane kot vohun. S svojo delavnostjo in hinavskim zadržanjem si je uspel pridobiti zaupanje partizano^ in vodstva. Težil je za tem, da bi postal funkcionar, kar mu je tudi uspelo, saj je bil postavljen za bataljonskega kurirja. Ko je dodobra spoznal nahajališča enot in štabov na Jelovici ter v okolici, je zaprosil za premestitev v loške hribe, v njego\' udomači kraj«, kar mu je tudi tispelo. Tako se je spoznal s ceilotino organi zacijo zveze od javke na Koizjem v loških hribih pa vtse do Jelovice. Njemu pa tudi to ni bilo dovolj. Hotel je izvedeti tudi za sedeže drugih enot na Gorenjskem, zato se je pustil premestiti v Poljanski bataljon. V zvezi z njegovim izdajstvom iso o-riganizirali Nemci 1.—5. a^gusta 1942 blegoško ofenzivo. Krainer sam pa je konec avgusta 1942 pobegnil iz Poljanskega bataljona v Skofjo Loko, kjer se je uradno predal Nemcem ter izdal celotno organizacijo službe za zvezo od Kozjeka do Jelovice. 10 Da ibi Nemc-i prikrili svoje namere o uničenju kurirske zveze na Go renjskem, so začeli zvezo razihijati posamično in to najprej njene najobčut ljivejše dele, kar pa jim je le delno uspelo, ker so partizanski kurirji menja\'ali svoje kurirske steze in jaxke. Takoj drugi dan po pobegu Krai- nerja je bila napadena ja\ka \ Kri\em brdu in to v trenutku, ko je bila ravno iznienjavana {KJŠta med kurirji. Tcnla kljub temu Nemci niso doživeli uspeha. Po tem napadu na javko v Krivem brdu so se stopnjevali napadi iia posamezne kurirje na vsej liniji, vendar kljub težki situaciji, ki je za kurirje nastala, je zveza potekaila z manjšimi zastoji dvakrat tedensko, tfiko da je pošta prišla iz gla\''nega štaba na Jelovico v treh dneh. Ker so se napadi na kurirsko zvezo stopnjevali in .so Nemci poostrili kontrolo ma italijansko-inem.ški meji. posebno na sektorju Polhograjske grmade, mejo pa prepletli z bodečo žico in jo utrdili z minami, je bilo treba misliti 'na prestavitev dotedanje kurirske linije Dolomiti—Polhograjska grmada—Kozjek—Ožbolt—^Poljanska dolina—Krivo brdo—Selška dolina— Jelovica na novo linijo: Dolomiti—Butajnova—Pasja ravan—Poljanska do lina—Cabrška gora—Krivo brdo—Martinj vrh—.Selška dolina —Podlonk— Jclov ica. Pa Unija je bila kot pomožna v z{X)stavljena že julija 1942. Po njej je potekala zveza enkrat tedensko do popolnega razbitja prvotne linije. Dne 29. oktobra 194(2 je bil po izidajstvu \' Tomažkovem gozdu pml Ožboltom obkoljen kurir Janez Bradeško-Taras. Da bi ga Nemci ne dobili živega in se ne polastili pošte, se je vlegel s pošto vred na francosko ofen zivno boinI>o ier jo vžgal. Taiko je bomba raznesla njega in uničila vso pošto. Dne 17. novembra 1942 so Nemci, ki jih je vodil Krainer, v jutranjih urah napadli jav.ko na Kozjeku. Tu je padel kurir Tarzan, ki je bil doma iz Brezovice, ujet pa je bil kurir Janez Šubic. Narigarjev. Dne 18. novembra 1942 je bil pri Drajnarju v vasi Sv. Andrej ujet tudi Franc Bradeško- janošik, pri Kuuiru na Gabrški gori pa Janko Bernik-Bohun. Dne 9. septembra J942 je padel komaindant I. grupe odredov Jože Gre- gorčič-Gorenjc, 20. oktobra 1942 pa politkomisar I. grupe odredov Lojze kebe. Tedaj je postal začasni komandant L grupe odredov dotedanji štabni kurir Stane Kersnik-Jelovčan, politkomisar pa štabni kurir Vinko Hafner. m. Po teh dogodkih je bila prvotna linija zveze Dolomiti—Jelovica do končno uničena. Težišče zveze se je preneslo na že obstoječo pomožno linijo Dolomiti—Butajnova—Pasja rava n—Poljanska dolina—Gabrška' gora—^Krivo brdo—'Martinj vrh—.Selška dolina—Podlonk—Jelovica. Zvezo na tej liniji je vzdrževal od Dolomitov do Poljanskega bataljona njen organizator line Hren-Kljukec, od Poljanskega bataljona do javke pri Sv. Tomažu v Selški dolini pa Jože Galičič-tMarko. Sredi novembra 1942 se je preselil v Dolomite Glavni štab in CK KPS. Zaradi tega je bila formirana v Ključu kurirska baza TV-2, katere prvi komandir je bil Jgor Stanov.nik-Alaš. Tako je potekala •tedaj glavna linija zveze za Gorenjsko, Koroško in delno tudi za Štajersko od rV-2 v Ključu preko Butajnove, Pasje ravaii, Poljainske doliaie, Gabrške gore. Krivega brda, 'Martinj vrha, Selške doline, Podlonka, Jelovice dalje na Koroško in Štajersko. Odgovornost za vzdrževanje te glavne zveze je bila še vedno poverjena posameznim enotam na terenu, po katerem je potekala. 11 s prestavitvijo glavne linije zveze je postala lindja Dolomiti—Polho- {trajska grmada—Kozjek—Ožbolt—^Poljanska dolina—Krivo brdo—Selška dolina—Jelovica pomožna in rezervna. Se nadalje jo je preko italijansko- iiemške meje do Poljanske čete vse do italijansko-nemške ofenzive na Belški graben 18. iii 19. marca 1943 vzdrževal kurir Rok Cerar. Takrat je bila ta pomožna zveza prekinjena, kurir Cerar pa ujet od Italijanov. Zaradi stalnih lokalnih neui.ških ofenziv in pojačenja kontrole na raznih prehodih je bila kurirska zveza čez zimo 194'2'4'5 zelo otežkočena. Težkoče so bile tudi v tem. ker je pošta za terenske organizacije silno narasla. Te so ,se pričele namreč jeseni 194-2 množično organizirati! in je v tem času oila zveza zaiGorenjsko preusmerjena čez Primorsko. Iz tega vzroika je bila v Cerknem formirana iz dotedanje kurir ske .Staniče relejna stenica P-55. Cilavna zveza I. gorenjske relejne linije je potekala tedaj v naslednji smeri: Cerkno P-55—.Novaki—Črni \T\I—Dav- ška grapa C-11—Martinj vrh G-3—(rabrška gora G-5—Poljanska dolina— Todraž G-~—.Staniše G-13—Andrej G-15—medvoški teren. Na Martinj vrhu je Lila tudi javka za JiT. gorenjsko reJejn« linijo. Poleg glavne veze pa je vzdrževala I. gorenjska relejna linija tudi pomožno, ki je potekala: Cerkno P-35—Žirov^ki vrh G-9—Podlipa—Kališe TV-2a. Ker sta bila dotedanji komandant kurirske linije Tine Hren-Kljukec in poilitkoniiiisar Jože Galičič-Marko premeščena v zaščitni bataljon Pokra- jimskega komiteja za Gorenjs^ko. dotedanji kontrolor Ivan Kralj-Zvonko pa imenovan za komandanta tli. gorenjske lelejne linije, je bil za komandanta 1. gorenjske relejne linije postavljen Franc Fo j kar-Janko Jelovški, ki je bil do tedaj pri štabu 11. operativne cone, za politkomisarja pa dotedanji kontrolor Alfonz. Po odhodu politkomisarja Alfonza na novo dolžnost je Jiil na njegoNO snesto imenovan Janko Polajnar-Vane. Ko je tudi ta odšel za politkomisarja II. gorenjske relejne linije, ga je zamenjal Jože Kržišnik- Ali, kii pa je ibil 27. aprila 1944 preuiežčen v štab za referenta za zvezo Gorenjskega odreda. Tedaj je bil imenovan xa politkomisarja Vinko Arhar- Vojko, dotedanji komandir relejme stanice (T-15. 1 gorenjska relejna linija je s svojim pomožnim delom ix)tekala z manjšimi sprememibami na relaciji: Cerkno—^Davška grapa—Martinj vrh— Ciaibrška gora—Poljanska dolina—Todraž—.Staniše—Andrej—medvoški te ren ter Cerkim—Žirovsiki vrh—KaliSe A"se do januarja 1944. Tedaj se ji je priključila (erenska kurirska slanica na medvoškeni terenu ter dobila na ziv Studenčice G-25. Z 'ujeno nstanoviilvijo pa se je pokazala potreba po vzpostavitvi zveze čez Savo do vogljanskega terena, kjer je potekala IV. go renjska 'relejna linija. Zato je bila formirana relejna stanica v Trbojah G-25a, ki je vzdrževala z^ezo z vogljanskim terenom. Tako je bila preko T. gorenjske relejne linije vzpostaMljena najikrajša zveza med Primorsko in Štajersko. Zaradi Aedno težjega prehoda čez Poljansko Soro se je stanica v Sta- nišah G-13 premaknila v Sopotnico. V Bodoveljski grapi pa je 'bila formi rana nova relejna stanica G-15a, ki je prevzela tudi vlogo stanice v Todražu G-7. Na žiro\skem terenu ipa je hila formirana stanica za žirovski teren Ci-36. Tako je tedaj I. gorenjska relejna linija potekada: Cerkno P-55— Davška grapa G-U—^Martinj \ rh G-5, kjer je hil priključek na 11. gorenjsko lelejno linijo - Gaibrška gora G-5—Sopotnica G-13—'Bodoveljska grapa G-13a—Andrej G-15—Studenčice G-25—Tpboje G-25a—vogljanski teren. Po možna linija pa je potekala: Cerkno P-55—Žirovski vrh G-9—žirovski teren G-56—Todraž G-7—Kališe TV-2a. Vojaške enote in terenski forumi so do glavne linije vzdrževali zvezo s svojimi knrirji ter so na terenih, kjer ni potekala linija, formirali za svoje potrebe terenske in vojaške kurirske stanice. Ta povezava I. gorenjiske relejne linije je ostala z inebistvenimi spre membami do osvoboditve. 14 Kakor se je narodnoosvobodilna vojska vedno bolj regulirala, tako je ludi I. gorenjska relejna linija dobivala vedno bolj obliko regularne enote. Glede na to in na važnost službe, ki jo je opravljala, je prišla maja 1944 pod poveljst\o ^ DV Slovenije, pri katerem je bila organizirana Komanda relejnih stanic Slovenije. Ta je bila razdeljena pK) pokrajinah na sektorje: Dolenjska T., Primorska IL, Štajerska III., Gorenjska IV. in Koroška V. sektor. Vsak sektor je bil razdeljen na linije. Tako je imel gorenjski sektor štiri relejne li'nije. Vsaka linija pa je bila razdeljena na slanice. Staniče posameznih sektorjev so imele svoje oznake in sicer ]3olenjska TV, Pri morska P. Štajerska S, Gorenjska Gin Koroška K. VI. Da bi bilo mogoče čimbolj podrobno iii nazorno prikazati vlogo, delo in organizacijo I. gorenjiske relejne linije, tako komande koi posameznih .stanic. je potrebno vedeti za naloge, ki jih je imel komandni in organi zacijski sestav relejne zveze, a še prav posebno I. gorenjska relejna linija. Komando linije sta sestavljala komaindant in politkomisar, komando slanice pa komandir in politdelegat ter potrebno število kurirjev (najmanj 4, največ 17 mož). Število kurirjev je bilo od>"isino od tega, koliko zvez je Staniča vzdrževala in v kakšnii oddailjenosti. Povprečna oddaljenost ene slanice do druge je bila tri do štiri ure hoda. Od septembra 1943 do osvobo ditve je delalo im liniji povprečno 111 ljudi, ne vštevši komaindini in po možni kader. Komanda linije je bila zadolžena za praMilno tehnično izvedbo zvez, da so potekale brezhibno in po čim krajši poti. Preverjela je kurirje po stanicah, njihovo požrtvovalnost in politično zadržanje, da ni bilo med njimi nezanesljivih ljudi ali celo špijonov, kajti islehenni kurir je bil vezan ua strogo konspiracijo. Bilo je nekaj primerov, ko je koananda morala premestiti nekaj inezanesiljivih tovarišev v vojaške enote. Kurirji no morali biti predani, zanesljivi, ker je to zahtevalo njihovo delo, ki je bilo zaup nega pomena. Po drugi strani pa je bilo njihovo delo tudi naporno, saj so živeli v večni nevarnosti zaradi zased, preganjamja in zasledo\anja po sovražniku. Iz teh razlog^ov se je črpal kader kurirjev izmed najboljših l>orce\- partizanskih enot. Vendar borci svojih enot niso radi zapuščali iti so zaradi tega večkrat nastale težkoče. Kurirje pa so tovariši borci večkrat zapostavljali, ker niso poznali njihove naporne službe in so bili mnenja, da premalo doprinašajo k osvobodilnemu boju. Staniče so se prvotno oskrbovale s prehrano, obutvijo, orožjem, miinicijo in drugiim materieiJom s pomočjo teren.skih aktivistov oziroma organov in NOV naklonjenih ljudi, delno pa tudi z raznimi akcijami in rekviOTcijami, ki so jih izvršile same. V drugi palo\ici leta 1944 pa je štab IV. relejnega sektorja odločil, da se vodstvo linij dopolni z intendantom. ki naj bi pre\ zel vso oskrbo stanic s potrebnim materialom. Tako je bil določen za inlendanta I. gorenjske relejne linije Franc Krajnik-Jernač, dotedanji kurir Staniče G-13. Imenovani se je povezal s štabom IX. korpusa NOV in POJ in terenskimi aktivisti ter na ta način sprejemal in dobavljal potreben material za slanice. Poleg tega je organiziral tudi akcije in rekvizicije na Icrenu ter v to delo pritegnil predvsem kurirje iz stanic. S postavitvijo 15 inteiidanta se je oskrba stanic znatno izboljšala in se ni bilo treba ku rirjem nkvarja'ti s pro blematiko prehrane in obarožit\ e. S stalno krepit\ijo linije je nastala potreba tudi po čevljarski tlelav- nici, ki je biila kmalu po prihodu intcndania iista- no\ljeiia ^ gozdu Mač kov ec pri \ asi Selo. \ dela\iiico je bil postav ljen za čevljarja Jurij Bniikov (hišno ime) iz Sv. Barbare. Imenovani pa je bil simpatizer Bele garde in se je ob prvi ])riliki pustil ujeti be logardistom s Črnega vrha ter se je nato vklju čil v njihove vrste. Zato se je delavnica preselila v gozd Toniažkovo pod Sv. Ožboliom. Čevljar ska delavnica je služila izrecno potrebam I. go renjske relejne linije in je bila opremljena sčev- Ijarskiiin Kivaluim stro jem in z vsem potreb nim ročnim orodjem. Komandant i" politkomisar linije sta bila dolžna organizirati poleg dobrih in brezhibnih zvez tudi vojaški in politični pouk po vseh stanicah. Ker tega važnega opravila zaradi razsežnosti terena nista mogla izvajati sama sta to nalogo prenašala na komandirje iii poilitdelegate posameznih stanic. ki sta jih predhodno temeljito poučila o vsaki predvideni temi. Politkomisar je po potrebi skliceval po stainicah tudi partijske sestanke, na katerih so se obravnavala najbolj pereča in aktualna vprašanja. Iz raz položljivih podatkov je razvidno, da je bilo od 110 ljudi .1. gorenjske relejne linije 74 člainov KP, 2? članov SKOJ in le 9 kurirjev, ki niso bili organizirani. Komandirji stanic -so morali voditi spisek vsega inventarja, orožja, municije. obleke in obutve ter pošiljati poročila komandi linije. Politdele- gati pa so pošiljali poročila o svojem političnem delu. Vojaška poročila so moraila vsebovati predvsem podatke o poteku zvez, o stanju moštva, pre hrane in oibutve, o oborožitvi, akcijah, vsovražnih zasedah, ofenzivah, pre miku in kretanjii sovražnika itd. Komanda linije je sknljela tudi za kulturno življenje kurirjev. Tako je s pomočjo več stanic organizirala večkrait, včasih v neposredni bližini Kurirja Karel Hihlaršio-I)ia«o hi Jaka Justin iz kurirske Mtanice 0-9 na y^.iro\sk(Mn vrhu 1. I9y^. (Ori^nal \- loškt-ni rnnzejn.) 16 sovražnih postojank, mitinge, na katere so prišli kurirja iz vseh stanic, v nekaterih primerih pa so bile stanice zastopane po delegatih. Meseca februarja 1945 je komanda linije organizirala vojaške vaje v Javorjih in Muravah pri Poljanah. Teh so se udeležili kurirji iz stanic (}-3, G-5, G-13, G-15 in G-25. Vaje so trajale teden dni. Kurirji so se uspo sabljali v partizanski taktiki in se naučili ravnati z orožjem vseh vrst. Kurirji so morali prenašati pošto, literaturo, prehrano, material za tehnike in podobno v nahrbtnikih. Edino kurirji na stanici P-35, ki je bila na osvobojenetn ozemlju, so se lahko svobodneje kretali in so imeli za to na razpolago kolo in konjsko vprego. Staindce G-13, G-15, G-25 in G-25a so morale vzdrževati zvezo preko voda, železnic in cest, kjer so bile pogosto zasede in sovražnikove i>ostojanke. Zato so bili ti prehodi zelo nevarni. Komanda ilinije, komandirji in kurirji s-tanic so morali biti v tesni povezavi z zaupnimi akti^sti na terenu, ki so jim vzdrževali obveščevalno službo, posebno pa na onih mestih, kjer so bili prehodi zelo nevarni. Obve- ščevailno služibo so vzdrževali na ta način, da so postavljali na vidnih mestih pokončne deske ali razobešali razne barve žensko obleko in podobno. V nočnih urah so veljali posebni znaki z lučjo in sicer na ta tiačin, da je bilo okno v smerii prihoda kurirjev odgrinjeno ali zagrnjeno, kakor je bilo pač dogovorjeno. Po kurirski liniji so potovali tudi razni vojaški in politični funkcionarji, vendar so vsi potujoči jnorali imeti prepustnice, ki jih je izdalo poveljstvo VDV Slovenije ali Komanda relejnih stanic Slovenije. V kurirske karavle pa ni bilo dopustno nikogar voditi, ker je morala stanica ostati v najstrožji konspiraoiji. Zato je bil za potujoče tovariše določen poseben prostor in to v popolnoma drugi smeri, kakor pa se je nahajala stanica. Za njihovo oskrbo preko dneva je bil zadolžen vsak komandir stanice, kjer so se nahajali. Vsi po liniji potujoči so se morali pokoravati kurirjem in držati .strogo disciplino. Ker je bila kurirska služjba zaupnega pomena, so kurirji stanic večkrat prenašali tudi pisma z oznako »strogo poverljivo« in pisma z oznako RR. Pisma RR so bila nujna in je oznaka pomenila »ekspres«. Kurirji so jih prenašali po izredni zvezi, za kar sta bila na vsaki stanici določena dva najbolj zaupna kurirja in člana KP. la dva sta razen komandirja stanice tudi edina vedela za mesto sosednje stanice. Tako pismo je moralo biti dostavljeno takoj, ne glede ali je bila noč ali dan in ne glede na sovražne zasede in ofenzive. Pošto, ki je prihajala preko stanic, je moral na hrbtni strani {X)dpisati komandir stanice, označena pa sta morala biti tudi ura in datum prejema in oddaje. Na ta način je komanda linije ugotavljala, koliko časa, je potre bovala pošta od pošiljatelja do naslovnika. Kurirske karavJe so morale biti grajene v raznih grapKih in ob potokih. S tem je bila dana večja možnost zailjrisanja sledi, zlasti v ziniskem času. Pažnjo pa je bilo treba polagati tudi na to, da kamenje ni bilo odrgnjeno od žebljev na čevljih, iker je s^ovražnik pazil tudi na takšne sledove. Kurirji so bili po vsem terenu, kjer je potekala linija, pri civilnem prebiv^alstvu zelo priljubljeni, kajti bili so nosilci vesti, na katere je prebi- \alstvo željno čakalo. Po zadnji ofenzivi Nemcev in belogardistov, ki se je vršila aprila 1945, so bili kurirji zelo razkropljeni. Veliko jih je x>adlo, kairavle na vsej I. gorenjski relejni iliniji pa so bile požgane. 17 VII. Zaradi lažjega pregleda kurirske službe na I. gorenjski relejni liniji navajam naslednji preg'lecl stanic: 1. S t a n i C a Cerkno F-35 je bila ustanovljena septembra 1945 na cerkljanskem osvobojenem ozemlju. Svoj sedež je imela prvotno v kara- binerski vojašnici, nato pa pni žagi ob cesti Cerkno—Želin. Pozneje je bila premeščena v mlekarno na Poljanah pri Cerknem, kjer je ostala do os%o- boditve. To je bila edina primorska slanica, ki je bila v sklopu I. gorenjske relejne linije. Organiziraj jo je Miran Torkar, kii je nato postal komandant relejnih stamic III. operativne cone in padel v novembrski ofenzivi 1944. Vzdrževala je zvezo s stanioo P-7 na javki v Spodnji Tribuš:i, nadalje 6 slanico na Zirovskem vrhu G-9 v javki na Cerkljanskem vrhu in s stanico v Davški grapi G-11. Javka med stanicaima P-35 in G-11 je bila v podze meljski vojaišnici na Črnem vrhu nad Novaki. Zvezo je vzdrževala tudi z 'bolnico 3>Franjo«, s terenskimi organi dn vojaškimi enotami na svojem območju. Prvi komandir stanice je bil Franc Fojkar-Janko Jelovšiki, za njim pa do osvobaditve Janez Trdina-Bolti. Njegov namestnik je bil Franc iLikar- Konovlja, pdlitdelegat pa Pa\el Jezeršek-Daki. Številčno stanje stanice iahko prištevamo med najmočnejše, saj je službovalo tu 14 do 17 kurirjev. Kurirji so prenašali pošto do javke v Spodnji Tribuši z dvokolesi in vprež- nim gigom, do javke na Cerkljanskem vrhu in Črnem vrhu pa peš v nahrbt nikih. Na izvezo so hodili zaradi obilice pošte tudi po trije kurirji. S prehrano, obutvijo, obleko, orožjem in munioijo je stanico oskrbovala intendantura v Cerknem. Oborožitev stanice je bila v večjem delu sesia^- Ijena iz pnšk, pištol, brzostrelk in enega puškomitraljeza. 2. Sianica Davška grapa G-11 je bila ustanovljena septembra 1943 na gričku pod vaisjo Potok na terenu Davške grape, kjer se je zadrže vala do osvoboditve. Zgrajena je bila v obliki barake iz smrekovega lesa in desk. Ob prestavitvah na dmgo mesto, se je takšna prvotna baraka lahko podrla in iz istega lesa ponovno sestavila na drugem mestu. Staniča je vzdrževala zvezo s stanico v ('erkneni P-35 ma javki na Cmem vrhu ter s stanico Martinj vrh G-3. Nadalje je vzdrževala zvezo s tehniko, terenskimi forumi in vojaškimi enotami svojega terena. Ob ustanovitvi je bil za komandirja stanice postavljen Anton Golja- Beguš. za politdelegata pa Albin Jensterle-Hribar. Ko pa je bil Anton GoJja- Beguš postavljen za komandanta III. gorenjske relejne linije, je njegovo mesto prevzel Albin Jensterle-Hribar, za politdelegata pa je bil postavljen Peter Primožič, 'kasneje pa Lojze Hafner. Staniča je tprvotino štela 5 ljudi, kasneje pa 6 do 8. Kurirji &o prenašali vso pošto peš v nahrbtnikih podnevi in ponoči. S prehrano, obutvijo, obleko, orožjem in municijo je stanico oskrbovalo civilno prebivalstvo tega terena, kasneje pa gospodarske komisije in linten- danta I. gorenjske Telejne linije. Moštvo je bilo oboroženo s pištolami in puiškami. 3. S tam i ca Martinj vrh G-5 je bila ustanovljena julija 1942 po prihodu M. grupe odredov na Gorenjsko. Svoj sedež je imela od ustanovitve pa vse do osvoboditve v gozdovih in grapah Martinj vrha. Zgrajena je bila 18 Dot komandnega kadra 1. gorenjske relejne Inujc. Od leve proti desni: komandir C-13 Jože Jamnik-Damjan, politdelegat G-15 An*on Ros-Avgust, komandir G-15 Karel Rihteršič-Drago in komandir G-13a Janez Plališa. (Oniiginal v loškem muzeju.) prvotno iz vojaških šotor- skih kril. kasneje pa iz ne obdelanega lesa i II desk. Oh selitvi sianice z enega me sta na drngo je hila prvot na haraka porušena in po novno pK>sta\ljena na dru gem niestn. Staniča je vzdrževala zvezo s slanico v DavSki grapi G-11, s stanico na Ga- brški gori G-5 na javki v bližini JavoTij in s staaiico II. gorenjske relejne linije v Podlonku G-1. Poleg tega je vzdrževala zvezo z bol nico na Martinj vrhn in z vojaškimi eno^tami ter teren skimi forumi svojega terena. Komandir stanice je bil prvotno Ivan Kralj-Zvonko. kasneje pa Franc Bernard-Jurko; politkomisar Anton Pegam. Na stanici je bilo najmanj 7, a največ 12 ljudi. Pošto so prenašala kurirji v ^nahrbtnikih peš, podnevi lin ponoči. Stanico je z \ sem potrebnim materialom preskrbovalo okoliško civilno prebivalstvo, kasneje pa intendant linije. Oborožitev moštva na stanioi je bila sestavljena iz pušk ter pištol. Vse tri opisane staniice so se nahajale na terenih, ki jih sovražnik ni cesto kontroliral ter so bile zaradi tega v boljšem položaju kot druge Sta niče. Zveza je bila po vseh treh vzdrževana ponoči in podnevi. Kurirji niso bili \- tolikšni nevairnosti kakor njiihoNi šotovariši v sosednjih sianicah. 4. Staniča Gabrška gora G-5 je bila ustanovljena julija 1942 po prihodu TI. grupe odredov na'Gorenjsko. Pred marceni 1945 je služila kot terenska baza za teren Poljane—Javorje—Delnice. Prvotno je bila zgrajena ob potoku nad vasjo Delnice iz grobega lesa in desk ter popolnoma pod /:emljo z dvojnimi stenami, med katerimi je bil pesek. Zvezo je vzdrževala s stanico na Martinj vrhu G-3 na javki v bližini Javorij ter s stanico ^ Todražu G-? na javki Visoko v Poljanski dolini. Kasneje, po ukinitvi stanice v Todražu G-7, je vzdrževala zvezo s stanico Staniše G-13 na javki pri Sv. Volbenkii. po njeni premestitvi v Sopotnico pa tam. Staniča \ Gabrški gori G-5 pa je imela do ukinitve februarja 1945 zvezo tudi s 'terenskimi forumi, tehniko in ambulanto na Malenskeni vrhu. Njen komandir je bil do njene ukinitve oziroma spojitve s stanico v Sopotnici G-13 Stanko Pnstovrh. politdelegal pa Jaka Justin. Na stanici je bilo najmanj 5, a največ ? kurirjev. Pošto so prenašali v ^nahrbtnikih; na zvezo G-3 podnevi, na stanici G-7 in G-13 pa ponoči. Staniica je odigrala v političnem in kulturnem pogledu važno vlogo, ker je imela sedež v bližini večjih naselij, kjer so bili ljudje naklonjeni n airodnoosvoibod i 1 nemu giba nj n. 19 5. s t a 11 i C a \ S t a ii i š a h , p o z^n e j e v S o p o t n ic i G-13 je bila formirana marca 1943 in je imela svoj sedež v Polhovcii pri Stanišah. Prvotno je bila zgrajena iz desk, do polovice skrita v zemlji in pokrita s strešno lepenko. Meseca februaTJa 1944 je bila premeščena v grapo Bukov gozd nad Sopotnico. Tam je bila zgrajena iz desk v obbki šotora in zamaskirana s smrečjem. Pol ure od nje je bila v gabrški šoli postojanka nemških žan- darjev, 50 po števihi. Zato je bila proti koncu leta 1944 premeščena v grapo za vasjo Podoben o. Zvezo je vdrževala najprej preko Poljanske Sore s stanico pri Sv. Andreju G-i5, nato pa vse do osvoboditve z novoustanovljeno stanico v Bodoveljski grapi G-13a. Poleg tega je vzdrževala zvezo tudi s stanico v Todražu G-7 (do njene ukinitve), nato pa s stanico Gabrška gora G-5 do februarja 1945, ko se je z njo spojila. Po spojitvi se je povezala s stanioo G-3 na Martinj vrhu. Komandir stanice je biil pred in po spojitvi Jože Jamnik-Damjan, polit- delegat pa Martin Krek-Avgust. Na slanici je bilo prvotno najmanj 7. a največ 11 kurirjev. Po spojitvi pa se je število kurirjev povečalo na 17. Dvakrat so kurirji te stanice, ki so bili oboiroženi z lahkim uLitraljezom in dvema brzostrelkama, napadli sovražne patrulje in jih pognali v beg. Ob napadu na sovražno postojanko v Poljanah leta 1944 so kurirji sode lovali skupaj z enotami IX. korpusa. Ta sovražna postojanka je bila takrat uničena. 6. S t and ca Bodoveljska grapa G-13a je bila ustanovljena februarja 1944. Imela je sedež v nekem gozdu na Polhovcu. Zgrajena je bila iz smrekovega lubja v obliki šotora. Premikala pa se je iz ene parcele na drugo. Bila je bolj obveščevalnega pomena in je imela nalogo skrbeti za prehod preko ceste v Poljanski dolini in preko Poljanske Sore. Povezana je bila s slanicama Sopotnica iG-13 in Sv. Andrej G-15. Komandir istanice je bil Janez PlatiSa, za njim pa do osvoboditve Stanko Pustavrh. Politdelegat je bil Pavel Kržišnik-Žerjav. Na stanici so bili vsega 4 tovariši, to je 2 kurirja, komandir in politdelegat. 7. Staniča Sv. Andrej G-15 je l>ila ustanovljena marca 1943. Sedež je imela najprej v Sorževih smrekicah v grapi Hrastnica. Baraka je bila zgra jena do polovice v zemlji in iz smrekovih brun. Pokrita je bila z deskami. V tem bunkerju so se kurirji zadrževali 6 mesecev, od avgusta 1943 do januarja 1944, ko iso se zairadi Bele garde premaknili v Okornov gozd na Sv. Baribani. Tu so zgradili iz desk podobno karavlo, le da je imela dvojne rtene in med stenamii zemljo, kar naj bi služilo kot varovanje pred sovraž nikovimi kroglami v primeru nenadnega napada. Zaradi izdajstva pa je bila slanica že čez 14 dni napadena in požgana. listočaisno je bila požgana tudi baraka v Sorževih smrekicah. Napad in požig so izvršili belogardisti s Črnega vrha. Dobili so tudi precej plena, kajti ravno prejšnji večer je prišla iz Medvod hrana in drugi material. Tretjo karavlo so zgradili v Baro novem gozdu in je bila podobna prvi. Rabili so jo približno en mesec, nato pa so se premaknili v Tošč in zatem v Tomažko\o in Lipnik, kjer so pre bivali pod šotori. Karavla v Baironovem gozdu je ostala prazna še do ofenzive v aprilu 1943, ko so jo belogardisti odknili in požgali. Vse karavle so bile tehnično dobro zgrajene in so bile opremljene z majhno pečjo (gažperčkom). Dimna cev je bila zaradi prikritja dima speljana več metrov po zemlji. Kuiiirji so uporabljali za kurjavo tak les, ki ni dajal preveč dima. 20 Zveza je potekala najprej od stanice Staniše G-13, ipio njeni prestavitvi pa od stanice Bodoveljska grapa C-13a do stanice Studenčice G-25. Poleg tega je funkcionirala tudi zveza z enotami, ki so se zadrževale na tem teritoriju. Kritičnih prehodov na tem jiodročju ni bilo, pogoste x>a so bile sovražne zasede iu hajke, ki so trajale po več dni skupaj. Prvi komandir staniice je bil Vinko Arhar-Vojko, ki pa je bi! 27. aprila 1944 premeščen za p>olitkomisarja linije. Na njegovo mesto je bdi imenovan Janez Plaiiša, kurir te sifinice. Ko je bil Platiša ranjen, ga je zamenjal kurir iz staoiice 0-13 Karel Riihtaršič-Drago, kd je ostal na tem položaju do osvoboditve. Politdelegat je bil Janez Lukanc-Kostja. Kurirjev je bila najmanj 9, a največ 16. Meseca septembra 1943 so kurirji napadli patrolo treh nemških vojakov, ki so pe'ljald s konjsko vprego živiila in tobak po Bodoveljski grapi. Enega Nemca so ranili, druga dva pa sta pobegnila. Material so zaplenili. Novembra istega leta so porezali in odnesli okoli 5—6000 m telefonske žice in izpodžagali telegrafske drogove od Puštala do Fojske žage. Ta telefon je bil speljan iz Škofje Loke do sov-ražnikove postojanke na Crneim vrhu. Februarja 1*H4 so izvršili rekvd- 2dcijo pri nekem izagrizenem nemšketm pristašu v Martančevi hiši v^ Pu- štalu in mu zaplenili radioaparat in ročno blagajno, v kateri je bilo večje število nemških mark, prispevikov za nemško »ziimsko pomoč«. 8. Staniča Studenčice G-25 je bila ustanovljena jainuarja 1944 in se je nahajala na medvoškem terenu. Zveze so potekale od stanice Sv. Andrej G-15 do stanice Irboje G-25a. Bile so precej težavne, ker so vodile preko železnice, glavne ceste Ljub ljana—Kranj, preko Save in mimo številnih isovražnih postojank. Najbolj je bil naporen prehod čez Savo, ker je bilo treba reko prebresti ali pre plavati. Na iniciativo kurirja Avgusta Cegnarja-Cuka je bil izdelan primi tiven splav za prebod preko reke. Ker se je izkazalo, da je splav neprikladen iz konspirativnih razlogov, je dal to\ariš Cuk izdelati manjši čoln iz ploče vine, ki je bil pripravmejši za prevoz in maskirainje. Komandir stanice je bil Firanc Dobnikar-Branko vse do začetka febru arja 1945. ko je prevzel pKJsle komandanta linije. Njegovo mesto je prevzel kurir te stanice Martin Dobnikar-Lesnikovc. Politdelegat je bil Ivan Bo- gataj-Aleš, po njegovi smrti pa Franc Novak-Diko, kurir te stanice. Na staniici je službovalo najmanj 10 in največ 17 knrirjev. Ta slanica je izvršila največ pomembnejših akcij na svojem teritoriju. Dne 8. sep tembra 1943 so kurirji sodelovali pri akciji, ki jo je vodil član VOS Pavle Ingolič-Bar, ko Sio minirali železniško progo med Mednom in Medvodami in iztirili tovarni vlak z eksplozivom. Takoj za to akcijo je sledil napad na nemS'ko patruljo ipetih Jnož v Ločniški grapi. Padla sta dva Nemca, eden je bil ujet. dva pa ranjena. Zaplenjena je bila tudi ena brzostrelka in ena puška. Nadalje so kurirji siodelovali pri izpodžaganju telefonskih drogov v bližini Reteč in Jeperce v razdalji okoli 2 km. Požgali so dve gradbeni baraki v Preski, kjer so Nemci nameravali graditi letališče. Ze septembra leta 1943 so kurirji iztirili tovorni vlak pri Zg. Senici. Zatem je sledila akcija na železniško pK>stajo v Vižmairjih, kjer so zaplenili eno puško, radioaparat, več telefonov in poškodovali telefonsko centralo. Nadalje so izvršili sabo- tažno akcijo, ko so spojili telefonski vod z vodom visoke napetosti. Zaradi tega je bil ustavljen železniški promet za 16 ur. Jeseni 1943 so napadli pošto v Medvodah in zapleniili radioaparat in dva telefona in poškodovali tele- 21 Kurirji vodijo iz sestroljcnega letala rešene angleške letalce v zbirno bazo. Fotografirano v Stari Oselici. (Original v lo^škem nuizejn.) foiisko centralo. Istočasno so zapJenili tudi nekaj ob leke, muuicije in odej, ki so se nahajale v nekem nemškem avtomobilu, ki je bil v popravilu v mehanič ni delavnici. Spomladi leta 1944 -SO zaplenili večjo ko ličino denarja v tovarni ce luloze v Goričanah in ob tej priliki porezali gonilno jermenje in ga odnesli s seboj. Kurirja Ivan Knific- Drago in Valentin Avgu- štin-Zvonko sta ob neki pri ložnosti v letu 1944 naletela na belogardistično zasedo v bližini Mavčič in jo po gnala v beg, dva belogar dista pa uibila. \ istem letu sta ponovno naletela na belogardistično zasedo med Jeperco in Kranjem, ki ju je hotela živa zajeti, kar pa se jim ni posre čilo, ker sta na zasedo odprla ogenj in se nato umaknila. Dne 12. septembra 1944 so Nemoi pričakali v zasedi kurirja Franca Tehovnika-Grabnarja in ga žiivega ujeli. Ker kljub strahotnemu mučenju ni izdal sedeža slanice in svojih sotovarišev. so ga odpeljali v bližnji gozd in ga po dolgem mučenju umorili. Tovariši so ga našli šele deset dni kasneje z odrezaimo glavo. Eden najtežjah datumov v zgodovini te slanice pa je 11. november 1944, ko so Nemci po izdaji Rudolfa Bašlja-Švankarja, ki je prišel sem iz neke enote na Gorenjskem, organizirali veliko hajko na partizanske karavle in bun kerje. Prtišlo je do večjih spopadov med Nemci ter kurirji in borci, ki so se zadrževali na terenu okoli Medvod. Ubitih je bilo 13 partizanov, med njimi knrirja Ivan Bogataj-Aleš in Avgust Cegnar, dočim so bili trije ranjeni. \ začetku marca 1945 so Nemoi zaradi izdajstva napadli slanico G-25. Ker je bil bunkar slanice pod zemljo in je imel zasilen izhod po 30m dolgem rova, so se kurirji, 7 po številu, ob napadu rešili in odnesli s seboj vso opremo, orožje in pošto. 9. Staniča Žirovski vrh G-9 je bila ustanovljena avgusta 1943. Ves čas svojega obstoja se je zadrževala ^• gozdu, kjer so imeli postavljene šotore. Kasneje se je selila od kmetije do kmetije, menjaje svoje mesto ludi večkrat na teden. Zvezo je vzdrže\ ala s slanicama Cerkno P-35 in Todraž G-7 ter s slanico v Kališu TV-2a na javkii v Podlipi, pozneje pa tudi s slanico Dobrače\o G-36 na žirovskem terenu. Na slanici sta bila najmanj dva, a največ 9 kurirjev. Z vsem potrebnim inaterialoni se je prvotno oskrbovala pri civilnem prebivalstvu svojega terena, kasneje pa pri gospodarski komisiji v Žireh. 10. Staniča Dob race v o G-56 je bila ustanovljena jesena 1944. Vdrževala je zvezo s slanico Žirovski vrh G-9 in s slanico TV-2a. Služila je za potrebe terenskih forumov vojaških enot v vsej Žirovski kotlini. 22 11. Staniča 1 o d r a ž G-7 je bila ustanovljena marca 1943 na terenu Todraža oziroma Bačen. Lstanovljena je bila kot ena izmed pr\-ih in je v letu 1943 služila potrebam PK KPS za Gorenjsko in potrebam 1. gorenjske relejne linije. Staniča je bila zgrajena prvotno v obliki šotorov iz smrekovih vej, kasneje pa je dobila šotorska krila. Poskušala je napraviti tudi bunker pod zemljo, ki pa je bil takoj uničen od belogardistov, ki so ta teren močno kontrolirali. Zaradi tega je bilo vzdrževanje zveze na tej staniici zelo otež- kočeno lin je bila v jeseni 1944 ukinjena. Njeno vlogo je prevzela slanica G-13. Zvezo je vzdrževala med slanicama v Ključu TV-2 in na Gai>rški gori G-5, s sta'iiioo Žirovski vrh G-9 in na stanico G-13. Na slanici je bilo najmanj 5, a največ 16 kurirjev. PRILOGE Skica omrežja I. gorenjske relejne linije Zemljeviid kaže ozemlje, po katerem je bilo razipredeno kurirsiko omrežje I. gorenjske relejne linije. Vanj so vneseni najvažnejši kraji, glavna porečja in komunikacijske zveze. S točkami so označeni sedeži kurirskih stanic, črtkane linije pa kažejo glavne smeri njihovih medsebojnih zvez. 23 SEZNAM KURIRJEV, KOMANDIRJEV IN POLITDELEGATOV I. gorenjske relejne linije v letu 1944-45 po razpoložljivih podatkih Krek Jakob Krek Mar'tin-Avgust Kristan Janez-Fazan Krmelj Čiril-Primož Krnielj Franc-Igor I Kržišnik Anton-Groga Kržišnik Pavel-Zerjav KržJšniik Štefan Likar Franc-Rafel Lotrič Franc-Florjan Lukanc Janez-Kostja Luzjnar Evgen-Vinetov Mahovec Matei\ž iMakuc Andrej Mavri Viktor Mendižovec Tomaž-Brko Mesec Vinko-Cene Mihevc Matevž-Jiirij Miiklič Anton Mrak Amton-Jereb Mušič Simon Naglic Bennard-Miloš Novak FrancnDiiiko Novak Vinko Oblak Janez Okorn Leopokl-Lajo Omejc F>a.nc-Lovreinc Osredkar Ivan Ov.ijač Jože-Zmago Paič Francka-Ivica Pegam Anton Peternelj Jože iPintar Jurij Pišler Štefan Platiša Janez Podviz Franc-Dono Pogačar Andrej-Lado Porenta Alojz-Boro Potočnik Janez-Štefan Prezelj Alojz-Lovrač Prezelj Štefan Primožič Jakob-Goran Primožič Peter Primoži č Štefan Pustavrh fitanko Rihtaršič Karel-Drago Stanovniik Franc-Marko Sink Alojz-Rudi Subic Jože-Bolti Tavčar Antoai-Majski Tehovnik Janez-Florjan Tehovnik Valentiin-'Grabnar Trdina Janez-Bolti Troha Jeirncj Tušek Alojz 1. 2. 3. 4. •5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. )9. 20. 21. 22. 23. 24. 25. .26. 27. 28. 29. 30. 3). 32. 33. 54. 3i. 3^. 37. 38. 59. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. Avguštin Valentin-Zvonko Babnik Andrej-Bogdan Bergant Franc-Jurče Bernard Alojz-Gorenje Bernard Franc-Jurko Be.šter Franc-Frankopaji Biilban Vinko Bilban Vimko-Drago Bogataj Ivan-Aleš Bogataj Mirko Bohinc Filip-Luka Brišar Pa vel-Ku ko vi ca Cegnar Janez-Cuk Cebulj Drago-Srečko Dagarin Rado Demšar Anton-Aleš Dobnikar Franc-Branko I>obnikar Gregor-Kranje Dobnikar Martin-Lasnikovc Eržen Franc-Sine Gabrijeilčič Maks Gašperšič Franc iGatej Mihael-Miha Golja Anton-Begnš Gol j a Franc Gruden Anton-Tomo Gruden Janko-Arso Hafner Alojz Hafner Alojz-Zivko Hafner Franc-Marko Janinik Jože-Damijan Jankovec Jakob JensterJe Alibin-Hribar Jensterle Franc Jensterle Jože Jeran Anton Jezeršek Pavel-Daki Justin Alojz Justin Jaka Kemperle Ferdo Klemenčič Vencelj Knific Ivan-Drago Koibal Janez Koblar Niko-Sandi Kos Amton-Avgust Kos Maiks-Brariko Kosem Ivan Košenina Janez Košir Jože-iRaijko Košir Pavd-Voilk Košmelj Mitja Krajnik Franc-Jernač Krajini k Janez Krailj Jaiiko-Zvoniko Krek Andrej-Igor II Krek Franc-fine 57. 56. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 95. 94. 95. %. 97. 98. 99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110. 111. 24 SEZNAM PADLIH, UJETIH IN POBEGLIH KURIRJEV I. gorenjske relejne linije v letih 1944/45 jx) razpoložljivih dokumentih Staniča G-25 1. Tehovnik Valentin-Grabnar 2. Bogataj Ivan-Aleš 5. Ceg-nar Janez-Cuk 4. Bohinc Filip-Luka Staniča G-15 1. Pirezelj Alojz-Lovrač Staniča G-15a 1. Okorn Leopold-Lajo 2. Osredkar Ivan Staniča G-15 1. Kržišnhk Anton-Croga 2. Krajnik Janeiz 3. Kos Anton-Avigust 4. Nasrlič Bernard^Miloš 5. Košir jože-Rajko Staniča G-9 1. Su'bic Jože-Bohi Staniča G-5 1. Luznar Evrgen-Vinetov 2. Justin Jaka Od komande linije 1. iKrajnik Franc-Jernač 2. Alfonz \ ''top v NOV 18. 4. 1944 25. 2. 1944 30. 4. 1944 21. 7. 1943 17. 3. 194.3 1. 5. 1943 7. 1. 1944 4. 5. 1943 32. 3. 1944 5. 6. 1943 20. 8. 1943 6. «. 1943 8. 5. 1943 8. 5. 1943 3, 5. 1943 17. 6. 1^3 pudel 12. 9. 1944 11. 11*. 1944 U. 11. 1944 11. 11. 1944 15. 4. 1944 3. 5. 1945 17. 11. 1944 12. 5. 1944 aprila 1945 aprila 1945 aprila 1945 •6. 5. 1944 11. 5. 1944 5. 6. 1944 17. 6. 1944 aprila 1945 Težje in lažje rainjenih je bilo na I. gorenjski relejni liniji 12 kurirjev, ki .so vsi okrevali. Trije od teh so postali invalidi NOV. Ujeta sta bila kurirja Cirili KrlTlelj^Pri^lož in Franc Krek-Tine, oba s stanice G-15. Dezertjirali so trije kurirji: Franc Hafner-iMarko :s stanice G-15, Matevž Mihevc s stamice G-25 in Alojz Bernard-Crorenjc s stanice G-3. OPOMBA Prispevke, ustniene in pismene, so za ta članek prispevali preživeli kurirji, komandirji, politdelegati, poiitkomisarji in komandanti I. gorenjsike relejme linije Cveto Novaik, Rok Cerair, Janko Polajnar-Vane, Ivan Kralj-Zvonko, Jože Kržiišnik- Ali, Viniko Arhar-Vojko. Janez Trdina-Bolti, Alojz Hafner, Valentin Hren-Kljukec, Jože Galioič-Marko, Jakob Jankovec-Ljubo, Jože Jiimnik-Damijan, Pavel Košir- Vovk. Karel Rihtaršič-Drago. Franc Dobnikar-Branko, Ivan Knific-Drago, delino pa tudi ljudje s terena, po katerem je liniija potelkala. Vsem, ki so sodelovali pr.i zbiramju gradiva, se v imenu vseh članov I. go renjske relejne Jinije najtopleje zahvaljujem, obenem pa vse ponovno naiprošam, da zbrano giradivo nadailje izpopolnjujejo in ga zbirajo ter siproti dostavljajo muzeju NOB v Škof ji Loki. 25