LETO XX. — številka 38 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je-»enice, Krai.j, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. - Izdaja časopisno pod-jetj- »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIA KRANJ — sreda, 24. V. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhai.i od oktobra 1947 kot tednik. Od 1 januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob -redah in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob Titovem rojstnem dnevu 25. maj je dan mladosti, dan vseh mladih v Jugoslaviji, 75. rojstni dan maršala Tita. Iz roke v roko, od ust do ust so šle čestitke in pozdravi po vsej Jugoslaviji, saj se vsi zavedamo, kaj nam Tito pomeni. Z njim je povezano vse, kar imamo in kar bomo še imeli. Tudi praznovanje njegovega rojstnega dne ni več samo rojstni dan, temveč praznik vse mladine, ki mu skozi vsa ta leta vojnih, delovnih in političnih zmag stala ob strani. če se ozremo nazaj, vidimo, da je naša revolucija prepojena tudi s krvjo mladine, ki je nesebično pomagala graditi stavbo socialistične Jugoslavije in da se še danes bori za nadaljnje razvijanje družbenih odnosov v smeri graditve socializma in komunizma. Tito je verjel in verjame mladini, čeprav že prene-kateri občani obupujejo nad njo. Ve, da smo mladi iskriv, živ in pošten, sestavni del naše družbe in da smo sposobni na svojih ramah nositi težave, ki nam jih nalagata družbena in gospodarska reforma ter samosvoja pot v socializem. Nismo doživeli ne strahot vojne, ne preganjanja, ne streljanja in ne zapiranja po taboriščih, pa vseeno ljubimo domovino, našo domovino, saj se zavedamo, da revolucija ni enkratno dejanje, je družbeni proces, družbena preobrazba, v kateri uresničujemo osvoboditev človeka in dela, smotre, za katere se je človeštvo stoletja silno trudilo in veliko žrtvovalo. Praznika kot sta Titov rojstni dan in 30 let njegovega dela na čelu naše komunistične organizacije sta vseljudska praznika, ki zanikata vsa generacijska nasprotja, saj sta posvečena delu in življenju našega voditelja in zvezi komunistov, ki pri razreševanju kakršnilikoli družbenih vprašanj nista nikoli nastopala s stališča ene generacije do druge. Morda je veličina tega trenutka in vse globoko zaupanje naših ljudi, mladih in starejših, do svojega voditelja zasnovano prav na spoznanju, da je človekova vrednost v tem, da spozna utrip napredka in se zanj z vso energijo svoje osebnosti zavzame. Zlagana je teorija o dozdevnih nasprotjih med starimi in mladimi, v družbenem gibanju danes in tukaj gre za spopad med idejami napredka in silami, ki vlečejo nazaj. Tito kot osebnost nas torej na vsakem koraku bogati z novimi spoznanji, zato nam je še posebej drag- „ „ . ... Stane. Bostjancič Konferenca komunistov jeseniške železarne Utrditev samoupravljanja - temeljni programski smoter in glavna smer idejno političnega delovanja komunistov V tridesetih aktivih dela 970 komunistov železarne Reorganizacija ZK v Železarni ter aktualna proizvodna in organizacijska vprašanja delavskih svetov železarne, sta bili osnovni temi, ki sta prevladovali na konferenci ZK jeseniške železarne. Na predlog posebne komisije, ki jo je imenovala letna konferenca, so komunisti železarne organizacijsko povezani v tridesetih aktivih. Pri iskanju novih oblik so sledili načelu, da ZK ne more reševati vseh vprašanj y okviru osnovnih organizacij in komiteja. Sprejeto je bilo stališče, naj o vseh vprašanjih pomembnih za celotno podjetje, komunisti nastopajo kot celota. Ker pa aktivi in konference ne morejo uspešno delati, če niso postavljena izhodišča za analizo določenega stanja kakor tudi reševanja problemov, so formirali posebne delovne grupe, ki jih sestavljajo komunisti, ki zaradi se- Planina ni razočarala gostov Ljubljančanka Slavica Kolar — miss narcis Črni oblaki nad Golico niso odvrnili ljudi, da se ne bi podali v čudovit gorski svet občudovat prekrasno naravo in poslušat lepe Slakove melodije. S številnimi avtobusi in okrog 900 avtomobili je v nedeljo okrog 10.000 ljudi obiskalo Planino pod Golico. Izvolitev miss narcis so zaradi slabega vremena in obiska preložili od sobote na nedeljo. Komisijo za izvolitev miss narcis so sestavljali: ing. Miroslav Nikolič, pomočnik tehničnega direktorja železarne, Jože Vidic. sodelavec Glasa in Bergant, predsednik turističnega društva Planina pod Golico. Pri tem opravilu Posvet v dijaškem domu Minulo soboto je bilo v Dijaškem domu v Kranju 12. redno posvetovanje domskih skupnosti iz Celja, Kranja, Kopra, Nove gorice, Novega mesta in Murske Sobote. Posveta so se udeležili tudi predstavniki domov oz. zavodov. Govorili so o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju in programu letošnjih prireditev, ki so postale že tradicionalne. Razveseljiva je bila ugotovitev, da je mladina v domovih zelo napredna in delavna. Precej so govorili tudi o življenju dijakov, predvsem o pomanjkanju prostorov za družbeno delo, o slabih gmotnih razmerah dijakov in drugem. Po posvetu so si udeleženci ogledali tudi nekatere zanimivosti Kranja in okolice. -rč bi komisija kmalu zašla v zagato. Neki mladi jeseniški nepridiprav je namreč ukradel cel blok glasovalnih lističev. Ko je komisija to prek zvočnika objavila, so ljudje tatica kmalu našli in ga predali v roke miličnikom. Tako se je neljuba zadeva srečno končala. Ukradene lističe je komisija uničila. Pri tem je zanimivo, da je bil na vseh ukradenih lističih glas za neko Jeseničanko, ki je kandidirala za miss narcis. Vsak gost, ki je plačal vstopnino, je imel pravico do enega glasovalnega lističa in s tem do enega glasa. Pri tem so organizatorji imeli manjši spodrsljaj, ker niso delili glasovalnih lističev skupno z vstopnicami. Šesta miss narcis je postala SLAVICA KOLAR iz Ljubljane, stara 18 let, učenka 4. razreda srednje ekonomske šole. Za nagrado bo preživela sedem dni na počitnicah na otoku Pagu. Slavica je druga (Nadalj. na 5. str.) znanjenosti s problemom lahko predlagajo najustreznejša stališča. Od marca delujejo pri ko miteju železarne štiri delovne grape, in sicer: grupa zi vprašanja delitve in nagraje vanja; grupa za vprašanja samoupravljanja; grupa za vprašanja ekonomičnosti proizvodnje in organizacije deU ter aktiv mladih komunistov Te grupe so zelo aktivne it so se sestajale od marca da Ije dvakrat tedensko. Delov ne grupe namreč proučujej< določene probleme in iščejc pota za njihovo razreševanja ter pripravljajo gradivo 23 aktive in konference. To pa je zelo odgovorna naloga, saj so delovne grupe kreatorji politike in sprejeta stališča na konferenci ali aktivu obvezujejo celotno članstvo. Poleg delovnih grup deluje pri tovarniškem komiteju pet komisij. Druga novost v delu železarne je javnost dala Vsa prizadevanja in stali šča posredujejo preko tovar, niškega glasila celotnemu kolektivu, ki jih lahko ocenjuje in dopolnjuje. To je pomembno zato, ker komunisti nimajo do kolektiva ločenih teženj. Kolektiv bo pozitiv na prizadevanja komunistov podpiral, to pa le v primeru, Če bo s stališči seznanjen. Reorganizacija ZK v železarni ni samo na papirju, ampak živ in intenziven proces, ki na podlagi dvomesečnih izkušenj veliko obeta. Največ časa v triurni raz pravi so komunisti posvetili aktualnim proizvodnim in organizacijskim vprašan jem. Težkoče in problemi, ki se iz dneva v dan pojavljajo v vse bolj zaostreni obliki in se manifestirajo v stalni nelik. vidnosti podjetja, v velikih (Nadalj. na 2. str.) Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj SUPERAVTOMATIČNE PRALNE STROJE »CASTOR« po N din 3029,— UVOŽENE ZAVESE šir. 300 cm po N din 39,91 VELIKO IZBIRO POHIŠTVA IN PREPROG dobite v prodajalni Kokra — Dekor v Kranju, Koroška c. 35 Pri nakupu odobrimo potrošniški kredit _____J 4603 GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SREDA - 24. mafe Igg (Nadaljevanje s 1.strani) Utrditev samoupravljanja... zadolžitvah, v zmanjševanju naročil nasploh in zaradi slabe kvalitete izdelkov, na porastu stroškov, na tehnološki in poslovno-planski nedisciplini, so nedvomno posledica starih metod dela in organizacije, ki je ustrezala prejšnjim obdobjem visoke konjunkture. Sprejeli so stališče, naj se delavski sveti delovnih enot in zbori delovnih enot večkrat sklicujejo, toda s krajšimi dnevnimi redi, katerih vsebina naj bo predvsem razprava in sklepanje o proizvodnji in gospodarjenju delovne enote. Zavzeli so se za dolgoročno poslovno politiko in večjo odgovornost komunistov ter vodilnih ljudi železarne. Srečko Mlinaric je dejal, da je organizacija dela in delovnih metod v krizi. V delu je vse preveč ležernosti, subjektivizma, birokratizma in tehnokratizma. »Ljudje imajo občutek, da se premika samo spodaj, ne pa tudi v vodstvu železarne«, je dejal Mlinaric. Ing. Matevž Hafner, direktor Železarne, je povedal, da vsak mesec od-premijo za milijardo S din več izdelkov, kot dobi železarna denarja za izdelke. Trenutno kupci železarni dolgujejo okrog 13 milijard S din, cločim je železarna dolžna svojim dobaviteljem okrog 8 milijard, »če kupca odslovimo, bo dejal: hvala lepa, grem drugam kupovat« je dejal tovariš Hafner. To pa je že druga stran tega problema. Tovariš Ertel, sekretar komiteja, je dejal, da kolektiv pričakuje od vodotva podjetja, strokovnih s'užb in obratovodstev, da delo organizirajo in pripravijo tako, da lastne Slabosti ne bodo zmanjševale osebne dohodke. Komunisti železarne se ziia-jo soočiti s problemi, zato lahko pričakujemo, da bodo njihova prizadevanja plodna. J. Vidic S seje radovljiške občinske skupščine Sedem in ne več devet svetov Pred drugo sejo občinske skupščine v Kranju Program dela skupščine in svetov Predsednik občinske skupščine v Kranju Slavko Zalo-knr je za četrtek, 25. maja, popoldan sklical drugo sejo obeh zborov občinske skupščine. Kot prva točka je na dnevnem redu razprava in program dela občinske skupščine in njenih svetov za letos. Razen tega pa je predvideno, da bodo odborniki sprejeli tudi odlok o premijah za kravje mleko, obravnavali in potrdili statute delovnih organizacij in obravnavali programe delovnih organizacij za prehod na 42-urni tednik. Kot zadnja točka pa so na dnevnem redu volitve in imenovanja. Se pred skupno sejo pa bosta imela oba zbora ločeni seji. Odborniki bodo na svojih sejah podali slovesno izjavo. Zbor delovnih skupnosti pa bo izvolil sedem članov skupščine izobraževalne skupnosti Kranj. A. 2. Seja skupščine v Domžalah V četrtek, 25. maja, bo v Domžalah 2. seja obeh zborov skupščine občine Domžale. Na dnevnem redu je potrditev zaključnega računa proračuna občine Domžale za leto 1966, sprej-em odloka o potrditvi zazidalnega načrta Domžale—sever I in dopolnitev odloka o prometnem davku občine Domžale. Prejšnji petek je bila v Radovljici druga seja obeh zborov občinske skupščine, na kateri so razpravljali predvsem o odloku o spremembi in dopolnitvi statuta občine Radovljica. Gre za spremembo števila svetov pri občinski skupščini. Komisija za statut je namreč predlagala skupščini, naj se število svetov zmanjša od dosedanjih 9 na 7. Skupščina je predlog soglasno in brez razprave sprejela. Po statutu radovljiške občine iz leta 1964 je imela skupščina 12 svetov. Z odlokom o spremembah in dopolnitvah statuta iz leta 1965 je bilo število svetov zmanjšano na 8, naknadno pa je bil v skladu z določili zakona o narodni obrambi ustanovljen še svet za narodno obrambo. Ko je komisija za statut razpravljala o delu dosedanjih svetov, njihovih pristojnostih in o vse večjem prenašanju pristojnosti na samoupravne organe, je predlagala nekatere združitve dosedanjih svetov. Tako so na V Kranju parada mladosti Parada mladih v četrtek, 25. maja, ob 16.30 po ulicah Kranja Po presledku nekaj let bo v počastitev dneva mladosti letos v Kranju zopet parada mladosti. V paradi bodo nastopili mladinci iz specializiranih organizacij (športnih klubov, taborniki, strelci, počitniška zveza itd.). V četrtek ob 16.30 bo krenil sprevod izpred novega sodišča po Cesti Staneta Žagarja, okoli kina Center na Koroško cesto, skozi mesto, čez Titov trg nazaj skozi mesto do parkirnega prostora za Staro pošto, kjer se bodo mladinci razšli. V paradi bo nastopala tudi godba na pihala. TRGOVSKA HIŠA V ŠKOFJI LOKI — Te dni so začeli graditi trgovsko hišo v škofji Loki. O gradnji so bile živahne razprave, veliko prepričevanja in dokazovanja, vendar ljudje ob začetku gradnje še vedno negodujejo nad lokacijo. — Foto: F. Perdan seji sprejeli odlok o spremembi in dopolnitvi statuta, ki določa, da se svet za šolstvo in svet za kulturo, pro-sveto in telesno kulturo združita v svet za prosveto in kulturo, svet za zdravstvo in svet za socialno varstvo pa v svet za zdravstvo in socialno varstvo. Pri združitvi prvih dveh svetov so upoštevali pristojnosti, ki jih ima zavod za prosvetno-pedagoško službo in pristojnosti, ki jih bo imela bodoča temeljna izobraževalna skupnost, ki mora začeti z delom 1. junija. Pri sedanjem svetu za kulturo, prosveto in telesno kulturo so upoštevali, da so vse te prizadete organizacije povezane v ustrezne strokovne občinske zvezen ki v glavnem ustrezno vodijo politiko vsaka na svo- Po prvi razpravi v izobraževalnih centrih Slaba udeležba Občinski komite-zveze komunistov je letos v kranjski občini ustanovil 12 izobraževalnih centrov. Pred kratkim je bilo zaključeno prvo predavanje, ki so se ga udeležili komunisti iz delovnih organizacij in s terena. Od 2107 vabljenih komunistov se je prvega predavanja v vseh dvanajstih centrih udeležilo le 55R komunistov ali 27 odstot-kr.v. Takšna udeležba pa je pre> j slaba. Zanimivo je, da se je predavanja udeležilo več komunistov s terenskih kot pa iz delovnih organizacij. Tako se je iz Iskre, Tek-stilindusa in Save udeležilo le nekaj več kot 13 odstotkov komunistov. jem področju in zato ni po-; trebe, da bi moral obstajati še poseben svet za te zadeve pri občinski skupščini. Podobni problemi nastajajo pri zdravstvu in socialnem varstvu. Zdravstvena služba temelji na popolni samoupravi^ v njihovih samoupravnih svetih pa sodelujejo predstavniki javnosti. Bodoča organizacija zdravstvene službe pa predvideva, da bo samostojen zdravstveni dom na približno 40.000 prebivalcev. Problematiko socialnega varstva pa je možno uspešno reševati le z ustrezno strokovno usposobljeno službo, ki je hkrati tesno povezana z zdravstveno službo. Zato v Radovljici menijo, da je združitev teh dveh svetov utemeljena. Zaradi spremembe števila svetov so na zadnji seji sprejeli tudi nov odlok o imenovanju in delegiranju članov svetov občinske skupščine, ki določa, katere samoupravne organizacije delegirajo v posamezen svet svojega člana. Na seji so izvolili tudi nove člane posameznih odborniških komisij. Trgovsko podjetje Lesce objavlja prosto delovno mesto prodajalke za prodajno mesto pri šobcu v Lescah. Pogoj: znanje nemškega jezika. Delovno razmerje se sklone za določen čas. Osebni dohodek v skladu s pravilnikom o delitvi 'osebnih dohodkov. Interesenti naj pošljejo svoje prijave na upravo podjetja do maja 1967. 28. Prometno podjetje Ljubljana transport Poslovna enota Jesenice objavlja prosta delovna mesta za: 1. več avtobusnih šoferjev 2. avtoličarja 3. avtoelektrikarja Pogoji: Za delovno mesto pod I. šofer D kategorije s stanovanjem na Jesenicah ali v bližnji okolici, pod 2. in 3. VK ali KD delavec avtoličars-ke oz. avtoelektrikarske stroke. Nova vseljiva stanovanja zagotovljena. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s posebnim pogojem poskusnega dela. Rok za sprejemanje vlog je 15 dni od objave. GOSPODARSTVO GLAS * 3. STRAN Poprečni osebni dohodki v marcu v škofjeloški občini Industrija in obrt z najnižjimi osebnimi dohodki Poprečni osebni dohodki v občini 823 N din — v gospodarstvu 819 N din, v negospodarstvu 860 N din Zanimivo pri pregledu poprečnih osebnih dohodkov v občini škofja Loka je predvsem to, da so delavci v industriji (766 N din) in obrti (755 N din) najmanj zaslužili. Med posameznimi panogami so imeli najvišje poprečje osebnih dohodkov v družbenih in državnih organih (992 N din). Najvišje poprečne osebne dohodke v industriji so imeli v Gorenjski predilnici (991 N din), Elektru (965 N din) in presenetljivo — v Odeji (912 N din), kjer so imeli tako kar za 49,2 odstotka višje dohodke kot lanskega marca. Med tistimi, ki so imeli poprečne osebne dohodke nad 1000 N din, so naslednji: Kmetijska zadruga (1110), Transturist (1098), Veletrgovina Loka (1158), Kroj (1130), Stanovanjsko podjetje (1118), Posebna Oš Škofja Loka (1030), družbeno politične organizacije (1190), skupščina občine (1093) in Pravna pomoč 1351). V občini so le tri podjetja, ki so ime'la poprečne osebne dohodke nižje od 600 N din: Iskra (465), Niko (529) in Usluge (577). Izvoz industrijskih podjetij v Škof j i Loki Gorenjska predilnica in Elra Gorenjska predilnica in Elra prekoračili lanskoletni izvoz štirih mesecev za več kot 50 odstotkov V aprilu je bila najboljši izvoznik v občini Iskra iz Železnikov, ki je izvozila za 75.336 dolarjev blaga, kar pomeni 34,2 odstotka več kot aprila lani. Lanskoletni aprilski izvoz so še povećali v Eiri in v LIP ćešnjica. prvih štirih mesecih leta izvozila že tri četrtine izvoza določenega s planom. Vrednost izvoza znaša 377.138 dolarjev ali 571 dolarjev na zaposlenega delavca. štirimesečni letošnji izvoz kaže, da so letos boljši izvozniki le Elra (za 54,6%) LIP Cešnjica (9%) i,n Gorenjska predilnica (57,4%). Gorenjska predilnica je v Proizvodnja v loški Zaostajanje za Industrija podjetja v škofjeloški občini so naredila v prvih štirih letošnjih mesecih za 12.389.000 N dinarjev blaga, kar pomeni, da so dosegli 94,4 odstotka lanskoletne proizvodnje. Lansko štirimesečno proizvodnjo so presegli v Elri industriji v aprilu lanskim letom (48,8%). Marmorju (17,3%), Jelovici in LIP Cešnjica (po 9,5%). V aprilu je industrija naredila za 3025 tisoč N dinarjev izdelkov, kar je za 834 tisoč N dinarjev manj kot lanskega aprila. Na Jesenicah Za investicijsko vzdrževalna dela 186 milijonov S dinarjev Junija bo poteklo leto dni odkar se je konstituiralo Stanovanjsko podjetje Jesenice in že lahko zabeležimo prve uspehe njegovega dela. Za leto 1966 ni bil izdelan program investicijsko vzdrževalnih del, ker bi bil sestavljen prepozno in bi v času gradbene sezone ne uspeli izvesti najnujnejših del. Po sklepu razširjenega delavskega sveta je podjetje izvajalo dela, ki so bila najnujnejša za zaščito stavb, kot so krovska, kleparska, pleskai-ska ipd., vse pa v okviru 25 odstotkov sredstev stanarin. Od skupno predvidenih sredstev za investicijsko vzdrževanje je bilo porabljenih 29 milijonov S din. S tem denarjem so opravili razna dela na 79 hišah. Hišni sveti so predlagali za letos za okrog 200 milijonov S din investicijsko vzdrževalnih del. Vsa ta dela v letošnjem programu investicijsko vzdrževalnih del stanovanjskega podjetja Jesenice niso mogla biti zajeta, ker ni na razpolago toliko denarja. V ta namen bodo letos uporabili 176 milijonov S din. V programu so sicer dela v višini 156 milijonov din, v rezervi pa so zadržali 20 milijonov S din. Menim, da je delavski svet podjetja pravilno ukrepal, saj nedavna podražitev gradbenega materiala lahko (kar verjetno tudi bo) vpliva na podražitev investicijsko vzdrževalnih in sploh gradbenih del. Jože Vidic ŽREBANJE BLAGOVNO DENARNE LOTERIJE ZVEZE BORCEV — V nedeljo dopoldne je bilo v avli občinske skupščine v Kranju žrebanje blagovno-denarne loterije občinskega odbora ZZB NOB Kranj, žrebanje je bilo javno, zanj je bilo veliko zanimanje, saj so ljudje do zadnjega kotička napolnili avlo skupščine. Na sliki: komisija, ki je skrbela za pravilen potek žrebanja, pred njo pa boben, ki je delil srečo - Foto: F. Perdan Zanimiva akcija Transturista iz Škofje Loke Enake pogoje za alpski in obmorski turizem Bohinjske izkušnje dajejo prednost alpskemu turizmu V svoji skromnosti, da ne rečem — nevednosti, smo na splošno prepričani, da imamo, že kar lepo število zimsko športnih centrov. Poznavalci trdijo drugače, saj dokazujejo, da v naši republiki ni niti enega zimsko športnega centra, ampak da imamo le več krajev, v katerih smo jih začeli razvijati, a jim nismo uspeli dati celovite oblike. Vzrok za to je pomanjkanje denar. Predvideno je bilo, da bo podjetje Transturist iz Šk. Loke letos nadaljevalo sistem vdgelškin žičnic na najbolj zanimivi predel med Sijo in Zadnjim Voglom, kjer je do junija vedno dovolj snega in, da bo zgradilo še eno nihalko iz doline, ker sedanja še zdaleč ne zadošča potrebam. Toda v času, ko smo pričakovali, da bo podjetje objavilo odločitev o tem, kaj bo letos gradilo, je namesto tega na sedem pristojnih republiških in zveznih organov naslovilo nujno prošnjo, da pomagajo uredili vprašanje financiranja turizma na alpskem področju. Transturist je pri tem izhajal iz svojih izkušenj z Voglom, vendar je prepričan, da tudi investitorji vseh drugih zimsko-turističnih centrov težijo povsem enake težave. Gre za to, da so za turistične investicije ha alpskem področju na voljo le kratkoročni krediti z visoko obrestno mero. To zelo obremenju-je podjetja, ki investirajo na tem področju, tako da niso sposobna do konca speljati svojih načrtov. Pri neizogibnem nakupu tuje opreme za žičnice pa se srečujejo z drugim neugodnim določilom. Za to namreč lahko uporabijo le 7 odstotkov svojega deviznega dohodka. Transturistov predlog za spremembe predpisov je razumen. Poteguje se za to, da bi ves devizni dohodek žičnic lahko uporabili za njihovo obnavljanje in razširjanje. Glede kreditne politike želi doseči, da bi bil alpski turizem obravnavan enako kot obmorski. Vzrok za to, da že doslej ni bilo tako, je deloma verjetno tudi v dejstvu, da alpski turizem nima svojega celovitega razvojnega programa s prikazom potrebnih naložb. Tako je tudi v srednjeročnih programih gospodarskega razvoja pristal na prav obrobnem mestu. 2e ena sama ugotovitev iz Bohinja pa ka- I že, da je po krivici zapostav-! ljen. Tretjo sezono po tem, j ko so bila v bohinjski turi-i zem vključena tudi smučišča i na Voglu je očitno, da bodo imeli v kratkem tu dve povsem enakovredni sezoni, razpotegnjeni prek 10 mesecev v letu. To pa je vsekakor več kot si v turizmu lahko želimo in dovolj, da razumemo, da vsega bremena izgradnje žičnic in gostinskih objektov v gorah ni mogoča naprtiti le podjetjem, ki so vanje pripravljena investirati. Kmečka olicet V nedeljo so vaščani Rateč, male vasice na tromeji, priredili kmečko ohcct, kakršno v tem kraju že dolgo ne pomnijo. Poročila sla se JOŽE MAKOVEC, delavec v Železarni in TIN CA RIHTAR, uslužbenka pošte v Ratečah. Takoj po obredu in poroki sta bila ženin in nevesta zo- , pet svobodna in oba — sam- • ska. Kmečka ohcet j« bila upri- j zorjena sama za dunajsko le- j levizijo. Pri snemanju je sodelovalo okrog 50 vaščanov, ki so bili vsi v narodnih nošah. Seveda niso manjkali luđi okrašeni kmečki vozovi; harmonikaš in vse, kar sodi k slaremu poročnemu obredu. Verjetno nikjer na Gorenjskem nimajo loliko narodnih noš kot v Ratečah. Čudno, da tega nismo opazili doma in naša domača televizija. J. Vidic Za dan mladosti Plesi, izleti, igre, priredil Jeseniška mladina je pripravila pester program prireditev v počastitev dneva mladosti. V ponedeljek je mladina iz Rateč uprizorila Razvalino življenja, zvečer pa je bil večer plesov jugoslovanskih narodov v izvedbi jeseniške folklorne skupine. Na programu je tudi Pesem polja, ki so jo pripravili mladinci iz Mojstrano, če pa bo ta prireditev odpad'a. bo literarni večer jeseniških književnikov. Športni program obsega štafelni tek po jeseniških mestnih ulicah, kjer bo sodelovala mladina jeseniških šol. Republiški center klubov OZN ter občinski center Slovenj Gradec organizirata jutri (v četrtek) v Slovenj Gradcu srečanje vseh klubov OZN Slovenije in udeležencev akcije zbiranja pomoči za Vietnam, ki jo je organiziral klub OZN na osnovni šoli Ton* Cufar na Jesenicah. Tudi Je- i serifeam organizirajo izlet s I Slovenj G-adec. GLAS * 4 STRAN KULTURA IN PROSVETA SREDA — 24. maja 1967 V nedeljo, 21. maja, je bila na dvorišču Prehodnega mladinskega doma v Preddvoru revija pevskih zborov na prostem. Revijo je organiziralo kulturno-umetniško društvo Matija Valjavec iz Preddvora s sodelovanjem sveta Svobod in prosvetnih društev kranjske občine. Na sliki: 145-članski pevski zbor osemletke Lucijan Seljak iz Stra-žišča pod vodstvom dirigenta Dolinska — Foto Franc Per-dan V Škof ji Loki ob tednu muzejev Staro mesto v novih podobah Letošnji teden muzejev — kot vemo so zanj odmerjeni dnevi od 22. do 28. maja — se odvija v znamenju prireditev na temo »Muzeji in turizem«, da bi tako prispeval svoj delež k dejavnosti v mednarodnem turističnem letu. Loški muzej je imel pri izbiri razstave za to priložnost dokaj srečno roko. Odločil se je za prikaz motivov Škofje Lcke, ki jih je v tem letu izdelal domačin, absolvent Akademije za likovno umetnost Boris Jesih. Za razstavo, ki so jo odprli v ponedeljek, je 24-letni umetnik pripravil realistično zasnovane risbe, ekspresionistično navdahnjene linoreze in s svojskim odnosom do motiva upodobljene oljne slike. Prav s slednjimi je odkril mnoge prikrite vrednote starega mesta in mu dal novo vrsto upodobitev, ki opozarjajo na njegove lepe posebnosti. Boris Jesih, najmlajši likovnik — občudovalec Škofje Loke tako s svojim delom dostojno nadaljuje bogato tradicijo upodabljanja mesta v sotočju dveh Sor, ki v tem na Slovenskem skoraj nima primere. Od leta 1649, ko je bila Skoija Loka prvič upodobljena na bakrorezu, je našla svoj prostor na številnih zaobljub-nih podobah in drugih delih slikarjev 17., 18., in 19. stoletja. Se posebej velja omenili slovenske impresioniste z Cioharjem na čelu in končno novejša dela Pavla Bozovi-čarja, Dore Plestenjak, Iva Cubica in Francija Novinca. Vodilna tema letošnjega trdna muzejev je Loški muzej spodbudila tudi k temu, da je vsem, ki bodo sodelovali pri dirkah za nagrado Loke namenil brezplačne vstopnice za ogled muzej-*k h zbii k — S. V nekaj stavkih KRANJ: razstava Julija Primčeva In njen rod — Danes, v sredo, 24. maja bo v galeriji Prešernove hiše otvoritev razstave Julija Primčeva in njen rod, ki jo je pripravil Gorenjski muzej Kranj. Ob otvoritvi bodo člani Kluba kulturnih delavcev Kranj izvedli krajši kulturni program. Častilci Prešernove poezije vabljeni! Vstopnine ni. ŠKOFJA LOKA: Predavanje Barvne umetnine pod mikroskopom — Včeraj, 23. maja, zvečer ob osmih je v galeriji na Loškem gradu v okviru praznovanja tedna muzejev predaval konservator Milan Železnik o barvah na umetninah pod mikroskopom. Zanimivo predavanje, ki sta ga priredila Muzejsko društvo škofja Loka in Loški muzej, so spremljali barvni diapozitivi. KRANJ: V Dijaškem domu uprizorili Cankarjevo delo Jernejeva pravica — Za letošnjo X. redno revijo amaterskih gledališč, ki bo od 29. maja do 4. junija v Murski Soboti, se je tudi dramska sekcija domske skupnosti Dijaškega doma v Kranju lepo pripravila. V gledališki dvorani Dijaškega doma so pripravili akademijo in ob tej priložnosti uprizorili znano Cankarjevo delo Jernejeva pravica, ki ga je re-žiral Laci Cigoj. Delo je bilo zelo ugodno ocenjeno predvsem zaradi originalne scene, svojstvene kostumacije in.vr5" žije. Dramska sekcija se je z njim uvrstila med 9 najboljših slovenskih amaterskih odrov. To je lepo priznanje za delo dramske sekcije, ki jo že nekaj časa uspešno vodi profesorica Pavlina B^čič. TRZIC: razstava Maurica Vlamincka — Delavska univerza Tržič je ta mesec priredila že šesto letošnjo razstavo reprodukcijskih del znanih slikarjev. Večina del te zadnje razstave so reprodukcije tako imenovanega fauvističnega sloga (fauves je francoska beseda in pomeni divjaki), katerega značilni predstavniki so Derain Dufy, Vlaminck, Ronault m drugi. Med njimi posebno izstopa prav Vlaminck. Izobraževalne skupnosti na Gorenjskem Za osnovne šole bo vsaka občina skrbela sama, srednje šole pa bodo vključene v regionalne skupnosti Na Gorenjskem so se odločili, da bo imela vsaka občina svojo temeljno izobraževalno skupnost, njihove ustanovne skupščine pa so predvideli za zadnje dni maja. Tedaj bodo med drugimi izvolili tudi člane sveta izobraževalne skupnosti srednjih šol in domov za učence teh šol, ki bo skupna za občine Kranj, škofja Loka, Tržič, Radovljica in Jesenice. VABILO K OGLEDU RAZSTAVE Zavod za prosvetno - pedagoško službo Kranj vabi ob dnevu mladosti na razstavo Tehnični pouk v osnovnih šolah. Razen osnovnih šol iz Kranja, Škofje Loke in Tržiča razstavljajo še varstveno - vzgojne ustanove, klubi ljudske tehnike, komisija za prometno vzgojo v Kranju in komunalni zavod za zaposlovanje delavcev. Razstava bo odprta v prostorih delavskega doma v Kranju od 25. do vštetega 28. maja, vsak dan od 8. do 18. ure. Kdaj obljubljeni zbor volivcev? V Adergasu hočejo obdržati šolo V Adergasu imajo podružnično šolo, ki jo prva štiri leta obiskujejo učenci vasi Trata, Adergas, Velesovo in Praprotmi polica, v višje razrede pa hodijo v Cerklje. Šola je sicer že stara, vendar občani krajevne skupnosti Velesovo trdijo, da ima vse pogoje za pouk, potrebna bi bila le manjšega popravila (ostrešje in nekaj drugih ma- O pripravah za oblikovanje te regionalne skupnosti so se predstavniki gorenjskih občinskih skupščin minuli ponedeljek pomenili na sestanku v Kranju. Ob tej priložnosti so se zedinili, da bo imela vsaka občina v svetu regionalne skupnosti 3 člane, sedež sveta pa bo v Kranju. Finančne posle bo za skupnost opravljal oddelek za finance skupščine občine Kranj, administrativne tajnik kra-njske temeljne izobraževalne skupnosti, strokovno pedagoško delo za skupnost pa so poverili zavodu za prosvetno-pe-dagoško službo Kranj. S tem v zvezi so se udeleženci ponedeljkovega razgovora zavzeli za to, da čimprej pride do dokončne združitve kranjskega in jeseniškega zavoda za prosvetno-pedagoško službo. Oba sta se že lani domenila za nekatere skupne službe in oblike dela in se na združitev tudi dobro pripravila. Potreben je le še pristanek občinskih skupščin Jesenice in Radovljica — ustanoviteljev jeseniškega zavoda. Prva naloga sveta regionalne skupnosti srednjih šol bo vsekakor to, da ugotovi finančne potrebe šol in domov, pripravi ključ, po katerem bodo občine prispevale za te zavode in izdela merila, ki bodo zavodom za enake naloge zagotavljala enake finančne pogoje. Po izračunih medobčinskega sklada za financiranje strokovnih šol bo letos samo za gorenjske šole potrebno zbrati 560 milijonov S dinarjev, k temu pa je treba dodati še sredstva za tri gimnazije in za zavod za prosvetno-pedagoško službo, ki bodo odslej tudi financirani s sredstvi skupnosti srednjih šJ. lenkosti). Ali bo šola ostala ali ne, se bodo učenci tudi v nižje razrede osemletke vozili z avtobusom v Cerklje ali pa bodo obiskovali šolo doma? — to je vprašanje, ki so ga že večkrat pretresali na zborih volivcev in raznih sestankih. Večina prebivalcev omenjenih vasi je za to, da šola ostane, nekateri pa so — tako kaže — za ukinitev. O tem so razpravljali tudi na zboru volivcev 19. marca. Ker so bile takrat na dnevnem redu tudi druge stvari in ker je šola problem, ki ljudi najbolj žuli, zato pa zasluži temeljite obravnave, so se dogovorili, da bodo na zboru volivcev, ki da bo konec aprila, posebej razpravljali samo o njej in se tudi s tajnim glasovanjem odločili, naj bi šola ostala ali ne. April je že mimo in maj se je že začel bližati koncu, zbora volivcev pa občina še ni sklicala. Zakaj? — tako se sprašujejo ljudje. Po volitvah je vse utihnilo! — tako pravijo. Ljudje bi radi, da bi šola ostala, radi bi to povedali, radi bi bili gotovi. Zdaj pa ne vejo, kako »tisti zgoraj« po svoje nekaj delajo in urejaj« zadevo, ki je zanje selo ak- ' tualna. Upajo pa, da bodo le kmalu imeli možnost povedati svoj« mnenje na zboru volivcev, ki bi moral biti že pred mesecem dni. A. Triler Vse več komentatorjev se strinja z ugotovitvijo, da poskušajo biti ZDA svetovni žandar in si prisvojiti pravico odločanja o vsem, kar se na svetu dogaja, da odločajo o vojni in miru, o usodah vlad v posameznih državah, o njihovi politiki. Dogodki v svetu potrjujejo te ugotovitve. Seveda ni mogoče vsega tega doseči s stiki na uradnih nivojih med predstavniki vlad* stvari, ki v zadnjem času razburjajo svet. Oboroževanje Saudske Arabije in s tem v zvezi napeto vzdušje med arabskimi državami. Znano je, da stopnjevanju v tem delu sveta botrujejo ZDA, saj so ZDA razen Velike Britanije glavni dobavitelj orožja. Državni udar v Grčiji je nastal v tesnem sodelovanju s CIA. Čeprav ZDA sedaj na videz pritiska- Svetovni žandar Te dni po svetu V ponedeljek je prispel na Brione predsednik državnega sveta NDR Walter Ulbricht. Predsednik Ulbricht bo preživel nekaj časa na oddihu v naši državi. Generalni sekretar OZN U Tant je v ponedeljek odpotoval v Kairo. Ob njegovem odhodu iz New Yorka niso objavili nobenih podrobnosti. Govorijo le, da bo s predsednikom Naserjcm izmenjal mnenja o položaju na Srednjem vzhodu. Med petdnevno akcijo V južnem delu demilitarizirane cone v Vietnamu je padlo 83 ameriških marincev, petsto pa je bilo ranjenih. Američani trdijo, da so ubili v teh bojih 616 severnovietnamskih vojakov in južnovietnamskih partizanov. Grški kralj Konstantin je pred nedavnim sporočil, da je od vojaške vlade dobil zagotovilo, da bodo v šestih mesecih pripravili načrte nove ustave. Po izjavah vojaških voditeljev kaže, da bo sedanji režim ostal na oblasti nekaj let. Tuji opazovalci v Kairu monijp, da je na meji med, Egiptom in Izraelom v Akap-skem zalivu najkritienejši položaj. Proti temu zalivu tako Egipčani kot Izraelci neprenehoma pošiljajo nove vojake. Iz slovenskih zamejskih časopisov SLOVENSKI VESTNIK Slovenska mladina iz Celovca bo v četrtek, 25. maja, prišla na enodnevni izlet v Ljubljano. Ob tej priložnosti ti bo med drugim ogledala tudi studio RTV Ljubljana. V nedeljo, 14-. maja, je bila v Ravnah na Koroškem slavnostna seja občinske skupščine, na kateri so podelili domicil koroškim partizanskim enotam. NAS TEDNIK V Vrbi se je od 10. do J.2. maja zbralo veliko število zastopnikov kulturnega in političnega življenja Koroške, Furlanije, Julijske Benečije In Slovenije. Z raznimi predavanji, ekskurzijami in razpravami so se seznanili z gospodarsko problematiko sosednjih pokrajin. 16. aprila so dekleta gospodinjske šole iz St. Jakoba v Rožu uprizorile v St. Vidu v Podjuni igro Prižgala je luč. Zaradi tega je vlogo detektiva — žandarja prevzela ameriška obveščevalna služba CIA, ki je v zadnjem času uspela celo obračati svetovno javno mnenje na dogodke, ki so za ZDA manj boleči kot npr. sama vojna v Vietnamu. Poglejmo le jo na diktatorsko grško vlado, je znano, da je pri udaru šlo tudi za interese samih ZDA, ki so hotele dobiti v Grčiji večji vpliv. Na tesno povezanost kaže tudi izjava grške vlade na vprašanje, s kom bo najtesneje sodelovala, če ji ZDA od- tegnejo pomoč. Odgovor je bil: z ZDA. Naelektrizirano ozračje med Izraelom in ZAR je prav tako posledica dela CIA. Na področju, kjer se križajo interesi Velike Britanije, ZDA, Sovjetske zveze in Kitajske ni bilo ležko ustvarili položaja, ki je pritegnil svetovno pozornost. Zakaj vso to? Odgovor je jasen. V svetu je v zadnjem času nastajala vse večja reakcija na ameriško početje v Vietnamu. Ameriškim \Tadnim predstavnikom skoraj ni več mogoč prihod v Evropo. CIA je reagirala pa svoje. Pozornost javnega mnenja je obrnila na druga dogajanja in na ta način vsaj delno ublažila ogromni moralni pritisk. Pod močnim vplivom CIA je danes skoraj ves zahod. Nek Ucre izmed predpostavk je pred kratkim potrdil nekdanji šef mednarodnega oddelka CIA Thomas Bra-den. Izjavil je, da je sam nakazal ameriškim sindikatom več tisoč dolarjev, da so po vojni »pomagali« zahodnim sindikatom. Poleg tega je znano, da so bile pod vplivom CIA mnoge študentske organizacije, da je francoski tisk saniii v letu 1951 dobil 2540 milijonov frankov ameriške pomoči, da so denar od CIA dobivale- Svetovna skupščina mladine s sedežem v Da-karju, britanska revija En-counter, zah.-nemški Kongres- za kulturno svobodo, bostonski filharmonični orkester. Brez dvoma je spisek še zelo dolg in brez dvoma drži, da to pomoč CIA ne daje zastonj. Na političnem področju je prav tako cela vrsla ameriških posegov: Gvatemala 1954, Gvajana 190;:, Domini-kana 196G, Grčija 1967 ... Vlade, nezaželene v ZDA, padajo, a CTA obstaja. Kdo bo naslednji na vrsti? Siriju.* P. Čolnar V Novi predpisi Brez vize v devetnajst dežel Pisali smo že, da je začel veljati novi zakon o potnih dokumentih jugoslovanskih državljanov za potovanje v inozemstvo. Ob tej priložnosti je zvezni sekretariat za notranje zadeve izdal posebna pojasnila, ki bodo prav gotovo zanimiva za vse, ki potujejo v zamejstvo in teh je čedalje vač. V zadnjem času opažajo, da ima-jo posamezniki težave pri prehodu čez mejo zato, ker hočejo potovati v inozemstvo z novimi potnimi listi, veljavnimi deset let, toda brez ustrezne vize oziroma poprejšnje potrditve. Zalo pristojni organi opozarjajo, da morajo biti novi potni listi potrjeni pri pristojnem občinskem organu ter samo tako [ predstavljajo ustrezen potni dokument. Hkrati opozarjajo obmejni . organi, da večkrat želijo ob-| čani, ki so vpisani v družinski potni list, potovati v zamejstvo brez osebe, na katero se glasi potni' list. Zvezni sekretariat za notranje zadeve zato opozarja vse, da brez nosilca potnega lista drugi člani, ki so vpisani na družinski potni list. ne morejo potovati sami. Po novem zakonu, ki je pred kratkim začel veljati, lahko potujejo naši državlja- Planina ni razočarala gostov (Nadalj. s 1. str.) Ljubljančanka, ki je osvojila ta naslov. Pred njo je ta naslov osvojila Metka Hribar, prav tako iz Ljubljane. • Za spremljevalki letošnje miss narcis sta bili izvoljeni NEVENKA SECEK z Jesenic in Zdenka Gabrič s Scnove- Za hrano in pijaco je bilo dobro preskrbljeno. Cene so bile zmerne in nižje kot na Jesenicah. Vsekakor pa bo potrebno v bodoče še marsikaj urediti, da bodo vsi obiskovalci nar-cisnih poljan res zadovoljni. Plesišče je premajhno, kakor sploh celotni prostor pod gasilskim domom, kjer so igrali in peli Slaki. Na tem prostoru je bila takšna gneča, da je bila prava muka priti s ceste na plesišče ali v bližino Slakovih. Čeprav so se številni lastniki avtomobilov jezili na miličnike zaradi nekaterih slabosti in občasnih zastojev v pror. etu, moram reči. da so miličniki res požrtvovalno opravljali svojo službo. ni z novim potrjenim potnim listom brez vize v naslednjih 19/ držav: Alžirijo, Avstrijo* Maroko, Tunizijo, Poljsko* Švedsko, Norveško, Finsko, Islandijo, Romunijo, Cehoslo-vaško, Bolgarijo, Madžarsko* Kubo, Italijo, ZSSR, Mongolijo, Združeno arabsko republiko in Dansko. Trenutno se pogajamo o ukinitvi viz tudi za Japonsko. Za potovanje v vse te dežele je veljaven dokument potni list, ki je potrjen in velja za dVe leti za neomejeno število prehodov. Vsaki dve leti bodo občani morali, pri pristojnem občinskem organu potni lis-t znova potrditi. Postopek je v tem primeru isti kot tedaj, ko vložite prošnjo za nov potni list. V druge države naši občani ne morejo potovati brez viz. Za potovanja v te države pa lahko prav tako dobijo izhodno vizo za neomejeno število potovanj, ki velja dve leti. Od konzularnih predstavnikov dežele, v katero žele potovati, morajo v tem primeru dobiti ustrezno vizo po isiem postopku kot ie veljal doslej. Občani, ki žele dlje ostati v inozemstvu, kakor tudi tisti, ki tam že živijo, bodo dobili stalne potne liste z veljavnostjo deset let in hkrati tudi vizo za neomejeno število potovanj. V tem primeru bo viza veljala toliko let kot polni dokument (torej deset let). Novi zakon predvideva tudi olajšave za skupinska potovanja v zamejstvo s tako imunovanim kolektivnim potnim listom. Na novem kolektivnem potnem listu bo namreč samo fotografija nosilca tega dokumenta, torej organizatorja potovanja ali vodiča, medtem ko bodo imena ostalih potnikov v ta polni dokUme:it: samo vpisana. Saša Ooorifa M K G O H Ji V T J gorenjski kraji St ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje % gorenjski kraji ta \)uAje % gorenjski kraji in \3uAje PANORAMA • PANORAMA « PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA » PANORAMA # PANORAMA # P Za 700.000 funtov sedem minut strahu Zapiski iz Reteč in okolice (1) Dopisnik rubrike Gorenjski kraji in ljudje Ivan Bogataj z Godešiča, ki je bil rojen v Retečah, nam je poslal zanimiv dopis o življenju in delu v Retečah in okolici pred petdesetimi in več leti. K dopisu je priložil tudi štiri fotografije, ki jih bomo v prihodnjih številkah objavili. V spremnem pismu med drugim sporoča: »Pošiljam vam nekaj skromnih zapisov o življenju in delu nekdaj v tem kraju. Oprostite, ker je slabo napisano! Veste, zdaj je veliko dela na polju in sem pisal šele pome zvečer, nekaj večerov zapored ...« Ne, ni slabo napisano, hr dobro je. Sicer pa prisluhnimo, kaj nam bo povedal Bofttaj! Na gruntu so bili: gospodar in gospodinja, dve dekli (ali celo tri ali štiri), dva hlapca in pastir. Na polgruntu sta bila razen gospodarja in gospodinje ena dekla in en hlapec. Bajtarji so bili revni mali kmetje, ki niso imeli nobene dekle ali hlapca. Dekle so se na gruntu ločevale med seboj. Bila je prva in druga dekla, kot je npr. pri obrtniku prvi in drugi vajenec. Prva dekla je bila nekakšna pomočnica gospodinji; opravljala je lažja m lepša dela. V hlevu je bila npr. njena dolžnost samo molža krav. V kuhinji je pomagala gospodinji in če nje ni bilo doma, jo je prva dekla nadomestovala. Ce je bilo na gruntu več dekel, je prva de- Pred petdesetimi leti is še več nazaj so se ljudje jdi v Retečah in okolici udarjali največ s kmetijstvom. Le malo ljudi se je ukvarjalo z obrtjo ali kakšnim dr%m poklicem. V vaseh so bili grunti, to je velike kr':je. polgruntarji in P- -ttarji ali kajžarji. Grunt je imel .~aj-manj 6 ha orne zemlje nekateri grunti pa so jo »Jieli tudi po 10 ha ali celo ši Več. Velikost gruntov je biis torej različna; ni bilo teW določeno, koliko zemlje ji io-ral imeti kdo, da se imenoval gruntar. Gozda trajne) so imele kmetije i%d-no še enkrat več kot^me zemlje, travnikov in pa&bv skupaj pa je bilo nekaj*!anj kot orne zemlje. kla vedno dobivala od gospodarja in gospodinje navodila, kaj morajo ostale dekle tistega dne delati. Druga dekla je opravljala »nižja«, bolj umazana dela: iz hleva je spravljala gnoj, pozimi je delala rezanico (zubane) za živino, varovala je otroke itd. Za prvo deklo je bila vedno tista, ki je bila že več let pri hiši. Morala je biti sposobna, iznajdljiva, da je znala delo voditi. Za drugo deklo pa so bile navadno novinke in manj sposobne ženske. Prav tako je bilo pri hlapcih. Grunt je imel prvega in drugega hlapca. Prvi hlapec je gospodarja — če ga ni bilo doma — vedno nadomeščal, vodil je delo na kmetiji. Drugi hlapec je opravljal »nižja« dela. Dekleta so spala v kamrah ali štibelcih, hlapci pa v hlevih, največ pa v prostorih na skednju, to je nad hlevom. Ce je bila hudo mrzla zima, so spali v hlevu. Navadno si je hlapec postlal kar v koritu, v katerem so pripravljali rezanico (krmo) za živino. Hlapci in dekle so bili pri eni hiši po nekaj let, največkrat po štiri leta, potem pa so se menjavali. O veliki noči so se gospodarji in gospodinje zmenili s hlapci in deklami, kdo bo odšel stran, drugam. Tista dekla, ki je že vedela, kam bo šla, h kateri drugi hiši, je šla za veliko noč že tja po pirhe. O sv. Juriju pa so se dekle in hlapci menjavali, se pravi, da so menjali gospodarja in gospodinjo, hišo. Star pregovor pravi: Svet Jur, odpri dur, svet Marka pa prav, kar nagel (hitro) se sprav! Toda v tej menjavi se ni veliko spremenilo, saj dekle in hlapci niso šli iz vasi. Ostali so v vasi, le hiše so zamenjali. Bile pa so tudi izjeme. Zgodilo se je tudi, da je gospodarju umrla žena, pa je potem vzel za ženo prvo deklo, ki je bila seveda potem gospodinja. Zgodilo se je tudi, da je gospodarjev sin vzel deklo za ženo. Seveda pa je bila ta pot, da bi sin vzel deklo, sila trda. Takrat je bilo namreč pravilo, da je gruntar vzel gruntarico, kajžar pa kajžarico. Kot sem že omenil, je prišlo tudi do izjem, npr. da je gruntarski fant vzel za ženo kajžarsko dekle, vendar je bilo to zelo težko. Ob žetvi, ko je bilo veliko dela in je bilo žito treba čimprej požeti, so kmetje najemali priznane (čislane) žanji-ce iz Poljanske doline. Te žanjice so prišle kar na semenj v Loko, kjer so se potem z gospodarji pogajale (glihale) in nazadnje so zgli-hali. Gospodar je prišel iskat žanjice na semenj kar z vozom. Včasih jih je eden pripeljal za več kmetij. Te žanjice so bile izredno pridne. Zeti so začele že ob štirih zjutraj. Takrat so vse želi na roko, s srpi. Žanjice so najemali vedno za glavno žetev v juliju in potem še za ajdovo žetev konec septembra. Ob mlatvi. ki je trajala od sv. Jakoba do sv. Jerneja (24. avgust), so hodili po vaseh tudi mlatiči, revni fantje, ki niso imeli dela in so se ponujali za mlatev žita. Cepec je imel mlatič kar s seboj. Za en dan, to je od zore do mraka, je zaslužil po eno krono, to je danes približ- no 30 novih din. Pa še vesel je bil, če je dobil delo na podu. Ivan Bogataj, Godešič (Prihodnjič naprej) Pojasnilo V prejšnji številki smo pomotoma zapisali, da se bo zapis Franceta Kozjeka »Nekaj spominov na mladost« še nadaljeval. V resnici je zapisa konec, v uredniški mapi pa imamo še nekaj Kozjeko-vih prispevkov, od katerih je najbolj zanimiv tisti o Besni-ci pred 60 do 70 leti. Tega bomo objavili takoj, ko bomo končali z Zapiski iz Reteč in okolice, ki smo jih začeli objavljati v današnji številki. Razen tega čaka na objavo zanimiv zapis Antona Zormana iz Rodice pri Domžalah o pranju perila pred pol stoletjem. Vse dopisnike rubrike Gorenjski kraji in ljudje in druge bralce Glasa prosimo, da nam še pišeie. Rubrika bo zanimiva, če boste sami pisali vanjo. - at Sredi belega dne je londonsko podzemlje napadlo transport zlata Rotschildove banke. Rop je bil tvegan, vendar uspešen. Plačilo za strah: 35 stotov čistega zlata v vrednosti 700.000 funtov. I. maj, 11.35 — Londonski del mesta Bowling Green Lane. Pred trgovinami so stali tovornjaki z blagom. Nihče ni bil pozoren na može, ki so stali pri hiši št. 14. Bili so gangsterji, ki so čakali, da bo okoli vogala zavil oklopni tovornjak Rotschildove banke. II. 17 — Voznik tovornjaka Jack Chandler je prihajal iz neke tiskarne. Nenadoma ga je od zadaj udaril neznanec. Dva gangsterja sta ga odvlekla v neki tovornjak, mu zamašila usta in zvezala. 11.48 — Neki gangster je dvakrat potrkal na zadnja vrata tovornjaka. Le na ta znak sta smela Richard Brews in Walter Clements odpreti vrata. Gangsterji so torej morali poznati spoznavni znak. 11.49 — Brews in Clements 6ta odprla vrata. Dva tujca eta stala pred vrati in z amo-niakom omamila bančna uslužbenca. 11.50 — Zvezana in omamljena sta ležala uslužbenca na 140 kosih čistega zlata. Neki gangster je pognal motor in odpeljal. Vožnja je trajala štiri minute. Na neki stranski cesti so se vrata spet odprla. 11.54 — Rop se je posrečil. Gangsterji so preložili zlato na pripravljeni tovornjak. Trdo so morali delati. Nihče ni spregovoril besede, da jih ne bi pozneje izdal njihov glas. 12.25 — Ko so obvestili policijo, po gangsterjih ni bilo ne duha ne sluha. Ostal je tovornjak in ranjeni bančni uslužbenec. Scotland Yard ni našel nobenega prstnega odtisa, nobene sledi. »London je postal evropski Chicago,« so naslednji dan pisali časniki. »Banda je delala tako natančno kot vojaški generalni štab.« Ljudje iz Bowling Green Lana so molčali. Pred njihovimi vrati je londonsko podzemlje opravilo najbolj predrzen in tvegan rop, in to podnevi. Ljudje niso ničesar videli niti slišali kljub nagradi 50.000 funtov za izsleditev bande. Policija ve le eno: rop so morali pripravljati že dlje in naj bi pri njem sodelovalo šest do deset ljudi. Rop je bil glede organizacije podoben ropu na poštni vlak. 8. avgusta 1963 so roparji odnesli 2.500.000 funtov. 14 roparjev sedi za rešetkami. Denarja so našli bore malo. Tokrat se je policija pozanimala najprej za plen in še- le potem za storilce. Vsa pristanišča in vsa letališča so zastražili. Policija domneva, da bodo roparji poskusili nekje na Daljnem vzhodu zlato spraviti v denar. Drugo možnost vidi policija, da nekdo izmed bande ne bo molčal in se iz objestnosti izdal. Vohunov pa- je dovolj v londonskem podzemlju in bo vest še gorko prinesel policiji. Večkrat taka upanja varajo. Enkrat je Rotschildova banka že bila žrtev ropa. Maja 1963 so jo roparji olajšali za 200.000 funtov. Do danes niso našli nobene sledi. Z raznih meridianov sveta Potniška ladja - plavajoči hotel od dopisnika Tanjuga v Londonu Najbolj hvksuzna in obenem najudobnejša potniška ladja na svetu bo, če pojde vse po sreči, konec leta 1968 zaplula po morjih in oceanih. To bo ogromna ladja »Q 4«, last družbe »Cunard line«, ki je nedavno najavila začetek gradnje te ladje. Ta velikanka bo lahko sprejela več kot 2000 potnikov in jim bo lahko nudila največje udobnosti, kar si jih moremo misliti. Doilga bo 300 m. Poleg varne plovbe bo »Q 4« nudila svojim stanovalcem še naslednje udobnosti. Okrog 75 odstotkov vseh kabin bo imelo razgled na morje, vsaka kabina bo imela svoj WC in kopalnico. Potniki bodo imeli na ladji izredno mnogo prostora. Poleg mnogih salonov, dvoran in bazenov bo na volijo tudi parkirni prostor za 80 avtomobilov. »Q 4« se Po obsegu, (300 m dolžine in 70 m višine), ne razlikuje mnogo od svojih starejših sester »Queen Mary« in »Queen Elisabeth«, ki tudi lahko sprejmeta po okoli 2000 potnikov, razlika pa je v tem, da bodo novo ladjo gnali motorji s 110.000 KS, medtem ko so v obeh starejših ladjah vgrajeni motorji s 160.0CO KS, kljub manjši moči motorjev pa bo brzina vseh treh ladij enaka, t. j. okrog 28,5 vozlov na uro. Nova ladja bo torej grajena mnogo bolj ekonomično. O novem podvigu družbe »Cunard line« se je že mnogo razpravljalo, ker se marsikdo sprašuje, ali se v dobi, ko potniški promet na oceanskih ladjah zaradi hude konkurence prometa z avioni rapidno pada, še izplača tvegati okrog 30 milijonov funtov, kolikor bo stala »Q 4«. Vendar kaže, da se bo gradnja le izplačala, ker je nova ladja namenjena za krožna potovanja okoli sveta in to za najbogatejše sloje. Ladja bo kljub velikosti lahko preplula tako Sueški kot Panamski prekop. Miha Klinar: Mesta, ceste iniiizcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 9 Miha Klinar: Mesta, Domoiiiia III. DEL 30 Stivčeva umolkne, kakor da jo je P^Ved izčrpala, ali pa je vse to pripovedovala samo zato, da b« s izpovedala, izpovedala občutje nehotene krivde, ki se ji je oMiminu na svoje veselje ker med dopustniki ni bilo njenega moi« qjedla v dušo. Toda njen molk ni dolg, ker pripo^ o takratnih dogodkih v njeni vasi nadaljujejo Rozika, Marija i'- nati, a manj prizadeto kakor lahko o tem pripoveduje StivčeV3. škem Gradcu, kamor 5e je preselil s sinom Jožefom in najmlajšo hčerjo Terezijo, ie aktivno služboval še 21. septembra 1. 1870, ko p Stopil kot dvorni svetnik * p» koj. Užival pa je pokojnin,) Ie tri leta. Umrl je, Upanji »dolenjski Napoleon«, 5. avgusta 1. 1873. Njegov grob je na šentpetrskem pokopališču pri Gradcu. Možak, četudi včasi'1 t.u mogočnjak, bi bil že zJ-v> u; pozabljen, če ga ne bi *akon združil z imenom Prešernove Lavre... ČRTOMIR ZO&EC Po Prešernovih stopinjah Kosa se mu je zasadila v prsni koš V ponedeljek popoldne je 63-letni Lovro Mandeljc iz Hotemož hotel prekoračiti potok Mlinščico, ki je širok približno dva metra. V roki je imel nenasajeno koso. Pri skoku čez potok mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da se mu je kosa zasadila v prsni koš med četrtim in petim rebrom. Ker je bil ubod globok približno deset centimetrov, si je prere-zal obe pljučni arteriji in zaradi močne notranje krvavitve med prevozom v bolnišnico umrl. -sš Hudo ranjen motorist V nedeljo ob 19.05 sta v Je-reki v Zgornji bohinjski dolini trčila motorist Franc Tor-kar iz Garjuš in voznik osebnega avtomobila Janko Puci-har iz Ljubljane. Torkar je vozil iz Cešnjice proti Gor-jušam. Ko je pripeljal v blagi ovinek bolj po sredini ceste, mu je nasproti pripeljal Pu-ciher. Voznika sta se opazila na prekratki razdalji in kljub zaviranju trčenja nista mogla preprečiti. Motorist Torkar je bil pri nesreči hudo ranjen. Na obeh vozilih Je škode za 550.000 starih din. -sš Prevrnil se je pod cesto Na cesti II. reda Kranjska gora-Vršič se je v ponedeljek ob 15.30 prevrnil pod cesto osebni avto MB 235-31. Voznik Viktor Zaveršnik (28 let) je peljal proti Vršiču, ko ga je v štiriindvajseti serpentini zaneslo s cestišča in se je prevrnil pod cesto. Sopotniki v avtomobilu so bili laže ranjeni, na avtomobilu pa je škode za 200.000 starih din. -sš Mopedist izsiljeval prednost Zaradi izsiljevanja prednosti mopedista 6e je v nedeljo ob enih popoldne zgodila huda prometna nesreča v Lipni-d na križišču cest Kamna gor ica-Radovl j ica-Lipnica. Mopedist Jože Ažman (24 let) iz Hlebe pri Lescah je pripeljal iz Lipnice proti križišču. V tem trenutku pa je pripeljal po prednostni cesti osebni avto LJ 301-01, voznik Anton Rozman iz Cešnjice pri Podnartu. Ker mopedist ni ustavil, je prišlo do trčenja. Pri nesreči je bil sopotnik na mopedu Rudi Prašek (23 let) iz Lesc hudo ranjen. -si Gorenjski sejem v Kranju od 4. do 15. avgusta 1967 Poročilo o žrebanju Blagovno-denar-ne loterije Zveze združenj borcev NOV Kranj, ki je bilo 21. maja 1967 v Kranju srečke s končnicami so zadele: 081 50 — N din 954 50.— N din 676 50.— N din 303 100.— N din 1883 500.— N din 2485 500.—N din Moped Colibri 9827 T-12 Pralni stroj 2850 Gorenje Osebni avto 78080 Zastava 750 13046 Zastava 750 12964 Zastava 750 76180 Zastava 750 13926 Skoda 1000 MB 17372 Zastava 1300 Dobitke izplačuje upravni odbor Blagovno-denarne loterije ZZB NOV Kranj — Trg revolucije 4 II. Prevzem ali izplačilo dobitkov zapade v 60 dneh od objave rezultatov žrebanja. Blagovne dobitke dobitniki osebno prevzemajo pri prireditelju, za denarne dobitke pa dobitniki lahko pošljejo izžrebane srečke v vrednostnem pismu. Drobiž v tem tednu Taborniki na Poljanah V soboto popoldne je 113 tabornikov z Jesenic postavilo na Poljanah nad Jesenicami 31 šotorov. Ob pesmih in recitacijah ter tabornem ognju so preživeli lep večer in se s tem vključili v praznovanje dneva mladosti. Naslednjo soboto bodo taborili na Pristavi nad Jesenicami. J. Vidic Razpisna komi siga osnovne šole Stanko Mlakar, Šenčur razpisuje prosto delovno mesto učitelja slovenskega jezika (P ali PRU). Pogoj: diploma Stanovanja ni. Prijave pošljite do 5. junija 1967. V nedeljo ob 1.30 je prišlo do manjšega požara v delavnici podjetja Avtopromet v Kranju. Ker so se vnele mastne krpe, je zgorelo pet delovnih oblek. Skoda znaša 30 tisoč starih dinarjev. F. P. iz Struževega je neznani storilec v nedeljo med kino predstavo v kinu Cen7 ter ukradel 40.000 starih dinarjev. Denarnico je imel v zadnjem hlačnem žepu. M. P. iz Bitenj je bil v ponedeljek iz garaže ukraden osemlitrski bojler, steklena polica s kromirano ograjo in ogledalo. Vrednost ukradenih predmetov znaša 38.500 starih din. Neznani storilec je v ponedeljek vlomil v zaboj na gradbišču Pleskarskega podjetja Kranj v Gradnikovi ulici. Odnesel je več pleskarskega orodja. Postaja milice v Kranju je v nedeljo obravnavala osem vinjenih voznikov motornih vozil. Vsi bodo zaradi kršitve predlagani v upravno-kazen-ski postopek. -sš Piknik tržiške mladine pod Storžičem V nedeljo (21. maja) je občinski komite ZMS Tržič priredil v počastitev dne'va mladosti pri Domu pod Storžičem piknik tržiške mladine, katerega se je udeležilo okrog 80 mladincev. Med njimi so bili tudi člani taborniške organizacije izrodu Severne meje. V krajšem kulturnem programu pred spomenikom, kjer je pečila prva partizanska puška in kjer so padli prvi partizani 5. avgusta 1941 (Marija Štefe, Jože Janežič, Marija Bečan in Peter Ahačičj, je govoril znani tržiški prvoborec — direktor tovarne Runo Vlado Peraič-Planin. Zbrani mladini in gostom je na kratko orisal potek borbe. Po skupnem kosilu so taborniki rodu Severne meje priredili ob tabornem ognju krajši kulturni program in podelili priznanja svojim mladim članom. -dh Posvet z obrtniki v Kranju V petek, 26. maja, popoldne bo v Kranju zanimiv posvet z obrtniki kranjske občine, ki ga sklicuje Teritorialni strokovni odbor za obrt pri Gospodarski zbornici SRS v Kranju. Na posvetu bodo razpravljali o obrtništvu v občini, o pokojninskem in socialnem zavarovanju, o sklepanju pogodb s tujo delovno silo in sklepanju pogodb za občasno delo, o prispevkih in davkih obrtnikov, o sklepanju pogodb z učenci v gospodarstvu, o skladu za vzajemno pomoč in o hranilni kreditni službi. Dijaki višjih razredov srednjih šol, študentje in vsi, ki želite sodelovati z Glasom v naporih, da še bolj razširi krog svojih bralcev POZOR! Uprava časopisa Glas želi s primernimi sodelavci razširiti krog svojih naročnikov in zato vas vabi k sodelovanju. Delo je terensko v dodeljenem okolišu z zaslužkom, ki bo verjetno presenetil tudi vas. Premislite — priporočamo vam, da del počitnic porabite za posel, ki vam bo omogočil prijetno letovanje in nekaj prihrankov za šolske dni. Vse ostale informacije dobite v upravi časopisa Kranj, Trg revolucije 4. Uprava Slaba cesta iz Trate v Adergas Za asfaltiranje bi sami nekaj prispevali Iz Trate v Adergas vodi slab kilometer dolga makadamska cesta, ki je zelo slaba, zdaj pa so jo še nasuli z gramozom, tako da človek — posebno z avtomobilom — komaj more po njej. Cesta je že več let vedno na dnevnem redu zborov volivcev in raznih drugih krajevnih sestankov. Občani vasi krajevne skupnosti Velesovo so že večkrat zahtevali od občine, da bi jo asfaltirala, vendar je vedno ostalo le pri obljubah, da bo enkrat že prišla na vrsto, in pri pojasnilih, da denarja ni. Ker domačini tudi sami vedo, da je cest, ki bi potrebovale asfaltno prevleko, v kranjski občini še precej in da za vse takoj res ne more biti denarja, so se odločili, da bi sami — najraje, če je mogoče, v lesu — nekaj prispevali, ostalo pa občina. V Adergas, kjer stoji znana velesovska cerkev in nekdanji dominikanski samostan, prihaja precej domačih in tujih turistov. Vsi se pritožujejo nad slabo cesto. V vele-sovski cerkvi je namreč 7 velikih slik znanega avstrijskega slikarja in grafika Krem-serja Schmidta (1717—1801), nastalih v letih 1771 in 1773. Vseh njegovih del je v Sloveniji okrog 45. Kremser Schmidt je eden izmed glavnih predstavnikov avstrijskega slikarstva baroka, v kasnejših delih pa so vidni elementi klasicizma. Značilna zanj je izredno fina slikarska tehnika. Tudi glede turizma bi bilo torej prav, da bi cesto iz Trate do Adergasa asfaltirali. -at Cesta na Blejsko Dobravo kmalu urejena Komunalno podjetje z Jesenic bo v kratkem končalo dela na Ferkovem klancu, to je od železniškega podvoza do odcepa ceste proti Kočni, pred Dobravo. Ta del ceste, ki je edini ostal nedokončan, 60 širili in utrjevali že preteklo jesen, vendar jih je prehitela zima. 2e nekaj časa pa so dela spet v polnem teku. Vzidali so robnike, cesto pa nasipajo in utrjujejo in bodo kmalu položili asfaltno prevleko. Tako bo končno tudi ta cesta, ki je vedno bolj prometna, usposobljena za ves promet. - srš PODRUŽNICA GLASA NA JESENICAH Obveščamo vse naročnike in bralce z jeseniškega območja, da je podružnica GLASA na Jesenicah, Cesta železarjev 4, in sicer v sklopu tiskarskega obrata CP Gorenjski tisk. V podružnici lahko — plačate naročnino za Glas, — oddajate oglase, osmrtnice in male oglase, — oddajate dopise za Glas, — dobite vse informacije. UPRAVA »GLASA« G T. A S * 10. STRAN SPOREDI SREDA — 24. maja 1957 SREDA — 24. maja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Revija zabavnih zvokov — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Trideset minut z Josephom Havdnom — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Slovenske narodne v priredbi L. M. Skcr-janca — 12.10 Dvajset minut z jugoslovanskimi pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Duet Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8.. 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Elze in Lohengrina — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermez-zo — 15.30 Majhen recital treh glasbenih umetnikov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Planctarijom — glasbena scenska vizija — 21.40 Muset-te in šansoni — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Za lahko noč ČETRTEK 25. maja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Pesmi o tovarišu Titu — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Z našimi pevci v francoskih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Za vsakogar nekaj — 12.10 Domači ansambli — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Nekaj iz hrvatske glasbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Odmevi z baletnih odrov — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zvočni razgledi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odlomki iz opere »Don Carlos« s pevci od nekoč — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Sodobna makedonska umetna glasba — 23.05 Zaplešimo z orkestrom Ray Antho-ny PETEK — 26. maja 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Petnajst minut z ansamblom Jožeta Kampiča — 9.40 Pojo naši mladinski zbori — 10.15 Koncertne priredbe slovenskih ljudskih pesmi — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Popevke s tekočega traku — 12.10 Na obisku pri madžarskih zabavnih ansamblih in orkestrih — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S popevkami po svetu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.40 Mladinska oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Klasiki zabavne glasbe — 18.50 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zborovski odlomki iz Handlovih in Havdnovih Oralorijev — 20.20 Tedenski zunanje politični pregled — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne sovjetske glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni mozaik jazza SREDA — 24. maja_ 9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Angleščina, 16.15 Prenos športnega dogodka (RTV Zagreb — ... TV obzornik (RTV Ljubljana) — 10.15 Združenje radovednežev (RTV Zagreb) — 19.00 Reportaža (RTV Beograd) — 19.30 Kesonci, in vendar eno maslo (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.37 Spomini Rodoljuba Colakoviča na predsednika Tita (RTV Beograd) — 21.00 RUR — TV drama, 22.30 Koncert plesnega orkestra RTV Ljubljana, 22.45 Zadnja poročila (RTV Ljubljana — Drugi program: 18.15 Združenje radovednežev (RTV Zagreb) — 19.00 Reportaža, 19.30 TV pošta (RTV Beograd) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 21.00 Celovečerni film (RTV Beograd) — 22.00 Informativna oddaja (RTV Zagreb) ČETRTEK — 25. maja 9.55 Titova štafeta v Beogradu (RTV Beograd) — 11.00 TV v šoli (RTV Zagreb) — 12.20 Angleščina (RTV Beo-I grad) — 14.50 T V v šoli (RTV I Zagreb) — 16.10 TV v šoli (RTV Ljubljana) — 16.40 Poročila, 16.45 Tovariško srečanje s predsednikom Titom (RTV Beograd) — 17.25 Nogometni finale za pokal Evrope I (Evrovizija) — 19.10 Pet not-! nih črt za popevko (RTV j Ljubljana) — 20.00 Prenos I proslave dneva mladosti s i stadiona JA 21.30 TV dnevnik. 22.00 Mladi talenti, 23.00 Poročila (RTV Beograd) — Drugi program: 20.00 Spored italijanske TV PETEK — 26. maja 9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina, 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Angle-I ščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 17.25 Poročila, 17.30 Risanke (RTV Beograd) — 17.55 TV ; obzornik,' 18.15 Aktualna te- ma. 18.35 Operna scena, 19.05 Izgubljene iluzije (RTV Ljubljana — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak. 20.37 Obtožena, 22.15 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 17.55 Včeraj, danes, jutri. 13.15 Serijski film 19.05 Panorama (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) -20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) _ 20.37 Filmski omni-bus, 21.35 Teme z variacijami (RTV Beograd) — 22.00 Informativna oddaja (RTV Zagreb) Jesenice »RADIO« 24. maja amer. barv. film ČUDEŽNI SVET BRATOV GkiMM jOciscene morske 25. maja franc. barv. CS film GROF MONTE CR.I-STO, I. DEL 26. maja češki film ZAKON POD POGOJEM Jesenice »PLAVŽ« 24. maja franc. barv. CS film GROF MONTE CRI-STO, I. DEL 25. do 26. maja ' amer. barv. film VISOKA DRUŽBA Žirovnica 24. maja amer. barv. film EKSPRESS POLKOVNIKA RYANA Dovje - Mojstrana 25. maja amer. barv. film EKSPRESS POLKOVNIKA RYANA Kranjska gora 25. maja amer. barv. film ČUDEŽNI SVET BRATOV GRIMM 26. maja amer. barv. film EKSPRESS POLKOVNIKA RYANA Kamnik »DOM« 24. maja sovjetski barv. film ČLOVEK GRE ZA SONCEM ob 20. uri 25. maja sovjetski barv. film ČLOVEK GRE ZA SONCEM ob 17.15 i.n 20. uri Kranj »CENTER« 24. maja amer. voj. CS film TENKA RDEČA ČRTA ob 16., 18. in 20. uri 25. maja amer. barv. VV film MODES T'Y BLAISE ob 15.30 in 20. uri, amer. CS film TENKA RDEČA ČRTA ob 18. uri 26. maja amer. barv. V V film MODESTY BLAISE ob 15.30 in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 24. maja amer. film PRAVICA DO ŽIVLJENJA ob 17. in 19.30 25. maja premiera barv. filma DAMA NA KOLESIH ob 18. in 20. uri 26. maja amer. fiLm PRAVICA DO ŽIVLJENJA ob 17.30 in amer. film NOČNA BUDNOST ob 20. uri Prešernovo gledališče v Kranju SREDA 21. maja ob 17. uri Vandot-Stante: KEKEC IN MOJCA gostovanje v Železnikih ČETRTEK — 25. maja ob 17. uri Vandot-Stante: KEKEC IN MOJCA gostovanje v Medvodah PETEK — 26. maja ob 15. uri gostovanje v Goricah, ob 18. uri gostovanje v Mavčičah Vandot-Starvte: KEKEC iN MOJCA Kupujte v trgovini • gospodinjski aparati Elekirotehne v Kranj U • akustični aparati, televizija Prešernova ul. 9 © elektr©inštalacijski material Prodam Prodam sadni vrt, okrog 5000 m2 s hišo, oddaljeno 2 km iz Kranja. Poizve se C. 1. maja 2, Kranj 2531 Prodam moped colibri 12. Sp. Brnik 1, Cerklje 2618 Prodam kosilnico »Bos« z žetveno napravo, Cerklje 107 2619 Ugodno prodam FIAT 750. Naslov v oglasnem oddelku 2620 Prodam obračalnik za seno (vile). Snedic, Orehovlje 1, Kranj 2621 Poceni prodam primo 150 ccm in dva dvokolesa. Aljančič, Kovor 42, Tržič 2622 Prodam kravo, 6 mesecev brejo in bika, 6 mesecev starega. Šenčur 254 2623 Prodam 2000 kom. žlindri-ne opeke (zidake). Naslov v oglasnem oddelku 2624 Prodam late za streho 5x3 cm, klešče za ostrešje 7 m in nekaj »špirovcev«. Jagodic, Visoko 29 2625 Ugodno prodam dobro ohranjen hladilnik »Obodin« in električni štedilnik. Per-ne Alojz, Koroška 33, Kranj 2626 Prodam dobro kravo, ki bo v začetku junija drugič teletila. Lom 25, Tržič 2627 Prodam sobno opravo (dnevna). Untenveger, Sto-šičeva 4, Kranj 2628 Prodam stoječo vrtno travo. Strahinj 33, Naklo 2629 GS VESPO ugodno [prodam ali zamenjam za moped T 12. Lamovšek, Kranj, prulovka 20 2630 Prodam seno. Povije 9, Golnik 2631 Predam kravo s teletom. Mače 4, Preddvor 2632 Prodam motor puch 175 ccm v dobrem stanju. Až-rnan Janez, Lancovo 31, Radovljica ' 2633 Tisalno mizo ugodno prodam. Likar, Gregorčičeva 11, Kranj 2634 Prodam 6 tednov stare prašičke in kravo s teletom. Sp. Brnik 13 2635 Prodam stoječo deteljo lu-cerno in travo. Oljševek 47, preddvor 2606 1090 kosov strešne rabljene opeke (špičak), 200 kg železa prof. 12, in vprežno kosilnico prodam. Hočevar, Zapoge 6, Vodice 2636 Prodam tri sobne kamine in skoraj novo peč za kopalnico. Naslov v oglasnem oddelku 2527 Prodam fiat 750. Godešič 45, Skofja Loka 2637 Prodam NSU makai 250 ccm. Luže 43, Šenčur 2638 Prodam novo moško kolo Rog. Savska 14, Slov. Javor-nik 2639 Prodam moped TB 11 s tfremi prestavami, prevoženih 4000 km in čevljarski »cilinder« šivalni stroj, zaradi bolezni. Poizve se Bled, Kolodvorska 58 2640 Kupim Kupim rabljeno -kuhinjsko pohištvo. Dolenc Franc, Sp. trg 37, Škofja Loka 2641 Kupim suhe orehove deske. Naslov v oglasnem oddelku 2642 Kupim gume za tritonsko dvoosmo prikolico 16 x 750. Globočnik Anton, Lahovče 52, Cerklje 2643 ODKUPUJEMO istare fotografije in razglednice gorenjskih gradov (vključno Tuhinjska itn Moravska dolina.) 2644 Ostalo Iščem žensko, ki bi varovala dva otroka, (starost 3 in 1 leto. Božič Tone, Kranj, Jurčičeva 4 2645 Nujno iščem posojilo 15.000 N din za obrt. Vrnem 20.0(10. Naslov v oglasnem oddelku 2646 IŠČEMO PASTIRJA! za Zgoško ravan. Zaželen je upokojenec. Ažma.n Janez, Lancovo 31, Radovljica 2647 Posojilo 5000 N din potrebujem za obrt. Čez eno leto vrnem 7000. Garancija zagotovljena. Ponudbe poslati pod »Eno leto« 2648 Izdelujemo novo velikost strešne opeke »valovit: folc«, velikost 42 x 33, reklamna cena za kos 140 S din. Lahko se dobi takoj ali najkasneje po naročilu 14 dni. LIKO-ZAR MARJAN, cementni izdelki — Kranj, Benedikova 18, Stražišče 2649 'Ko obiščete »šmarnice« v znameniti cerkvi na Bregu, ne pozabite, da je na novo odprta v bližini gostilna z lepim vrtom 2650 Iščemo dva pastirja za vas Ribno in ribensko planino. Interesenti naj se zgla-se pri Ferjan, Ribno 19, Bled 2651 Prireditve GOSTILNA GRILC Apno prireja vrtno veselico v nedeljo, 28. 5. 67. Igra Trio Ru-žovci. Vabljeni! 2652 URADNA IZJAVA Zdravstveni dom z Reševalno pestajo izjavlja, da so neresnične in zlonamerne vse govorice o nekem dogodku na Tre-biji, ki naj bi se bil primeril v minulih tednih in kjer naj bi bil prizadet tov. Hauptman Jože v toliko, da je morala posredovati £:dravsif.vena služba in reševalna postaja ZD šk. Loka. Obvestilo Psihiatrični zavodi SRS (Bolnišnica za duševne in živčne bolezni Ljubljana-Polje, Psihiatrična bolnišnica Begunje, Psihiatrična bolnišnica Idrija, Nevropsihiatrični oddelek splošne bolnišnice Celje-Vojnik, Oddelek za zdravljenje nevrotikov in al-koholomanov Škofljica ter nevropsihiatrični oddelek bolnišnice Ptuj-Ormož) prirejajo razstavo izdelkov svojih bolnikov, ki so jih napravili v okupacijski terapiji. Razstava bo v prostorih Festivalne dvorane na BLEDU od 24. 5. 1967 do vštetega 11. 6. 1967. vsak dan od 9. do 12. in 16. do 20. ure. Obrtno podjetje Komunalni servis Jesenice posluje v novih lokalih Trgovskega centra v v Kranjski gori. V moderno urejenem Moškem salonu in moderno nrejenem Damskem salonu nudimo vsem prebivalcem in gostom kvalitetne usluge britja, pranja glav, masaže lasišča m friziranje po najnovejših modah in po solidni ceni. V moderno opremljeni zbiralnici oblek in perila pa nudimo kvalitetne usluge pranja in likanja perila in kemičnega čiščenja vseh vrst oblačil. Poslužujte se uslug v novih lokalih in prepričali se boste o kvalitetni, solidni postrežbi, solidnih cenah in kratkih rokih. Se priporoča kolektiv! Obrtno podjetje Komunalni servis Jesenice obvešča vse prebivalce Kranja in okolice, da nudi kvalitetne in cenene usluge kemičnega čiščenja vseh vrst oblačil v novi zbiralnici v Kranju, na Skalci 4. pri Cenčiču, poleg stare pošte Za prebivalce, k! bodo oddali svoja oblačila v kemično čiščenje od 24—31. 5. 1967 bo 10 % popust. Očiščene obleke boste sprejeli že 8. 6. 1967. Poslužujte se ftple zbiralnice in prepričali se boste o kvalitetni in solidni postrežbi po solidnih cenah v roku od 7—10 dni. Poslovni čas je vsak delovni dan od 8—12. in od 14.—17. ure, v sobotah od 8. do 12. ure. Se priporoča kolektiv! Zahvala Ob bridki izgubi naše drage sestre in tele Marije Štibelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter organizacijam ZB m SZDL, ki so nam izrekli sožalje, poklonili cvetje ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči sestri, brata in ostalo sorodstvo Generalni zastopnik I za Jugoslavijo: I AVTOTEHNA LJUBLJANA, Titova 25, tel. 312-022 OPEL KADETT Standard 2-vrat DM 4.992.—, OPEL KADETT Standard 4-vrata DM 5.440.— OPEL KADETT CARAVAN DM 5.400.—, OPEL KADETT COUPE DM 5.^20.—. SPORT SREDA - 24. maja 19« Izdaja in tiska ĆP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj,' Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine^ — Tek. račun pri SDK v Kranju 315-1 135. — Telefon?: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglašna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N č'n. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. ?>7aročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. V nedeljo, 28. maja, cestno-hitrostne dirke Nagrada Loke 67 Bo izboljšan rekord proge? V škofji Loki že odmeva brnenje motorjev pred velikimi cestno-hitrostnimi dirkami za Nagrado Loke. Tekmovalci preizkušajo in izpopolnjujejo zadnje podrobnosti pri svojih jeklenih konjičkih. V soboto od 9. do 11. ure bo uradni, popoldan od 15. do 18.30 pa neuradni trening. Tekmovanje se bo začelo v nedeljo ob 15. uri. Občinski mladinski prvak Tržiča v šahu Peter Mali V strelskem domu na Ravnah je bilo občinsko mladinsko prvenstvo Tržiča v šahu, na katerem je nastopilo le 11 mladih šahi-stov. VRSTNI RED: 1. Mali (Križe) 9 točk, 2. Pavlin 7,5, 3. Semič (oba mladinski aktiv Ravne) 7 točk, itd. D. H. Čeprav je za letošnje dirke, ki so pod pokroviteljstvom Transturista, značilno predvsem to, da bo na sporedu rekordno število startov (177), bo vendarle osrednja zanimivost to, ali bo kateremu izmed tekmovalcev uspelo popraviti rekord proge (133,005 km v krogu). Glavni kandidati za podvig so: Walter Scheiman (ZRN), Morin Stuard (Kanada), Gilberto Parlcti (Italija), Martv Cvrus, Levvis Young oba V. B.) in Eddie Linsz (Avstrija). Nagrada za rušenje rekorda znaša 4000 N din. Na letošnjih dirkah bo nastopilo 19 držav. Lanskim 17 so se pridružili še tekmovalci iz Madžarske in Norveške. Za ljubitelje moto športa pa bo prav gotovo zanimiv tudi prvi nastop nekaterih novih strojev: honda 500 ccm, hcnda 350 ccm in MRO-tohatsu 50 ccm. Posebna privlačnost letoš- njih dirk pa bo še tekmovalec ZRN Siegfried Schautz, ki je na svojem BMW RS 490 eden izmed glavnih kandidatov za naslov svetovnega prvaka pri prikoličarjih. — pc Gorenjska rokometna liga Duplje že prvak Dve koli pred koncem je že znan letošnji gorenjski prvak Ekipa Dupelj je predstavljala svoj kvalitetni razred in se ho s takšno igro zanesljivo uvrstila v ljubljansko consko ligo. V nedeljskem kolu so bili doseženi v glavnem pričakovani rezultati. Selca in Kranj B sta zabeležila visoki zmagi nad slabo Besnico oziroma Tržičem B. Zanimivi in enakovredni sta bili igri v Škofji Loki in Kranjski gori. Tekma Duplje : Zabnica ni bila odigrana in bo na sporedu jutri, v četrtek, 25. maja. Tržič Prvenstvo v namiznem tenisu Speedway tekmovanje z mopedi v Kranju Tomosovi mopedi navdušili V nedeljo dopoldan ob 10. Uri je bilo na dirkališčni stezi v Kranju speedway tekmovanje z mopedi, katerega so se udeležili tekmovalci — vseh je bilo 38 — iz naslednjih AMD: Kamnik, Ljubljana, Mengeš, Medvode, Škofja Loka, Šenčur, Tržič in Kranj. Tekmovanje je bilo z mopedi serijske proizvodnje naše domače renomirane tovarne TOMOS iz Kopra, po izločilnem sistemu. Gledalce je poleg najboljših tekmovalcev navdušil najmlajši 14-letni tekmovalec ŠTEFE Matevž, član AMD Kamnik, ki je prvič tekmoval in se s svojo taktično vožnjo uvrstil med najboljše tekmovalce, čeprav je bil tudi najmanjši na mopedu. V finalni dirki so tekmovalci dosegli mesta: 1. Albreht (Sk. Loka), 2. Pernuš (Tržič), 3. Smole j (Tržič), 4. Mikolič (Medvode) 5. Štefe (Kamnik), 6. Pestolnik (Šenčur) 7. Potočnik (Sk. Loka), 8. Zupan (Šenčur). Za doseženih prvih 8 mest so tekmovalci prejeli priznanja. To je bila prva od treh dirk tovrstnega tekmovanja z mopedi, ki jih bo letos izvedlo s pomočjo AMD Gorenjske avto-moto društvo Kranj. V počastitev dneva mladosti je občinski komite ZMS Tržič v soboto (20. maja) organiziral v telovadnici TVD Partizan Tržič občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike mladince, stare do 25 let. Nastopilo je 30 tekmovalk in tekmovalcev. REZULTATI — Pionirji do 14 let: 1. Žepič, 2. Primožič (oba (TVD Križe) 3. Sedaj (TVD Tržič); mladinke: 1. II. gorenjska rokometna liga Za prvaka v zadnjem kolu V drugi gorenjski rokometni ligi se bije ogorčena borba za prvaka, ki se bo uvrstil v prvo ligo. Kandidati so trije, vendar ima za to naj- več možnosti Cerkelj. Krvavec iz LESTVICA Krvavec Duplje B Jesenice Storžič Zabnica B 7 4 7 5 7 4 7 2 8 1 1 122: 83 10 2 125: 95 10 2 141:110 9 4 128:141 5 7 75:152 2 Javornik PRVA DIRKA — Na prvi letošnji dirki v speedwayu z mopedi v Stražišču pri Kranju je nastopilo 38 tekmovalcev iz 8 gorenjskih klubov — Foto: F. Perdan Jakopin, 2. Klobučar (obe TVD Tržič), 3. Muzik (TVD Kovor); mladinci (do 25 let): 1. Erlah, 2. Muzik, 3. Valja-vec (vsi TVD Kovor). D. Humer Preberite mimogrede £ Rezultati Gorenjcev v 4. kolu SOL moški — Sava : Jesenice 0:3, Triglav — Izola 3:1. Jeseničani so prvi, Triglavani pa peti v lestvici. O V SKL so Gorenjci dosegli naslednje rezultate — Moški — Lesonit : Jesenice 66:51 (31:20), Kroj : Maribor 86:71 (48:20); ženske — Maribor : Jesenice 20:43 (9: 20), Triglav : Slovan 44:85 (24:40). • V SRL so Gorenjci igrali takole — Moški — Kranj : SI. Gradec 19:43 (8: 20); ženske — Storžič : Olimpija 3:7 (1:2). 0 V SNL je Triglav izgubil z Branikom s 5:2 (2:1), v ZCNL pa so gorenjski predstavniki igrali: Jesenice : Koper 2:3 (0:2), Zagorje : Kamnik 3:0 (0:0), Svoboda (Š.) : Izola 0:3 (b. b.). Teniški igralci Triglava so v okviru republiške lige premagali s 3:0 Kamnik II in Bellevue, Triglav II je premagal Tivo!i s 3:0. # Na petem pozivnem republiškem turnirju v namiznem tenisu v Kranju so zmagali — Moški ekipno: Olimpija, ženske ekipno: Triglav, moški posamezno: Teran (Tr), ženske: Žerov-niik (Tr), ženske dvojice: Zerovnik - Luin (Tr). Strelstvo Zmaga Jesenic Na skem puško strel-zračno tradicionalnem tekmovanju z v Postojni so zmagali jeseniški strelci z 956 krogi, pred Skofjo Loko z 948 krogi. Tržiški strelci so z 840 krogi zasedli šesto mesto. D. H. REZULTATI: — Besnica : Selca 5:39 (3:20), Škofja Loka : Radovljica 13:9 (7:4), Kranj B : Tržič B 41:16 (21:8». Kranjska gora : Križe B 17:15 (8:6). LESTVICA Duplje 15 14 0 Kranj B Selca Zabnica Radov. Kr. gora Šk. Loka Križe B Besnica Tržič B 16 12 0 16 U 0 15 16 1« 16 16 Ki 16 1 361:175 8 4 229:209 8 5 290:201 8 5 238:202 1' 8 266:250 U 8 292:261 lš 8 245:251 U 12 194:342 i 13 trtam i 13 195:300 3 V 17. kolu se bodo srečal Skofja Loka : Selca, Radovljica : Tržič B, Kranj B I Duplje, Križe B : Besnica. J. Javornik Gorenjski derbi v ženski SRL za Selca Kranj: Selca 8:21 (6:8) Kranj, 23. maja. V za tekmi predzadnjega kola h ske republiške rokometne ge je popoldne ekipa $ek visokim rezultatom prema la Kranj 21:8 (8:6). pre(j' gledalci je srečanje vodji o bro Nikica Božinovie ? C nika. KRANJ: Krampe! j, K man, A. Ankele 5, M. An\. Kristan 1, Liephart 1, Xn= Hafner. SELCA: šmid, Pfajfar ' kuš" 6, Jelene 2, Benedič Golja, Veber 1, M. P. čufar, Kopčavar. Kranjčanke so v tem I renjskem derbiju odlični čele in kmalu celo u\i 5:1. Njihov polet pa je kmalu usahnil in zelo h' ter borbene igralke i/ S, kmalu prevzele pobud, igrišču. Predvsem v dr# polčasu so zaigrale iako Tjnajo in nato nasule fco-slabo pripravljenim k\ čankam kar 21 golov in koncu zabeležile visoko , go ter se s tem dokončno dile na drugem mestu n.i: stvici. S taknšo igro kot s kazale v drugem polčasu Selca povsem z lahkoto os* jile naslov repuhlišk h ; kLnj. Tako pa so si žal p? mesto zapravile zaradi ne; trebnega poraza v igri s S vanom na domačem ; prvem spomladanskem fco J. Javoru-'