AÑO (LETO) XXIX (23) No. (štev.) 37 BSLOVBNIA LIBRE BUENOS AIRES 17. septembra 197# Dve izbiri Nimamo namena prerokovati, kaj bo dogajalo v Čilu, če bo 4. novembra socialist-marksist-ateist 'Salvador Allende zasedel predsedniško me-»to v Časa Moneda v Santiagu. Veliko I je neznank, na katere danes ni mogoče odgovoriti, ker so razmere, v katerih j je Allende dobil možnost vladanja, dru- j gačne, kakor so bile doslej kjer koli drugje, kjer so komunisti pograbili oblast. Toda, doslej preizkušeni priročnik za utrditev oblasti je bil za Uomunistične režime takle: Prvo, kar komunistični režim stori, ko pride im oblast, je to, da ukine . prejšnjo ustavo. Istočasno z njo ukine tudi vse obstoječe zakone, tako da nastane brezzakonje. Stopi v veljavo zakon partije, ki se glasi: kar je v prid partiji, je ukazano in dovoljeno, kar ji škoduje, je prepovedano in kaznovano. Ta doba, ko ima veljavo samo zakon partije, je daljša ali krajša, kakor se partiji zdi. Pri nas doma, v Titovi Jugoslaviji je ta doba — ki ji nekateri pravijo uzakonjen kaos — trajala od konca druge svetovne voj-1 ne do konca leta 1946, se pravi pol- i drugo leto. V tej dobi delujejo ljud-ska sodišča, se izrekajo smrtne kazni, j se uničuje prave in namišljene sovraž- ! nilcc režima. Takoj na začetku te dobe ! so bili likvidirani domobranci in ostali protikomunistični borci. Na Kubi je, bila to doba znanega paredona, s ti- j soči postreljenih žrtev. Imovina žrtev j je zaplenjena, kar ni podržavljene. Tej dobi, ki se zaključi takrat, ko j partija ugotovi, da si je z likvidacijo nasprotnikov in z vsesplošnim terorjem utrdila oblast, sledi trenutek proglasitve nove, revolucionarne ustave. ' Zakon partije navidez stopi v ozadje, nastopi doba zakonitosti, seveda revolucionarne zakonitosti. Po novi ustavi Ima sedaj režim pravico podržaviti zasebno imovino, industrijo, rudnike, finančne ustanove, zunanje trgovino, prometna sredstva, komunikacije, sploh vse življenje, šolstvo, od osnovnega do univerzitetnega, postane izključna domena partije, vsa kultura se ji mora podrediti. Za zagotovitev nadaljnje revolucionarnosti sodišč, sodnike imenuje nova Ljudska skupščina, ki je bila organizirana na ruševinah prejšnjega dvo-zbomičnega parlamenta. Ves ta proces je mogoč, ker si je partija pred tem že zagotovila železno roko s popolno kontrolo policije in vojske. V državljanski vojni v Jugoslaviji je bilo to Titovim partizanom o-mogočeno, ker sta te varnostne organe že prej uničili nemška in italijanska invazija, ki sta zrušili obstoječi državni aparat. Komunisti so imeli proste roke. V ostalih evropskih sovjetskih satelitih so sovjetske okupacijske sile zagotovile partijam utrditev oblasti. Na Kubi je Castro vkorakal v Havano šele potem, ko je Batista iznenada zapustil predsedniško palačo in ustvaril potrebni vakuum. Tak je na kratko proces, ki so ga doslej izvajali komunistični režimi v evropskih sovjetskih satelitih z Jugoslavijo in Kubo vred. V Čilu bo Allende, če bo postal predsednik, prevzel obstoječi državni aparat, skupno s policijo in vojsko. Nad nobeno od obeh v trenutku nastopa vladanja ne bo imel popolne kontrole. Prevzel bo tudi dvozbomični parlament, z dvesto člani, deljenimi na tri različne poglede na svet. Ker ve, da z demokratskim postopkom nima možnosti — ker nima tehtnega razloga za to — odpraviti sedanjo čilsko ustavo in uzakoniti novo, je napovedal to storiti z „liudskim plebiscitom“. Kaj v komunističnem žargonu „ljudski plebiscit“ pomeni, ni treba posebej razlagati: katero koli število oddanih glasov predstavlja „ljudsko voljo*, se pravi diktat partije, za spreiem nove „ljudske ustave“. Ta že vsebuje določilo o enozbomič-nem parlamentu, ki se imenuje „ljudska skupščina“. Ni treba posebej dokazovati, da imajo v tei „liudski skupščini“ mesto samo „ljudski (beri: partijski) poslanci“. Ker je tako zakonodajni organ države v rokah režima, mora to postati tudi sodišče, ki na CIME V PRIČAKOVANJU VOJSKA MOLČI „Volilni proces še ni končan,“ je bila takoj po izidu predsedniških volitev v Čilu izjava, ki jo je dala Alessan-drijeva volilna pisarna čilski in svetovni javnosti. Neodvisni desničarski kandidat je hotel povedati, da ne namerava brez odpora predati državo v roke marksistu Allendeju. Tej izjavi je sledila naslednja, s katero je Alessandri jasno nakazal Čilencem ustavno pot, po kateri morejo obvarovati sebe in svojo bodočnost komunizma. čilski kongres se bo 24. oktobra odločili katerega od obeh kandidatov, Alessandrija ali Allendeja bo izbral za predsednika Čila. In Alessandri je objavil: „če bodo mene izvolili v kongresu za predsednika, se bom odpovedal tej časti, s čemer bo odprta pot za nove volitve. Kategorično dodaiam, da na teh novih volitvah ne bom kandidiral.“ Alessandri je s tem dal vso možnost krščanskim demokratom, če bodo v kongresu glasovali zanj, da na novih volitvah, ki bodo sledile njegovemu odstopu, postavijo svojega kandidata, katerega bodo volili tudi vsi Alessandrijevi pristaši. Ta bo tako dobil absolutno večino glasov ter bo država rešena komunistične diktature. Allende je seveda takoj zagrozil, da si predsedništva ne bo dovolil jemati z nobenimi „volilnimi triki“ in da bo „ljudstvo“ poskrbelo, da bo kongres volil njega za. predsednika. V čilski krščansko-demokratski stranki, ki je že itak deljena na Frei-jevo desno in Tomičevo levo krilo, pa je prišlo še do večje poglobitve razkola ter se sedaj bije hud notranji boj za odločitev, od katere bo odvisna nadaljnja usoda čila. Stranka bo prve dni prihodnjega meseca imela svoie zborovanje in se bo takrat uradno odločila za svoje stališče v kongresu. ¡Doslej je že objavila, da bo „blokirala v kongresu AUendeievo izvolitev“, če formalno ne bo zagotovil obstoja demokratske pluralistične družbe. Zahtevajo, da uradno izjavi, da bodo zagotovljene svobodne volitve, univerzitetna avtonomija, svoboda tiska in apolitična vojska. Poleg tega mora Allende pismeno garantirati obstoj demokratske pluralitete. Medtem pa je Benjamin Prado, njen sedanji predsednik, na televiziji in radiju dal še naslednjo izjavo: „Politične sile, ki podpirajo Allendeja, vključujejo, med drugimi tudi marksistične skupine ter moramo zato nujno opozoriti na nevarnost sprevr-ženja demokratskega čilskega sistema v režim, ki bo postopoma odpravil našo pluralistično družbo. Če se bo to zgodilo, potem mora Čile vedeti, da je krščanska demokracija edina demokratska politična sila, ki se je zmožna postaviti po robu temu ideološkemu monolitu in spremeniti krščansko demokracijo v najmočnejšo obrambo svobode in osebnih garancij. Naj nihče ne dvomi, da bo v tem slučaju naša' stranka v prvi liniji totalnega boja, ki se bo lahko končal samo z obnovo najsvetejših vrednot vseh ljudi, ki so rojeni svobodni.“ Tudi na to krščansko-demokratsko izjavo je AJlende živčno reagiral z grožnjo „ljudskega odpora“ proti tistim, ki bi mu hoteli vzeti predsedni-štvo. Na zborovanju svojih pristašev, ki ga je nato minulo nedeljo priredil v Santiagu, je Allende končno odkrito zagrozil, da bo „s stavko paraliziral vso državo“, če bodo hoteli “oropati ljudstvo njihove pravične volilne zmage“. Istočasno je izjavil, da je odkril zaroto, da ga nameravajo umoriti in da so „nekatere osebe, ki jih nočem imenovati, položile vsoto 500.000 ameriških dolarjev na razpolago nekemu čilskemu generalu za ta podli namen.“ Istočasno je zagrozil, da bodo tudi Alessandriju lahko stregli po življenju. Medtem so se številni Čilenci začeli pripravljati za odhod iz države. Pred centri za cepljenje proti raznim nalezljivim boleznim so bile dolge vrste ljudi, da bi se opremili s potrebnimi zdravniškimi dokumenti za potovanje v tujino. Prav tako je bil velik naval na policijske postaje za nabavo potnih listov in na letalske družbe za rezerviranje letalskih vozovnic. Prve dni minulega tedna je bil tudi velik naval na banke, iz katerih so ljudje mmali svoje prihranke. Čilski es-cudo je močno padel ter so ponekod dajali za en ameriški dolar petdeset es-cudov. Uradno razmerje dolar — escudo je 1:14,35. Medtem, ko se politično ozračje polagoma čisti, dasi še ni jasno, kako se bodo v kongresu Odločali krščanski demokrati, pa ostaja popolna neznanka končno zadržanje čilske vojske. Allende je že večkrat apeliral na vojsko, da naj ostane apolitična, ker še pač boji, da mu bo preprečila predsedništvo. To-1 da generali so doslej ostali nemi. Cambiar las estructuras Es bien conocido el estado de subdesarrollo en el que viven los pueblo* de América Latina. Pero además, dentro de estas naciones, hay una inmensa mayoría de personas, que viven en condiciones infrahumanas. Con respeto a esta situación, el cardenal azobispo de Quito, Pablo Muño)« Vega, hiza un llamado al pueblo ecuatoriano para alcanzar los cambios de estructuras y justicia social que requiere este país. En un documento publico, el cardenal Muñoz Vega da a conocer la posición de la Iglesia en la cuestión social ecuatoriana. Manifiesta que el derecho primero y fundamental a los bienes de que dispone la tierra habitada por un pueblo no es de solamente algunos de sus miembros, “sino que compete absolutamente a todos sin excepción; el de promover la dignidad de la persona humana.” Censura el cardenal a los agentes de la injusticia social “la insensibilidad y la despreocupación ante el problema humano de la miseria persisten en modo increíblemente obsecante en los sectores que ostentan el poder financiero,” manifiesta. El jefe de la Iglesia ecuatoriana expresa que ha llegado la hora del cambio. “Para la conciencia católica he llegado le hora de mayor responsabilidad frente al drama de la injusticia social. Zamenjati strukture Dobro je poznano stanje nerazvitosti, v katerem živijo narodi latinske Amerike. A še med temi narodi je ogromna večina ljudi, ki žive v nečloveških okoliščinah. Z ozirom na ta položaj je nadškof v Quitu, kardinal Pablo Muñoz Vega pozval ekvatorski narod, da ostvari spremembo struktur in socialno pravičnost, ki ju potrebuje ta dežela. V pastirskem pismu je kardinal Muñoz Vega razjasnil stališče Cerkve glede socialnega vprašanja v Ekvadorju. Izjavlja, da pripada prva in osnovna pravica do zemeljskih dobrin neke dežele ne samo nekaterim osebam, „ampak, da pripada vsem, brez izjeme; vzporedno pa mora iti tudi pravica do dostojanstva človeške osebe“. Kardinal obsoja povzročitelje socialnih krivic. Pravi: „Neobčutljivost in brezskrbnost spričo človeškega problema revščine, še vedno obstajata v nezaslišani trmi v sektorjih, ki imajo v svojih rokah finančno oblast.“ Vodja ekvatorske Cerkve izjavlja, da je prišla ura sprememb. „Za katoliško vest je prišla ura večje odgovornosti, spričo tragedije socialne krivičnostih Iz življenja in dogajanja v Argentini Talci na Bližnjem vzhodu ZRAČNO PIRATSTVO Medtem, ko so mirovni razgovori med Egiptom in Izraelom v New Yorku na mrtvi točki, pa se na Bližnjem Vzhodu dogajajo stvari, ki jih ves svet spremlja z veliko zaskrbljenostjo. Arabski gverilci so pretekli teden ugrabili, kakor smo že poročali, štiri potniška letala. Ena ugrabitev se ni posrečila, medtem ko so tri letala morala pristati: eno v Kairu, dve pa ; na gverilskem letališču sredi puščave j v Jordaniji. Gverilci so v nekaj dneh j izpustili žene in otroke, moške potnike pa so obdržali za talce. Medtem so ugrabili še eno letalo in ga tudi za-I peljali na gverilsko letališče v Jorda-i niji. Tudi iz tega le'ala so žene in j otroke izpustili, moške potnike pa zadržali. Zahodnoevropskim vladam in ZDA so arabski gverilci sporočili, da morajo izpustiti na svobodo obsojene arabske gverilce, sicer bodo usmrtili talce iz potniških letal, letala sama pa uničili. Posredoval je Mednarodni Rdeči križ, ki je vozil talcem hrano in drugo. | Ko so arabski gverilci ugotovili, da imajo malo izgleda na uspeh svoje akcije, so potniška letala v Kairu in v jordanski puščavi z razstrelivom uničili, talce, okrog 50 po številu, pa še vedno obdržali. V Izraelu pa je policija minulo nedeljo iznenada zaprla 450 Arabcev, med njimi sorodnike arabskih gverilcev in objavila, da jih smatra za talce, ki naj garantirajo varnost tistim talcem, ki jih imajo zajete arabski gverilci. Med arabskimi gverilci je nastal divji vrvež ter so Izraelu zagrozili z „maščeva-i njem, ki si ga ni mogoče predstav-. Ijati“. j Izrael je medtem uradno obtožil' tudi ZSSR, da je dovolila premakniti podlagi novih zakonov sodi. Zato so stari sodniki, če niso partijci, vsi odstavljeni in jih odslej naprej na novo, „ljudskih komisarjev“ v obeh vamost-ska skupščina“. „Volji“ ljudstva se ne bosta „sme-j li“ upirati več ne policija ne vojska. J Novico, da je odkril, da mu strežeio J po življenju, je Allende že sedaj, ko še i predsednik ni, vrgel v svet zato, da i bodo njegovi teroristi mogli groziti že | sedaj, zlasti pa pozneje, njegovim na-| sprotnikom, tudi tistim v policiji in vojski, ki bi se upirali imenovanju „ljudskih komisarjev“ v obeh varnostnih organih države. Ko bo to dosegel, bo popolnoma kontroliral položaj, čile bo dosegel „socialistično stopnjo v razvoju v popolno komunistično družbo“, si predstavlja Allende. Čilenci imajo še možnost, da se izognejo grozečemu komunističnemu režimu, če- pa bodo mirno pristali na Allendejev režim, bodo prvi narod na svetu, ki se je brez odpora odrekel svobodi. DVA DOGODKA — DVE SMERI — DVOJE CILJEV Dva dogodka, ki ravno zaradi svojega popolnega nasprotja kažeta dve smeri v trenutnem argentinskem dogajanju, sta se pripetila v obdobju zadnjega tedna. V torek, 8. t. m. je provincijska policija presenetila v nekem baru v Hur-linghamu skupino prevratnikov. Med njimi je prišlo do hudega spopada. Dva policista sta bila močno ranjena (eden je prejel 14 strelov), dva od prevratnikov pa sta bila mrtva. S presenečenjem so dognali, da sta to Luis Abal Medina in Gustavo Ramus, katere je policija iskala kot ugrabitelje ubitega generala Aramburuja. Medina je padel zadet od policijskih strelov, Ramus pa od granate, katero je hotel vreči na policiste, pa mu je eksplodirala v roki. — Njuna smrt je povzročila velik preplah. Računali so, da se skupina skriva kje v notranjosti, ali pa celo v sosednjih državah, pa so bili v samem Bue-noso Airesu in pripravljali nove akcije. A ponavljamo: ne ubita dva gverilca ne njihovi pobegli pajdaši niso važni činitelji gverile. Ozadje je še vedno zakrito. Sklepamo pa lahko, da edini, ki more iz teh akcij izvleči dobiček, je skrajna levica, ali bolj direktno, komunizem, ki zadnje čase potom mestne gverile steza svoje roke vedno bolj grabežljivo po latinski Ameriki. Drugi dogodek pa je sestanek predsednika države gen. Levingstona z bivšim predsednikom Arturjem Frondizi-jem. Sestala sta se v torek, 15. Je to začetek širšega ljudskega dialoga, ki ga hoče izpeljati sedanja vlada, da na podlagi raznih soglasij doseže narodno edinost. Iz te edinosti bo izšla podlaga, v nevtralno cono ob sueškem prekopu raketna oporišča, ki jih upravljalo izključno sovjetski strokovnjaki. ZSSR je tako neposredno kršila premirje, ki je bilo sklenjeno med Egiptom in Izraelom 12. avgusta t. 1. ZDA so objavile, da bodo izročile Izraelu nove pošilike bojnih letal, prav tako pa bodo začele znova dajati Izraelu gospodarsko pomoč, prekinjeno pred dvanajstimi leti, ker se Izrael danes nahaja „v resnem gospodarskem položaju“. ZSSR je ustvarila razmere na Bližnjem vzhodu, v katerih se potem te stvari dogajajo. Papež Pavel VI. pa je odločno obsodil zračno piratstvo in posebej omenil ugrabitve letal na Bližnjem vzhodu. na katerih bodo sedanja in bodoče vlade gradile mir in blagostanje naroda. Opazovalci se sprašujejo, katera smer (gverilska ali dialogistična) bo prej in močneje prodrla v teh, zelo težkih časih. Upajo in sklepajo, da bo zdrava večina naroda prevladala nad prevratno manjšino. Priložnost za krščansko demokracijo? Državna vlada je končno imenovala zveznega komisarja oz. guvernerja za razburkano provinco Tucum&n. Proti pričakovanju (in delno proti želji prebivalstva) je imenovanje padlo na lic. Carlosa Imbaud-a, ki je že šesti guverner, odkar je leta 66 revolucija vrgla zadnjega izvoljenega guvernerja. Carlos Imbaud (42 let) je pripadnik argentinske krščanske demokracije. Bil je njen ustanovni član, od katere se je ločil, ko je Horacio Sueldo začel stranko voditi po bolj stranskih potih. Vendar še vedno izpoveduje zvestobo načelom in programu krščanske demokracije, zlasti njene socialne doktrine. Njegovo imenovanje za guvernerja najbolj „eksplozivne“ in socialno ene najbolj zaostalih provinc, je gotovo lepa prilika, da ekipa, ki je izšla iz vrste krščanske demokracije, dokaže dobronamernost in učinkovitost krščanskega socialnega nauka. IZ TEDNA V TEDEN Juli Danijel, sovjetski satirični pisatelj, je bil pretekli teden izpuščen iz ječe Vladimir, 150 km vzhodno od Moskve, na svobodo. Leta 1966 je bil obsojen na pet let ječe, njegov tovariš Andrej Sinyavsky pa na sedem let, vsled „protisovjetskega“ pisanja. Policija mu je ukazala, da se je sedaj nastanil v mestecu Kaluga, jugozahodno od Moskve. V Moskvo mu je vstop prepovedan. Njegova žena Larisa pa je še vedno zaprta v Sibiriji, kamor jo je sovjetska policija leta 1968 poslala, ker je vodila demonstracije proti sovjetski invaziji češkoslovaške. Nevezane države, kakor se same imenujejo, so pretekli teden zaključile večdnevno konferenco v Lusakl v Zambiji. Konference se je udeležil tudi jugoslovanski komunistični diktator Tito. V končni resoluciji pozivaju zahodne velesile, naj gospodarsko in politično bojkotirajo Portugal, Južno Afriko in Rodezijo. Tito, ki je tudi podpisal resolucijo, pa še ni dal „dobrega zgleda" in ni ukazal Jugoloniji ali Splošni plovbi, da naj njune ladje ne tovorijo po južnoafriških pristaniščih. Na čigav naslov? Režim tepe šiba lastnih grehov Brata Skvarča znova pred javnostjo V domovini pa „nista preroka* Vsa slovenska emigracija po svetu, j pa tudi vse zamejstvo, pozna gorniško delovanje bratov Jureta in Petra Skvarča. Vrsta njunih prvenstvenih vzponov Mnogo je že emigrantov, ki so po socialnega položaja tudi na področju tolikih letih zdomstva začutili premoč- varstva starejših ljudi komunisti nika- no domotožje, ali bi radi vsaj še en- kor niso rešili. Nasprotno, po 25 letih krat v življenju videli svoje starše, neomajnega vladanja se pojavljajo te- ali pa zgolj iz turističnih vzrokov obi- žave, vedno hujše, katerih rešitev „ni skujejo domovino. Ko se vrnejo, vedo tako enostavna“, nekateri kaj malo novega povedati | Druga misel, ki se nam vsiljuje, pa je edinstvena v našem gomiš-vu.^ (lepote Slovenije niso za nobenega no- je ob naslovu: „Na čigav naslov?“, O njunem delovanju pa ne pišejo e vost). Drugi pa opisujejo le modeme kam naj se obrnejo, da bodo našli naši slovenski listi, temveč poroča^ o ceste (čeprav so ene najslabših na krivce? Enostavno: na partijo samo! njem tudi argentinsko in svetovno ca gvetu) lepe zgradbe, tovarne, in sploh Njena zagrizena politika je z otežko- sepisje. Najnovejši primer o odmevu razne „pridobitve delavskega razreda“, čarni in davki pregnala s kmetov ve- , na njune vzpone smo lahko vide i etos Kvečjemu še zvemo od njih kak dogo- čino mladih ljudi, ki jim je bila mar dek, iz katerega je sklepati, kako je nekoliko zložnejša prihodnost. Ubili ozadje vse drugačno kakor pa bi skle^ pali na prvi pogled. A prav v ozadju so težki problemi, nekateri stari, drugi novejši, katerim partija zaman išče rešitve. Eden teh so jim ljubezen do rodne zemlje. Pa še dalje, poglejmo vprašanje „Zakaj jim otroci bolj ne pomagajo, kako morejo biti tako nečloveški?“ Brezbrižnost in nečloveškost je samo problemov, ki prihaja do izraza zlasti , -n edjn0 logična posledica zmateriali-v zadnjih letih, je zapuščenost starih zjranl-a teh ljudi. Če je partija uve-ijudi. O tem piše v ljubljanskem Delu j £javijaia bratomor, če je pospeševala, in sicer na uvodnem mestu neka Marija Robek sledeče pod naslovom: „Na čigav naslov?“ „Skoraj vselej, ko nas doseže glas ali preberemo v časopisu kako v sra meseca februaria, ko sta končno, po številnih neuspelih poizkusih, vendar premagala v prvenstvenem vzponu Cerro Norte. O tem je naš list obširno poročal v številki z 12. februarja. Takoj nato pa so se odzvali tudi buenos-aireški dnevniki (Prensa, Nación, Razón itd.) ter tudi revialni tisk. Med tem zlasti revija „Siete días“, ki je prinesla večstransko poročilo in številne barvaste slike. Sedaj pa je, .kot posebno zanimivost, največji latinskoameriški dnevnik „La Prerr"“ (ki je že ob dogodku samem DRUŽINSKI MIR IN DUŠEVNI MIR. — Naše običajno duševno stanje je odvisno od duševnega stanja, v katerem znamo obdržati tiste, ki nas obdajajo, Friedrich Nietzsche, Zora, 282. BRALI SMO Relativna resnica Večkrat je gledanje svetovnega ča- . biti vsa informacijska sredstva ideolo-sopisja na Jugoslavijo in njene raz- | ško „udinjena“ in morajo delovati „odmere precej zgrešeno in pod vplivom 1 govorno“. To se pravi, da je debata režimske propagande. - Zato se nam je zdel uvodnik, ki ga je dne 10. t. m. prinesel buenosaireški dnevnik La Nación vreden, da ga, zaradi jasnosti pogleda v tej rubriki ponatisnemo. La Nación pod naslovom „Relativna resnica“ pravi sledeče: „Odkar je Tito lefa 1948 prekinil stike z Moskvo in sklenil uvesti posebno vrsto komunizma, se je mnogo govorilo, in zlasti v zadnjem času, o do- motno bednih razmerah životari kak star človek, ali kako zapuščen in pozabljen, celo od svojih otrok, je umrl, amo običajno pod vtisom, da se to dogaja pretežno na podeželju. S tem povezujemo odnos otrok do staršev in se bolj ali manj z nejevoljo sprašujemo čemu so sledili procesu industrializacije in odšli v mesta. Na kmetijah so sedaj posledice: starši so sedaj ostareli, oslabeli. Tudi če njihov gmotni položaj ni slab, jih vedno bolj teži osamelost, skrb, kje dobiti človeka, ko pride bolezen.“ Marija Robek se nato sprašuje: „Zakaj jim otroci bolj ne pomagajo, kako morejo biti tako nečloveški?“ Nato dalje ugotavlja: „Stvari niso tako enostavne, kot je videz, in ne kaže jih posploševati, temveč globlje preučiti družbene ekonomske sprememhe na namero. podeželju, kjer živi le še slaba četrtina vsega slovenskega prebivalstva. Ob takem razslojevanju pa na- j stajajo računi in obračuni in nekdo jih nujno plačuje.“ „Tudi za ostarelo in pomoči potrebno prebivalstvo ni rešitev tako pre- da so otroci izdali starše, če je učila, da je nauk, ki pravi „spoštuj očeta in mater“ opij za ljudstvo, potem se ni čuditi današnjemu stanju, potem naj , , .. , .. - ■ , • „ „„„„ „„si,, poročali, kot nosebnost v svoji nedeti- vprasanje naslovi sama nase m našla . . , , . . 1 .„ . . „ ski prilogi z dne 13. septembra, m sicer bo edinega resničnega krivca za ta m v tisku „rotograbado“ celo stran posvetil temu vzponu. V kra+Vem uvodu pojasni delo slovensko-argentinske od- vse slične probleme. I A to še ni vse. Iz nepriznan ja te svoje krivde, bodo izvirali vedno novi problemi. Kajti politika do vere in Cerkve se ni spremenila. Vedno ponovno se dogaja, da če duhovnik zbira okoli sebe mlade ljudi, da jih poučuje, da; jim vliva, v duše tudi zapoved „spo-š'uj oče*?'. in mater“, da oblast kaj hPro skuša to onemogočiti. Obdolži ga „bie-ik-lizm"“ in onemogoči za vsako učinkovito delo. Dokler ne bo verska vzrroia uživala panelne svobode, da bo lahko v duše vtisnila tisto osnovno spoštovanje . (U človeško osebe, rlasti do svojih nai-bližrlh. dotlej bodo slični problemi, kot t". k} ra obravnavamo, na dnevnem redu. Dokler ne bo nartiia priznala te svoje renske, dotlej se bo za-rp-v yr-;roSo--oia na čigav naslov naj pošUe pritožbo. MEDNARODNO PRIZNANJE Zelo znani pihalni orkester Centra za glasbeno vzgojo v Maribora je prosta, problema ni mogoče rešiti en- dosegel na velikem mednarodnem tek-krat za vselej,“ ugotavlja Marija Ro- movaniu amaterjev v Kerkradu na Ni-bek, in zaključi: ..Na področju varstva zozemskem izreden uspeh. Z 342 toč-starejšega prebivalstva smo si v re- kami od možnih 360 so se Maribor-publiki zastavili vrsto nalog in iz dne- čani uvrstili na tretje mesto v tej glava v dan bolj občutimo, da jih je o- j shem zvrsti. V končnem plasmaju so možna le v toliko, v kolikor niso kritike naperjene proti osnovnim linijam edine stranke. Pa še izven tega je kaj lahko pasti v nemilost: to se je zgodilo lani Zoranu Glušiču, ki je bil odstavljen in obsojen na šest mesecev zapora, ker je objavil v štirinajstdnevnik* „Književne novine“ članek, kjer je „klevetal voditelje tuje države“. Ta tuja država je bila Sovjetska zveza. Po drugi strani je bil uredniški odbor „Študenta", glasila univerzitene mladine v mnevnem liberalizmu režima. To je bilo j |je0jrradUj odstavljen po ukazu partije mogoče, ker se ie Titovo vlado vedno primerjalo z niegovimi vrstniki v komunističnih državah. Relativna resnica torej, ki sledi iz te primerjave, služi (e za merkev raznih odtenkov v totalitarnem svetu. Drugačen bi bil zaključek, če bi skušali določiti stopnjo ZKJ, češ da je „stalinističen, anarho-liberalen in šovinističen“. Tudi v gledališču in filmih — znani slučaj film* „Rani Radovi“ — se čuti z isto močio diktiranje mnenj. To je, kar se dogaja v „liberalnem“ jugoslovanskem svn*:» in je pametno, da imamo vedno pred prave, ki je Cerro Norte zavzela, nato pa prinaša šest velikih in silakih fotografskih nosnetkov s te e^nodicPe. Avtor posnetkov je Jure Skvarča. A *n mude presenečenje. Medtem ko t11 ti tjsk vestno in obširno poroča o delu naš:h gornikov, in niih fonografske posnetke urin-š" kot izredne nosebnosti, jih režimski tisk v domovini komai ima na mari. Zasledili smo v li”KHanskem Delu z dne 13. avgusta (torej šest me- * v možnosti v izvrševanju osebnih pravic očm; to resnižno podobo. Zlasti v teh nod beograjskim režimom po eni strani, J časih( ko nekatere skunine spreiemaio, v primerjavi z istim v zahodnih demo- j bre„ debate, da je možno izvrševanj, kraci jah po dragi strani. j oqnbT,ib pravic pod vladami komuni- V jugoslovanskem kontekstu morajo , stičnega značaja.“ Češkoslovaški komunisti grozijo kat. Cerkvi Češkoslovaški komunistični režim, ni sramotno, da se naši visoki cerkveni ki se je spet vrnil na stare tirnice so- dostojanstveniki pustijo voditi od ljudi, vjetskega satrapstva izpred tkim. Dub- ki so prelomili z našo državo? Ali pa čekove pomladi, se ob drugi obletnici morda smatrajo, da so njihovi tovariši secev no dovod1-n) sedem ozk'h vrstic [ sovjebskega vdora v češkoslovaško že v izgnanstvu boli sposobni voditi ver-„dolgo“ „novico“, v kateri edino poroča. da s+a b"a+a Bkvavča -no večletnih poi7irUo]b zavzela vrh Norte. Tako no^anijvianie in omalovaževanje a-o-mišVpnra delnvania mladih slovenskih emigrantov ie lastno le režimskim nbačaneom. ki iim je narodni ponos deveta briga. — Mi pa smo na brata Skvarča Ponosni in smo iima hvaležni, kajti vedno in ponovno ponašata slovensko ime in sloves med širšo svetovno iavnost. pravljenih le del.“ Iz gornjega pisanja lahko dobimo številne zaključke. Poglejmo vsaj nekatere, vsakega posebej. Prvič: neovr-ženo prizna samo režimsko glasilo, da v konkurenci 24 orkestrov iz 18 držav nsvohli četrto mesto. Na Sekmovaniu ie nastopil tudi simfonični orkester iz Ljubljane, ki se je IZVOZ IZ SLOVENIJE V juliju je bil izvoz iz Slovenije zelo velik. Obsegel je 342,6 milijona din in je bil za 12% večji kakor v letošnjem juniju in za 6% večji kakor v lanskem juliju. -Skupaj je letošnji sedemmesečni izvoz iz Slovenije izkazan z 2.102,5 milijona dinarjev kar je čuti tako močnega, da se je začel spuš- sko življenje v naši državi kakor dr-čati znova v boj s katoliško Cerkvijo, žavni organizmi?“ Češkoslovaška vlada je namreč pred j y jstem gianku češkoslovaški komu-nekaj dnevi obtožila češkoslovaško cer- njstigni režim tudi grozi italijanski kveno hierarhijo, da se ravna po na- vjatjj> da bo „češkoslovaška vlada srna-vodilih „protikomunističnih duhovnikov £raja za izzivanje socialistične Češko-v tujini“ in zahteva, da takoj prekine siovagke“, če bodo italijanske oblasti vse stike z inozemstvom. priznale zakonitost Velehradu, češko- „Rude Pravo“ je prinesel članek kjer slovaškem centru v Rimu. stoji, da „se bo moralo^ predstavništvo j češkoslovaška nima diplomatskih katoliške Cerkve v češkoslovaški po- odnosov z Vatikanom. Titova Jugosla-polnoma odpovedati svojim ^zvezam s v„a .0 nedavno vzpostavila. Prvi inozemstvom.“ „Rude Pravo“ trdi, da leto§nii „uradni« napad na katoliško „škof František Tomašek, najvišji Qerkev za £e]ezrio zaveso je bil objav-predstavnik katoliške Cerkve v češko- ygn y ijubijanskem „Delu“ v poročilu slovaški, kakor tudi ostali njegovi škof- Q sklepih gZDL, o katerem smo poro-je, zavisijo od emigrantov, od tistih eimgrantov, ki so se spremenili v vodilni center Cerkve na češkoslovaškem.“ Rude Pravo se nato sprašuje: „Ali čali v prejšnjih izdajah našega tednika. Tudi tam omenjajo „zveze Cerkve z emigracijo“. Zgledu v Sloveniji sledi sedaj praški „Rude Pravo“. svoji zvrsti uvrstil r.a drugo mesto, lil % več kot lani v enakem razdobju. ZENA I NJE Anica Kralj SVET Da ne bo zadrege Jožek je med sošolci našel dobrega prijateljčka. Ta ga je povabil za rojstni dan na praznovanje k sebi domov. Pa ne njega samega. „Moja mama želi spoznati tvojo mamo,“ je rekel prijateljček, „zato prosi, da pridete tisti dan vsi k nam.“ To povabilo je vso družino razburilo, a ga ni bilo mogoče odkloniti, ker bi bilo za gostitelje žaljivo in Jožek bi bil žalosten. Obraz se mu je razjasnil, ko je mama privolila. On je bil srečen, a mamina glava je bila nenadoma polna skrbi. „Za božjo voljo!“ je zdihovala, „to so gosposki ljudje, kaj naj oblečem? In tudi skrbi me, ker nismo navajeni se fino obnašati.“ Očka je pa zabičal svojim trem potomcem, naj se obnašajo tako, da ne bo njega in mamo sram. Na določeni dan so zares stopili v gosposko hišo. Gospa in gospod sta bila zares tako iskreno ljubezniva, da sta ge gospa Rožka in mož kar domača počutila. Kramljali so o vsem mogočem: o otrokih, o hudih časih, o izprijeni mladini..., dokler se niso odprla vrata v praznično sobo. Jej, jej, si je mislila Rožka. To je pravi paradiž! Otroci so posedli okoli čudovito pripravljene mize. Jožek in bratca so z žarečimi očmi požirali vse razpostavljene sladkosti. Mali Mihec bi bil že izmaknil najlepši hlebček, posut s čokolado, a ga je Jožek še pravočasno tarepko potegnil nazaj. (Posedli so okoli mize. Otroci skupaj in starši na nasprotnem koncu. „Tako se bomo mirneje pogovarjali,“ je rekel gospod, „otroci pa bodo tudi bolj srečni sami.“ Jožekov prijatelj je ljubeznivo po-sti-egel prijateljčkom, a takrat so za mamo Rožko nastopile hude muke. Mali Mihec si je v hipu porinil velik kos torte v usta, porival je s prstki, da se je čokolada cedila izza njih. Ko je to opravil z vso slastjo, je mirno obrisal rokici ob snežnobeli namizni prt. Gos-spod se je zabaval in se prav od srca Mihcu smejal. Medtem je pa srednji sinček Andrej z mastnimi rokami zagrabil kozarec sladke pijače in jo precej glasno in dolgo srkal. Od časa do časa je kateremu pribor padel na tla, da ga je moral pod mizo iskati. Rožka je sem pa tja vsa v zadregi dajala svoji deci dobre nasvete. Skušala je to opraviti z milim glasom, a otroci so iz njenih oči razumeli, da je mama huda in — da se bodo že doma „pogovorili“. A ob takih in tolikih dobrotah so pozabili na mamine grozeče oči. Tudi si. niso mogli misliti, da sta tudi očka in mamcia v skrbeh, da ne bi prekršila vsaj glavnih pravil lepega vedenja. Ko so odhajali, sta se najbrž obe družini oddahnili, le otroci so bili zadovoljni in razigrani. Doma je pa mama Rožka „povedala“ otrokom, kar jim ni mogla povedati pri oni krasni mizi. Dva starejša sta povesila oči, mali je pa mamo prav nedolžnp in začudeno gledal. Ko sta ostala starša sama in je Rožka še vedno tarnala nad tako sramoto, je mož molčal. „In ti?“ mu je rekla jezno, „tebi je vseeno, kaj?“ „Draga moja, ni mi vseeno,“ ji je Tekel, „a zdi se mi, da od otrok kar naenkrat preveč zahtevaš. Kdaj pa sva jih učila, kako naj se vedejo pri mizi? In še to,“ je mislil na glas, „kako naj se obnašajo, jih ne bova naučila z besedo. Le, Če se bova midva pri mizi vsak dan pravilno vedla, bodo najini trije sinovi nehote naju posnemali. Zato, draga moja,“ je živo rekel, „da ne bo več zadreg, od jutri naprej: v levo vilice, v desno nož, nič cmokanja in glasnega srebanja. In „prosim za kruh“, „hvala“ za vino ali vodo, „oprosti“ za nerodnost, itd. itd. •— pa bo tudi uri nas gosposko in bodo naiini fantje brez skrbi sedli k tuii mizi.“ Če sta zares to naredila, ne vem, vem pa, da ie to edina pot. da se otroci navadilo lenega vedenia. Otrok raje posnema, kakor posluša. Zdi se mu tudi važno, da dela isto kakor starši. Ne bodo se naučili tako kmalu, leta in leta bo treba opominjati in pomagati — dokler se ne ustvari navada. Ali lepemu zunanjemu vedenju dajmo tudi notranjo globljo vsebino. Človek se ne obnaša leno zato, da era drugi hvalijo. To ni važno. Celo kužka moremo naučiti, da s tačicama prosi za košček kruha. ! Medsebojno obnašanje bi moralo izražati spoštovanje in ljubezen do sočloveka, sai človek, ki nekoira liubi, je do niega nadvse pozoren, skuša delati to, j kar dragemu ugaja, ali vsaj to, kar I drugega ne moti. Seveda ne moremo vseh enako ljubiti. A prav v družini je priložnost za utrjevanje lenih navad, plemenitega odnosa do bližnjega. Naj se otrok že zgodaj uči premagovati svoje želje: naučimo ga čakati, odstopiti bratu, kar bi rad čimpreje dobil, pomagati staršem, biti ljubezniv do gostov. Taka vzgoia bo šla z m'im na cesto, v šolo, v službo in slednjič v njegovo novo družino, ko si jo bo ustvaril. Kdor zaničuje se sam. . . DVOJEZIČNOST SAMO ZA ENOJEZIČNEGA V eni izmed prejšnjih številk smo | objavili pritožbe primorskega rojaka in deželnega poslanca dr. Štoke o dvojezičnih napisih to in onstran slovensko italijanske meje. Prinesli pa smo tudi opis sramotnega vedenja domačih Slovencev, ko hodijo na Primorsko. Ali pa je na Koroškem bolje? Nekaj opisov, razmišljanje Slovenca, ki ga boli ta narodna sramota, to teptanje lastnega narodnega ponosa, nam oriše razmere na slovensko-avstrij-ski meji. Veliko potujemo zdaj čez mejo, eni sem, drugi tja. Meje so odprte, srečavajo se ljudje, istih in različnih jezikov. Peljejo se v znane ali manj znane kraje, pomagajo jim kažipoti. Tam vidi, kam naj se obme, da bo prispel do cilja. Pametno je to, izvrstna usluga potniku Pa se peljem proti Maribora, in glej ga: Komaj iščem v mislih pravilno pot, že me opozori tam nekje blizu Labota kažipot: Jugoslawien, Marburg. No, si mislim, Marburg bo že Maribor. Sicer dobro vem za trenutke, ki so obdajali Hitlerja, ko se je vozil za časa tisočletnega rajha z dvanajstletnim obstojem skozi „die schöne deutsche Stadt Marburg an der Drau“. Vem tudi za občutke izdajalcev in tamkajšnjih Hitlerjevih somišljenikov, zlasti kulturbundovcev, ki so pozdravljali svojega velikega firerja v irhastih hlačkah in belih dokolenkah; celo „gojzerji“ so razbijali mariborski cestni tlak. Marburg, Marburg mi buči po ušesih, napis mi leti kot kolobar pred očmi. In že sem tam v Marburgu, oprostite, Mariboru. Zopet zagledam kažipote, velike, ponoči osvetljene: Kla-genfurt, Graz. Da, tako in nič drugače, ne Celovec, ne Gradec. Čudno, sem si mislil. Zakaj neki pa potem nisem bral tam na avstrijski strani Maribor, ko že berem tukaj Kla-genfurt, Graz... Pa se zopet peljem čez mejo, čee Jezerski vrh. Gradijo novo cesto. Dovolj jasno te opozarja napis: BAU-STELLE: Peljem se čez mejo, ta je odprta. Na kranjski strani pozdravim svoje prijatelje, obiščem nekaj kulturnih in narodnih spomenikov, in se spet vrnem. Pač čez Jezerski vrh, sem namreč Podjunčan. Bližam se vrhu, in vidim napis: GRADBIŠČE — BAU-STELLE. Ne vem več natančno, če je še stalo zraven POZOR oz. ACHTUNG. Preveč sem se držal volana, preveč me je skrbelo zdravje mojih sopotnikov. Videl sem dva primera, videl in bridko čutil dva udarca: Na eni strani 1 strogo, skrajno, namerno, sistematično j zanikavanje in preziranje slovenstva, ' slovenskih imen, slovenskih napisov, na drugi pa nič manj bridko udinjanje, | klečeplaštvo, prošenje za razumevanje tujca: Viš, dragi sosed, tako smo mali, da ti lezemo vselej in povsod v okrilje tvoje naklonjenosti, da celo pozabimo v drugem največjem slovenskem mestu, da se pravi Klagenfurt po slovenska Celovec, Graz pa je samo spakedrani slovenski Gradec. Pa saj tudi obiskovalci z onega kraja meje kupujejo v Villachu, vlačijo domov včasih najslabšo šaro iz Kla-genfurta, pa počivajo ne vem kje še, mogoče v samem Volkermarktu, ali Eisenkapplu, morda jih srečaš celo v Trogemu ali Ebriachu ali Zeli Pfarre-ju ali celo v Windisch Bleiburgu, ob Klopajnarzeeju pa sem jih videl že jesti v najdražjih hotelih. Krhek je to svojevrstni most dobrega sosedstva, če kdo ne verjame, naj se prepriča. 6 za nižje. Grajena bo za kabinetni ¡ Proslava Beethovnovega jubileja 200-letniea rojstva Beethovna smo staro grško keramiko, tretji z moder- se Slovenci spomnili na šestem večeru nimi in surealističnimi slikami, najbolj NOVA GORICA — Primorsko dram- , tična šola in nanjo je vezanih nekaj Slovenske kulturne akcije, ki je bil v efekten pa je bil četrti stavek, ki je «ko gledališče v Novi Gorici je za ot- ! okoliških podružničnih šol. Imela bo ' soboto, 12. septembra, v veliki dvorani bil ilustriran z živahnimi vitrali starih voritev letošnje sezone, 12. septembra 14 učilnic — 8 za višje razrede in Slovenske hiše. j gotskih katedral, dalo na spored Bevkovega Kaina. U-prizoritev naj bi bila tudi proslava pisateljeve 80-letnice. Posebna zanimivost te predstave je, da je kot gostja v Kainu nastopila Elvira Kraljeva v vlogi, ki jo je igrala že pred drugo «vet. vojno v Mariboru. Delo je v izvedbi režiserja Maria Uršiča iz Trsta. Od domačih del ima P.G.G. v letošnjem načrtu 3 krstne uprizoritve: Toneta Partljiča dramo Naj poje čuk, Igorja Torkarja komedijo Vstajenje, Jožeta Šveika in Vugovo dramatizacijo Vo-rančevega Judenburga. Med ostalim sporedom je tudi Nušičev Pokojnik. CELJE — V Savinjski dolini so oživela hmeljišča. Uradno obiranje se je za- Vsak teden ena ŽIVLJENJE NI PRAZNIK Simon Gregorčič Cvetočega lica, cvetočih še let zdaj prve korake namerjaš med svet, Večer se je pričel z glasbenim uvo- J Mogočna glasba in izbrane slike so nastlali na stezo so pisan ti cvet. pouk, se pravi da bo imela pose ej : dom> nakar je urednik Meddobja France pritegnile duha in ga vtopile v genialno Po poljs]cih cveticah te žive cvetice opremljene učilnice za posamezne pred- ;papež prebral študijo o Beethovnu lepoto Beethovnove glasbe, za kar so spremljajo ko ženina mlade družice mete. Imela bo tudi soisko e’ m steM javljenih študentov jih bo izredno štu- n' ” T'"’“ T’"L“‘ diralo 390. Ker bo z novim šolskim letom Ljubljanski univerzi priključena tudi visoka šola za Sociologijo, politične vede in novinarstvo, kot deseta fa- Beethovnove Devete — koralne Selo 17. avgusta. Primanjkuje pa obi- kulteta, bo vseh novincev okrog 4.400. f°nije v spremljavi barvnih diapozi-aalcev kljub temu, da jih je prišlo ! fjkrati z manjšim številom vpisanih pa vov> ki ie pripravil arh. Jure Vom,- okrog 8 tisoč iz Hrvatskega Zagorja, ' pada tudi število diplomantov na vi- bergar, in z lučnimi efekti, delom . . , Obsotelja in Prekmurja. Pomagajo pa ¡ aokih in višjih šolah v Slovenili. Pri Franci Willenpart in njegove ekipe. ^J?Beda5J* ”Jz*ojna ZaSe“ f° , turne akcije, nato pa označil nadaljnjo Cirila in Marije roj. Poberžnik. Botro- nastlano, predstavo in se zahvalil vsem sode- vala sta gdč. Milka Poberžnik in g. le trnje zakriva, da zvene ti rano? Tone Oblak. Krstil je g. dr. Alojzij Btarc- Prijatelj, ne bodeš za zlo pač mi vzel OBRAMBA EMIGRACIJE IN OPIS ; resnobne besede na praznik vesel: NJENEGA DELA \Nl Prazmk> predragi mi, nase j življenje Pred kratkim so se v Buenos Al- ' življenje naj bode ti delaven dan! lavcem. Sledila je reproducirana izvedba tudi domačini. Primanjkuje okrog 30% obiralcev, kateri manjkajo pred vsem kmetom, medtem ko ima kmetijski kombinat Žalec 25 obiralnih strojev. V kombinatu predvidevajo da bodo letos pridelali okoli 3.500 ton hmelja, kar bi bilo več ko povprečni pridelek V zadnjih petih letih. upoštevanju okolnosti da v Sloveniji Frido Beznik je recitiral Schillerjevo dan->a Olivetti“, na katerih so znanstve- ti lajšaj in slajšaj človeško trpljenje! diplomira povprečno samo 40% vpisa- Pesem Oda radosti, ki jo je za to pri- ; .. , x. . . x. , . nili študentov, bo pri zmanjšanem šte- «ko prevedel France Papež. Vso pred- vah tozadevne probleme. Med mno- Ne plaši_sezno]a, ne straši se boja, _ niki in sociologi raznih držav prouče- nrihodniih letih v Slo- ' stavo ’e pripravil in režiral Nikolaj Je- &imi zanimivimi zaključki, koristnimi saj moško dejanje krepčuje moža, * i. y__ ' 7n cl-nrmnct in mort-Jhomn n. Tinka'i TV).v. T.fl.Tn.'))p. 'M.nr.i. nnk.nn.r.n. • vilu novincev v . veniji še bolj primanjkovalo strokov- , '°cmk. njakov. Vsi štirie stavki simfonije so bili 1 spremljani s primernimi barvnimi dia-MURSKA SOBOTA Sredi avgu- pozitivi, slikami znanih mojstrov ali sta je sindikalni zbor zdravilišča Ra- klasičnih del. Prvi stavek — kaos — s BLED — Od 14. avgusta do 6. sep-' denska reševal problem gostinskih na- kubističnimi slikami, drugi večinoma s „ .... fembra je bila v vili Bled odprta raz- meščencev hotela „Diana“, ker ti niso m tov . Izjava je bila podana v celot- •tava desetih slovenskih samorastni- hoteli prevzeti plač za mesec julij, , ■■■■■■ ]lem sklopu omalovaževanja dela, ki ga kov. Razstavljali so slikarji: Jože Hor- češ, da jim vodstvo samovoljno zni- j Umrli so ■)'®. za državo naredila povojno emigra- vat-Jaki, Viktor Magyar, Polde Mi- žuje dohodke. V čem je bistvo spora je ; TT-pT ta\ta r C'J'a’ helič, Greta Pečnik, Jože Peternelj, razvidno iz primerjave prejemkov go- ,v ' nc^ej Fir.v up. (8o) >ja baka izvajanja je odgovoril naš Anton Plemelj, Anton Repnik in Jože stinskih nameščencev v posameznih °‘|z eme”lu ™melciabsf v P-> Jvan rojak g. Jože Škrbec iz Berazateguija, Svetina, plastiko pa Tone Svetina. Raz- podjetjih. V hotelu Diana zaposleni na- °"eii’ gra ' esar’ oz® Škerjanec k; ;e večemiku La Razon poslal pismo, «tavo je pripravila Modema galerija meščenci naj bi v juliju prejeli 700 do Up-’ ^apa vpn< pp’’ van a lj To p Emo je bilo delno tudi objavljeno. v Ljubljani za vilo Bled-Emona. Ob 800 dinarjev; v delovni enoti gostin- ap'_’ pa"e]!nrpra”P~' J™ M j, )r'01,c V njem g. Škrbec pojasnjuje stališče razstavi ie izšel katalog, natisnjen v skega zdravilišča Radenska so bili pre- ‘ aV.e lampuz, pio ., Ac a Hayne, povojne emigracije, zanika njen na-ireh jezikih. jemki v juliju približno 920 dinarjev in knpzevnica; Zinka. Rogelj r Kraševec cistifai« značai jn pondarJa mno?ro do_ v podjetju Zvezda v Murski Soboti so J_'’ ^'P 1 r c’ 'lp'’ ' °™' e~ brega, ki ga je inmigracija doprinesla LJUBLJANA - V četrtek, 20. av- natakarji zaslužili v juliju povprečno ^lh’ vla^odJav.P7 Barbara Plkel3 r‘ g^usta je bil v okviru poletnih priredi- 1.700 dinarjev. f Žlogar, (83) ; Alojzija Bajec r. Hlebec, tev v Ljubljanski stolnici orgelski ve- Marija Habicht r. Tome, (82); Helena čer Huberta Berganta, ki velja za MARIBOR: 'Na mariborskem trgu Bank, (84); Fanica Ivanc r. Soklič; enega najboljših organistov ne le v so zasebniki prodajali zgodnja jabolka Angela Novak r. Grošeli; Marija; Sir- katniontk tar t rrat tt* 'ttvidt Sloveniji ampak v vsej Jugoslaviji. Na Po pol drugi dinar za kilogram. Ker ca r- Markelj, (83); Franc Fajdiga,, aporedu so bila dela: N. Bruhnsa, obeta letina zelo dobro, vlada zaskrb- ^9); Franc Urlep, (87), Jakob Praz-| Iz Združenih Držav smo prejeli po- J. S. Bacha, C. Francka, M. Rogerja, ljenost, kam bo s tolikšnim pridelkom j al'b> rudar> povratnik iz Kanade; Zofi- ročilo, da je 9. septembra nenadoma J. Langlaisa in S. Vremsaka. Oared- jabolk. Sadjarji boto gotovo pridelali ’° ” c*—” nji točki sporeda sta bili Regerjeva Več jabolk, kot jih bodo lahko prodali. Fantazija in Fuga na Bach op. 46 ter Ta problem je star več kot deset let. Sonata quasi un fantazia Sc Vremsaka, Pripravljali so že načrte za predelavo ki je bila v Ljubljani izvajana prvič. 1 sadja v sadne sokove, pa ga doslej še za skupnost, je marsikomu padla v oči » pokoj mu zdrave moči pokonča: čudna izjava dr. Gino Germanija, ki je dejanje ti ljubi, a boj se pokoja! trdil, ob vseljevanju tujcev v Argen- Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, lini, da je bila emigracija med leti, 'iar more, to mož je storiti dolžan! 1945—1950 „Pretežno nacistična, med j katero ni bilo ravno preveč zn&ns've- Na del° tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! ‘■■■■■■■■A'.V.V.WAV.VVAWAVVV IlOVfllCI PO 1 VITO za Argentino. V tej zvezi navaja veliko delo Slovencev, ki so na raznih poljih iskreno dali vse svoje sile za dobrobit druge domovine, ki jih je sprejela z odprtimi rokami. Odgovor je gotovo na mestu in tudi zelo koristen, kajti razni znanstveniki, katerih avtoritete na določenih poljih ne zanikamo, kaj radi zahajajo na področja, o katerih niso popolnoma nič dokumentirani. Njihova izvajanja tako lahko napravijo veliko škodo, ne toliko inmigrantom samim, kot ”>a državi in narodu, ki mora prav v edanjem položaju upeljati stvarno tn-nigrantsko politiko. fjana pripravil Bergantu turnejo po tudi letos sadje segnilo v sadovnjakih Sovjetski Zvezi in nastop v organizaciji festivala v cerkvi Notre Dame v Parizu. ali pa bo v hrano živini. CERKNICA — Sistem jezerskih po-i žiralnikov Rešeto na Cerkniškem je- ja Kunej r. Svete; Jelka Bassin r. umrl kanonik dr. Janez Kraljič. Pokoj-Windischer, vd. po primariju; Ivanka ni se je bil naselil leta 1948 v mestu Simončič r. Žagar. : gan Francisco, kjer je deloval do svo- 1 je smrti. | Dr. Janez Kraljič je bil rojen 14. (80) up.. " J ’|avs 1 bil posvečen 29. junija 1922. Po kaplan-RAZNI KRAJI; Franc Gubane up., <,kih letih je bil dalj časa spiritual v Vodice; Miroslav Marušič, autotaksist,: ljubljanskem semenišču. Leta 1942 ga Dol. Logatec;Justa Ravbar r. Pilon, Aj-; je škof -Rožman imenoval za kanonika. ■ dovščina; Metod Burja, šofer, Jarše; p;] je tudi voditelj Marijinih družb in MARIBOR: Olga Kranjc up., (66); V prihodnji sezoni bo Festival Ljub-| niso izvedli. Obstoja nevarnost, d» bol^J L°P1C’ UP‘ (81),‘ JUnj Petek’! avgusta ^ 1898 na Igu. V duhovnika je LJUBLJANA Slovenski prosvet- zeru je 12. avgusta kljub zaprti Veliki Vekoslav Zajc up., Mozirje; Andrej referent za KA. Kot odločen protiko-ni delavci so sklenili prizadeti Banja jjaij Karlovici presahnil. Cerkniški Simončič, (77), mlinar v p., Škofja Lo- Luki pomagati s tem, da bodo v tem mestu, ki ga je tako katastrofalno prizadel potres zgradili šolo. Projektant šole je ing. Milivoj Lapuh, gradbena dela je prevzelo splošno gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta. Projekt ni kaj posebno novega, ker nekaj podobnih šol že stoji v Sloveniji. Tako ribiči so s saki, ribiškim mrežami in ka; Albin Perkavec, stepanja vas; A-agregatom reševali ribji zarod. Nalo- i0jz Brodnik, up. žel. strojni m.; Ivana vili so 3000 ščuk mladic in nad 200 kg velikih rib ščuk, linjev (slajnov), krapov in drugih rib. Velike živali so spravljali v železne mrežaste zaboje, imenovane pulterje, in jih prepeljeva-li v jezerske predele, kjer voda še sto' v Grižah in Mirni, v «Mozirju, Starem jj. mladice pa so prodali ribogojnici trgu pri Ložu in pri Sv. Tomažu pri Vrhnika. Ormožu. Načrt z šolo v Bania Luki ' Presihanje se je začelo v požiralni-izhaja torej iz tistega, kar je bilo že kih Rešeto, sedaj je na vrsti Vodonos, na nekaj primerih preizkušeno. Osnov- Retje je medtem že usahnilo, če ne bo na šola v Vrbanji, to je 6 km od sre- močnejšega deževja, bo Cerkniško je-dišča Banja Luke, bo grajena za 506 zero letos kljub poskušnji stalni oje-učencev v dopoldanskem turnusu in za zeritvi usahnilo. Pravijo, da je glavni prav toliko v popoldanskem. To je ma- krivec za to sistem požiralnikov Narte. Tavčar r. Pangeršič, Zalog; Marija Presetnik r. špom, (76), Ježica; Janko Oblak, župnik, št. Jošt; Frančiška Korošec, (80), Stepanja vas; Franc Baloh, bivši gostilničar, Jesenice; Franc Zevnik, pos. (78), Dobrepolje; Cecilija Žebaliec r. Repnik, Kamnik; Viktor Šarc, šofer v p. (68), Kranj; Anton Zidar up., Male Lašče; Avgust Dolinšek, gostilničar, Hrastnik; Jelica Svolj-šak r. Bergant, Škofja Loka; Marija Dobčnik r. Benko, Zagorje ob Savi; Marija Mlakar r. Kušej, Rimske Toplice, Anton Valentinčič, pos. Stepanja vas. munist ie moral v maju leta 1945 zapustiti domovino. Najprej je bil dve leti v slovenskem semenišču v Italiji kot spiritual in profesor, nato pa je odšel v ZDA, kjer so se mu sedaj stekli dnevi življenja. Naj počiva v miru! Zastopnike vseh domov in organizacij vabimo na razgovor o potankostih proslave narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave. Razgovor bo v soboto, 26. septembra ob 18 v Slovenski hiši. Pripravljalni odbor Koncert dekliškega zbora na Pristavi bora pozdravil zbor z go. voditeljico in Odbor Pristave v Castelarju je ene- I ga iz vrste svojih prosvetnih večerov, v soboto, 12. septembra ob osmih zvečer posvetil slovenski pesmi. V ta namen je povabil Dekliški zbor v Castelarju pod vodstvom ge. Anke Savelli-Gaser-jeve, naj bi ta večer priredil koncert slovenskih pesmi, in zbor je vabilo sprejel. Zbor ene dvanajsterice pevk se je za ta nastop odlično pripravil. Čeprav se je za prav tačas nenadano povabil tudi malo prijeten gost — dež, lilo je kot iz škafa — je občinstvo do kraja napolnilo dvorano. Zbor je že pri nekaterih prejšnjih nastopih tu in tam dosegel tako lep uspeh, da ga je marsikdo — tudi zunaj pristavskega okraja — želel spet slišati. In nikomur ni bilo žal, da se je kljub dežja potrudil priti na ta koncert. Kmalu po napovedanem času se je zagrinjalo pred odrom razprlo in zbor z dirigentko je stal Že pripravljen, navdušeno pozdravljen po občinstvu. Na oder je stopil vodja kulturnega odseka g. Rajmund Kinkelj in v imenu od- Pele pa_ so; 1. sopran —■ Kristina , v barvito enotnost; nobenega vsiljivega Golob, Marica Medic, Angelca Tominc; 2. sopran — Ivanka Kočar, Ani Medic, Ančka Tominc; 1. alt — Rožica Esih, se zahvalil za pripravo koncerta. Na- Metka Gaser, Mariia Kopač; 2. alt — -„„„„.i i,_ , • . Jožica Kopač, Martinka Potočnik, Rez- povedal je spored koncerta in prav ta- ka gbarig ko potem vsako pesem posebej. Spored je obsegal tele pesmi: izstopanja ali pregnanosti v dinamiki, zapeto s finim čutom — res iz duše in srca! Le izredna glasbena nadarjenost dirigentke (ki je posebna last Savelli-jev) je mogla ustvariti to, v vseh glasbenih pogledih skladno lepoto petja. Zbor je pel večinoma štiriglasno, Občinstvo je vsako pesem posebej sprejelo z navdušenjem in se ploska- ___________ ___________________ ___________, pančičLd^1C^čarb—3 Vse^ožice ru- nje’ zlasti P° zadnji Pesmi> ni hotelo ' le nekaj pesmi triglasno (in vse na pa-mene (narodna), solo: Jožica Kopač in P°leči. Zato je zbor ponovil Clavel del met). Zato je bilo treba več pesmi pri- Kje so moje rožice; I. Žirovnik — Ti- aire — in škoda, da ni še zadnje v j rediti za ženski zbor, narodne tudi ček; G. Carillo -J.Savelli — Huainito sporedu: Srce je žalostno, ki je bila, ¡ harmonizirati. Iz objavljenega sporeda (argentinska folklora); A. Gasser vsaj zame, najbolj občuteno zapeta. Je j je vidno, kdo je to delo opravil. Kot Kopač, Pomladna (narodna), Nocoj pa, Pa tudl ena od aaJlePsih naših narod- j prirediteljica m harmomzatorka se je oh, nocoj (narodna)), solo Angelca nih pesmi. In naša srca so res bila ža- izkazala voditeljica zbora, Anka Gaser, Tominc; G. Castillo-J. Osana-A. Gaser lostna, pa ne zavoljo nezadovoljstva, — En un burrito orejón (slov. prevod temveg zato ker je bil s to pesmijo g. Gregor Mali); R. Simoniti — čriček , , , .... 6 - ------ 'prelep koncert pri kraju! na vrhu (Dora Gruden), Preljuba si ti pomlad (narodna), Da b’ žveglico mela (narodna), Lepo moje ravno polje (narodna), solo Angelca Tominc; J. de D. Filiberto-A. Gaser — Clavel del aire (tango); C. Pregelj — Njega ni (C. Gregorčič, napev ljudski), solo Angelca Tominc; M. Tomc — Oj, lepo je res na deželi (narodna), Sem še mihna bva (koroška narodna), Da bi biva liepa ura (koroška narodna), Dobro jutro, botra (narodna); Ipavec-D. Bučar — Kje so moje rožice (G. Strniša); M. Bajuk-A. Gaser — Srce je žalostno, solo Jožica Kopač. To je le navadno poročilo o koncertu, zato se ne morem (ker nisem kak glasbeni strokovnjak) spuščati v izvedensko ocenjevanje. Kot dolgoletni pevec pri raznih zborih pa vendarle morem reči, da me je izvrstno, do potankosti naštudirano petje vseh pesmi (bilo jih je kar 20 na sporedu) do kraja zadovoljilo, in da bi jih poslušal še ves večer. Sveži, zvonki dekliški glasovi, ki so se čudovito lepo zlivali ki je priredila tri in harmonizirala tri pesmi, eno tudi g. Julij Savelli. To je treba posebej poudariti in ie s tem koncert imel še posebno vrednost, česar občinstvo najbrž ni opazilo. Dirigentka je prejela lep šopek nageljnov in tudi pevke svoj šopek. Saj so to pošteno zaslužile! Ge. Anki Gaser in vsem pevkam je treba od srca čestitati za prelep užitek! Po koncertu so pevke in tudi goste povabili na okusno pripravljeno večerjo in prijateljski pomenek. V. Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji** 14. septembra 1950. — Št. 37 K PROSLAVI OBLETNIC NAŠIH SVETLIH MEJNIKOV Pred meseci sem srečal slučajno nekega zidarja... Poljak, drznih cči in robustne postave... Ko sva na istem postajališču izstopila, me je še dolgo zadržal, razlagajoč mi zanimivosti o poljskih pesnikih in mu-zikih. Ognjena je bila njegova beseda, navdušujoča. „Vidite“, je dejal, „to so naše duše, po katerih nas svet pozna! Tisoči in stotisoči naših, ki so pomrli v tujih zemljah, ne odtehtajo niti enega izmed teh: usahnili so, nihče se jih več ne spominja...“ Balantičeva družina nam priredi v kratkem času večer umetne besede, združen s spominom in proslavo obletnic nekaterih naših „slovenskih duš“ (Prešerna, Ketteja, Detele, Medveda, Velikonje), pa povezan z besedo njihovih potomcev, današnjih novih „duš“, ki jih srečujemo med nami in po katerih bo veliki svet nekoč sodil in poznal slovensko ime. Te naše „slovenske duše“ — ali jih poznamo dovolj ? So ogledala narodove duše in dejavnosti. Naša najvrednejša dediščina, bogastvo, ki ga nosimo s svojim uboštvom po svetu, a je neprecenljive vrednosti, ker je bogastvo duha, moč netvar-nega sveta. Ni pa dovolj, da imamo ta zaklad s seboj; moramo ga znati tudi ceniti in spoštovati in prenašati na mladi rod, ki prihaja, da ga bo ohranjal kot izročil dedov. Naši otroci ga morajo poznati in prebirati z veliko ljubeznijo, ker sta pesem in svetost naše domovine v njem, ki je sicer kljub času ohranila vedno še isti obraz. In da bodo to našo kulturno dediščino pravilno spoznali in sprejeli ter je ohranjali zanamcem, je naloga naša, da jim jo pravilno posredujemo. Naj nas ne ovira pehanje za vsakdanji kruh toliko, da bi od časa do časa ne mogli seči po domači knjigi in se tiho pomenkovati s temi „našimi dušami“ ali se zbrati, da poslušamo čisto in lepo domačo besedo. Iz pisem iz domovine — ...Dne 27. julija je umrla v Celju znana javna delavka gdč. Neža Amšek, sestra g. Janka Amška, ki živi v Argentini v Don Torcuato. Po poklicu je bila šivilja in je bila pred vojnu v službi pri tvrdki 'Stermecki v Celju. Imela je velik smisel za organizacijo. Začela je zbirati dekleta okoli sebe in je zanje ustanovila podružnico Jugoslovanske strokovne zveze, ki je bila tedaj edina katoliška strokovna organizacija. Bila je izvoljena celo za starešino obratnih zaupnikov. Ko pa je opazila marksistično usmerjenost JSZ in njeno ljubimkanje s socialisti, je s svojo skupino deklet izstopila iz te organizacije in ustanovila podružnico nove katoliške strokovne organizacije — Zveze združenih delavcev. Do prihoda 'Nemcev je bila v sosvetu pri ekspozituri Delavske zbornice v Celju, kjer je energično zastopala interese slovenskih delavk. Njen pogreb je pokazal, kako pribljubljena je bila zaradi svoje delavnosti in doDrote... — . . . Dne 17. avgusta je umrl v Hrastniku ugledni in spoštovani slovenski javni delavec, gostilničar Avgust Dolinšek. Po poklicu je bil čevljar. Udeležil se je prve svetovne vojne. Imel je takšne vodstvene sposobnosti, da ga je slovenska vlada leta 1918 imenovala za poročnika za zasluge, ki jih je nudil ob takratnem prevratu slovenski vladi. Dočakal je 83. let. Zakramente za umirajoče mu je podelil e. g. Matija Medvešek, župnik iz Dola pri Hrastniku, ki je pa tri dni za tem, ti. 20. avgusta umrl, zadet od srčne kapi. Pokojni župnik Medvešek je bil dolga leta kaplan v Trbovljah in se je pridno udejstvoval v katoliških organizacijam. Zlasti ‘ma zasluge pri zidavi cerkve Kristusa Kralja v Hrastni'™. Oba pogreba sta se vršila ob veliki udeležbi... Mladinski športni dnevi Nogomet Tretje kolo nogometnega turnirja, ki se je odigralo v nedeljo, 13. je ponovno potrdilo veliko nadmoč lanušk« ekipe. Je pa tudi (s porazom Morona) delno pokazalo glavne favorite za drugo mesto: San Martin in San Justo. Posamezni rezultati so bili sledeči: Adrogué/Berazategui 0: Lanús 22 Prvi čas je končal 8:0. Gole so zabili: Pavle Grohar (4), Avguštin (avtogol), Berčič Janez (4), Rot Peter (4), Kalan Jernej (4), Keršič Mitja, Barle Tine, Bokalič Janez in Ciril Jan. San Justo 3: Morón 1 Gole so naredili: za Morón: Gregor Batagelj, za San Justo: Kosančič Franci, Kovač Tone, Poberžnik Marjan. San Martin 3: Ramos Mejía 0 Gole sta naredila: Dimnik Pavle ter Janez Berčič (2). LESTVICA ZA POKAL Po odigranem turnirju namiznega tenisa za dekleta in, ko še ni odločen turnir v šahu, je lestvica športnih dni sledeča: Morón 29 točk San Martin 26 „ Slovenska vas 18 „ San Justo 13 „ Ramos Mejía 9 „ Po daljšem premoru, zlasti zato, ker-so bili datumi zasedeni z raznimi drugimi prireditvami, so v soboto, 5. ter " nedeljo 13. t. m. nadaljevala tekmovanja za pokal letošnjih športnih dni. Tekme so se odigrale v soboto 5. v panogi Ping-pong SDO, v nedeljo 13. pa tretje kolo nogometa. | Če sedaj malo pogledamo na dose-1 danii potek športnih dni, moramo ugotoviti, da je prvotni agnos nekoliko popustil. Morda je temu kriva organizacija, ki ni vedno na višini, da bi stvari brezhibno potekale, deloma pa gotovo I raztegnjenost turnirja. Saj ta traja, če 1 upoštevamo vse panoge, dobrih pet me-| -ecev. Je pa vsekakor poz:tivno splošno sodelovanje ekip, pa tudi izkušnje, ki si jih mladi voditelji in igralci nabirajo. Če bomo te izkušnje znali izrabiti prihodnja leta, bodo naši športni dnevi vedno bolj kvalitetni, vedno bolj zanimivi, pritegnili pa bodo tudi več publike, kar se sedaj, če izvzamemo nekatere že tradicionalne panoge kot odbojka, in le deloma nogomet, ne dogaja. Želeti bi bilo, da bi vsaj lahka atletika, , katere turnir bo 12. oktobra, privabila j rekordno število tekmovalcev, pa tudi ! gledalcev. Ta, ena najlepših panog . športnega tekmovanja, naj bi bila višek letošnjih športnih dni. Namizni tenis SDO Kot že rečeno, se je v soboto, 5. t. j m. odigral turnir namiznega tenisa za ! dekleta. Predstavilo se je le troje mo- 31. oktobra ob 19 bo v Slovenski ! štev (tudi te hibe bo treba počasi iz- kaveli maša 7.a pok. Jožkota Krošlja riniti iz naših navad). Rezultati so bili ob prvi obletnici njegove smrti. , sledeči: j Morfin 3: San Justo 0 (Sanjuška ekipa se ni predstavila) Wm dobra, voljo S šoferskega tečaja „Če se v preveliki hitrosti nenadoma znajdete pred zidom ali vozom sena, kaj bi storili?“ „Odločil bi se za seno.“ Nagrobni napis Tu leži Pepe Kolešček. Prižgal je vžigalico, da bi videl, ali je še kaj bencina v rezervoarju. Bencin je bil. Huda bolezen Zdravnik: „Vaša bolezen ni nič drugega, kot čista lenoba! Skušajte jo premagati.“ Bolnik: ^Poskušam. A ko jo premagam, sem tako izčrpan, da tri dni ne morem s prstom migniti.“ Tragedija Sheakespeare je pisal zelo krvave tragedije. Vzemimo za primer Hamleta, kjer so vsi mrtvi, razen Horacija in su-flerja. Zakonska „Z možmi je pa res samo delo. človek bi naj jim ves dan samo stregel.“ „Točno! Pomislite, da moram svojemu še iglo vdeti, kadar si hoče gumb prišiti.“ OD DOMA Izgorevamo na sestankih in se hladimo pri delu. Pri nas nimamo bogatinov in siromakov. Imamo samo razvite in nerazvite. Morfin 3: Slovenska vas -0 Posamezni rezultati: Marika Geržinič: Gabrijela Rome (21:7 — 21:13); Angela Tominc: Mari Glinšek (21:5 — 21:5); Maruška Batagelj: Adrijana Mažgon (21:3 — 21:8). Slovenska vas 2: San Justo 1 Posamezni rezultati: Gabrijela Rome: Milena Košir (10:21 — 14:21); Mari Glinšek: Ana Marija Sovič (18: 21 — 21:11 — 21:11); Adrijana Mažgon: Marija Tomaževič (21:16 — 21:13). Po teh rezultatih si je prvo mesto zasluženo priborila moronska ekipa. Dekleta iz Morfina zaenkrat v tej panogi nimajo resnega tekmeca. Ih*. Tone žnžek ADVOKAT Uraduje od 17.30 do 19.30 ure. Ponedeljek, sredo, petek. PO ŠPOSTNHM SVETU Na mednarodnem skakalnem tekmovanju v St. Poeltnu v Avstriji je v skokih v vodo s stolpa zmagal Slovenec Hosta, pri skokih z deske je bil tretji, mladinec Grgurevič je prepričljivo odnesel prvo mesto v skokih z deske. j Na jezeru pri Maribora je bilo med- i narodno tekmovanje motornih čolnov „Motonauma 70“, katerega so se udeležili tekmovalci iz ZR Nemčije, Avstrije, Švice, Italije, Norveške, Madžarske, ČSSR in Jugoslavije. Na evropskem prvenstvu čolnov razreda OB do 350 ccm je zmagal Avstrijec Schultze, Mariborčan Koeberle pa je bil peti. Na balkanskih lahkoatletskih igrah v Bukarešti so zmagali pri damah in moških Romuni, drago mesto so zasedli Bolgari, Jugoslovani pa so bili tretji. Rekorderka Vera 'Nikoličeva je zmagala na 800 m v letošnjem najboljšem času 2’ 02” 3/10 ter na 1500 m, Jože Medjimurec pa v istih disciplinah med moškimi. Nova rekorda tekmovanja je postavil Karasi na 100 m s 10’ 2/10, Ivančič pa v metu krogle s 18,57 m. Jugoslovanska kolesarska amaterska ekipa se je v Leicestra na svetovnem prvenstvu v dirki na kronometer na 100 km uvrstila na 18. mesto med 21 ekipami. Zmagali so kolesarji SZ; za Jugoslavijo so se uvrstile ekipe Argentine, Kanade in ZDA. UNIV. PROF. BR. JUAN BLAZNIK Specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in aoboto od 17 do 20 C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 DRUŠTVENI OGLASNIK ZS pripravlja fantovsko in dekliško kolonijo. V poštev pridejo mladenke in mladci od 12. do 16. leta. Kolonija bo v kordovskih hribih, pri dr. Hanželiču. Čitalnica ZS je dokončno opremljena in vas lepo vabi. Knjižnica ZS je odprta vsak dan od 15. do 20. ure. Izlet osnovnošolskih otrok tretje starostne dobe bo v nedeljo 4. oktobra v Martin Coronado. Zbirališče ob 9,30 zraven župnišča. Začetek lahkoatletskega turnirja točno ob 10. Vpis tekmovalcev sprejema tajnik v soboto 19. t. m. v Slovenski hiši od 15,30 do 19. Seja voditeljskega sveta šolskega oodseka Zedinjene Slovenije bo v sredo, 23. t. m., ob 19,30 v Slovenski hiši. Na programu je tudi razgovor o pouku zemljepisa, ki ga bo vodil g. Boris Pavšer. Vabljeno vse učiteljstvo. Iz Slovenije izvira pot, ki gre čez vso zemljo Na letošnji Slomškovi proslavi bomo ob besedi in petju gledali lepoto Slovenije, njeno trpljenje pred petindvajsetimi leti, domobrance, begunce na potUpreko Ljubelja, Vetrinj, taborišča, pot preko morja in Slovenijo v svetu. — Pridite na Slomškovo proslavo v Slovenski hiši ob 4 popoldne! Zedinjena Slovenija bo zaključila leto proslav 25. obletnice domobranske tragedije s koncertom združenih pevskih zborov. Pridružite se vajam krajevnih pevskih zborov! Knjižnica Zedinjene Slovenije posluje vsak dan od 15—20. OBVESTILA ČETRTEK, 17. septembra 1970: V Slovenskem domu v San Martinu sestanek Lige Žena Mati s predavanjem prof. Verbiča „V koraku s sodobnostjo“. Pričetek ob 18,30. SOBOTA, 19. septembra 1970: V Slovenski hiši ob 20 kulturni večer SKA. NEDELJA, 20. septembra 1970: Slomškova proslava v Slovenski hiši ob 4 popoldne. Sv. maša in proslava „Materin jezik je najboljša dota“. Pomladanski izlet SKAD-a na kin-to g. Leskovarja v Escobar. Zbiranje ob 9 zjutraj v Slovenski hiši. Pomladanski večer SDO in SFZ v Ramos Mejia ob 20. ČETRTEK, 24. septembra 1970: V Slovenski hiši ob 16,30 sestanek mater in žena. Predava arh. Jure Vom-bergar: „O praktični opremi stanovanja“. SOBOTA, 26. septembra 1970: V Slovenskem domu v San Martinu ob 19 skioptično predavanje g. Erjavca „O lepotah Slovenije“. V Slovenski hiši ob 20 sestanek SKAD-a (prestavljen s sobote 12.). Predava g. Edo Škulj: „Pogled na slovensko glasbo“. Na Pristavi sestanek mladine do 14. leta. ; NEDELJA, 27. septembra 1970 j V. Slovenski vasi mladinski dan. V Slomškovem domu na asadu igra j Mladinska godba. j SOBOTA, 3. oktobra 1970: V Slovenski hiši ob 18.45 Proslava 25-letnice ustanovitve slovenskih šol na Primorskem. NEDELJA, 4. oktobra 1970: V Slovenskem domu v San Martinu . velika sanmartinska tombola. SOBOTA, 24. oktobra 1970: | Proslava obletnice osvoboditve 29. oktobra 1918 in dneva slovenske zastave, s slavnostno večerjo, v Slov. hiši. Začetek s sv. mašo ob 19. ESLOVENIA LIBI Editor responsable: Miloš SUa« Director: Tone Mizerit Redacción y Administración) Ramón Falcón 4158, Buenas T. E. 69-9503 Argentina FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5774 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Registro Nacional de la Propia Intelectual No. 996jai Naročnina Svob. Slovenije za leto 1» za Argentino % 2.900.— Pri poiilja po pošti $ 5.000.—; ZDA in 13 USA dolarjev; za Evropo p* USA dolarjev za pošiljanje : « ^ pošto. — Evropa, ZDA in Kanada | pošiljanje z navadno pošto 9 USA Taileres Grfifico» Vilko S.R.L., Unidoi 425, Bs. Air*». T. E. 33-7* „Materin jezik je najdražja doti (A. M. Slomš SLOMŠKOVA PROSLAVA Sv. maša z nagovorom Ob 25-letnici našega odhoda Slovenije (v besedi in pet; ob slikah) Čas: Nedelja 20. septembra ob 16 Kraj: Slovenska hiša Vabi slovenski učiteljski zb PORAVNAJTE NAROČNINO Slovensko zavetišče ima v nedeljo 20. septembra v Slovenskem domu V CARAPACHAYU ob 11,30 sv. mašo, nato kosilo. Popoldne pa družabno prireditev v korist zavetišča. Vljudno vabljeni! ODVETNIK Dr. FRANC KNAVS sporoča vsem rojakom, da je preselil odvetniško pisarno na TUCUMAN 1455, piso 9, oficina “E”, Capital T. E. 45-0320 Uradne ure vsak dan od 17—20 Po dogovoru tudi izven tega urnika Proslava 25-letnice ustanovitve slovenskih in hrvaških šol na Primorskem pod Z. V. U. dne 3. oktobra 1970 v Slovenski hiši, Ramón Falcón 4158 Spored: 1. Ob 18.45 sv. maša za umrle šolnike. 2. Predavanje dr. Srečka Barage v okviu Slovenske kulturne akcije: „Prisotnost in delež Politične emigracije pri ustanovitvi sl-o venskih in hrvaških sol na Primorskem. 3. Skupna prijateljska večerja in prosta zabava. — Vstop prost. Prijave za večerjo sprejemajo vsi gg. profesorji in iz prijaznosti tudi dušnopastirska pisarna, tel. 69-9503, do 20. septembra 1970. Prispevek za večerjo je $ 10.—. Vse zavedne Slovence in prijatelje SJovencev vabi pripravljalni odbor NAŠ DOM SAN JUSTO V soboto, 26. septembra 1970 POMLADANSKA DRUŽABNA PRIREDITEV Sodeluje PLANIKA Vabljeni! Laralle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852 SDO SLOVENSKA VAS SFZ Vas vabita na 1». MLADINSKI DAN ki bo dne 27. septembra PROGRAM kulturni telovadni športni prosta zabava Prosta zabava z orkestrom PLANIKA JAVNI NOTAR i FRANCISCO RAUL 1 CASCANTE Escribano Público | Cangallo 1642 Buenos Airea | Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 ZO. septembra „*20 POMLADANSKI VEČER v Slomškovem domu rvfTlil#,Br w vabita SDO in SFZ Sodeluje orkester ..Planika“ SLOVENSKA MLADINSKA GODBA bo igrala pri asadu, ki ga prireja za kritje inštrumentov v nedeljo, dne 27. septembra, v Slomškovem domu. Cena: odrasli 5.— pesov; otroci do 12. leta 2.50 pesa. Iskreno vabimo vse, mladino in starejše, da nas s svojo udeležbo podprejo moralno in gmotno, da bo naša slovenska pesem živela še v poznih rodovih. Na svidenje! Slovenska mladinsko godba VELIKA SANMARTINSKA TOMBOLA bo v nedeljo, 4. oktobra ob 15.30 Glavni dobitek: NAJMODERNEJŠI STEREOFONSKI KOMBINADO vreden 180.000.— pesov. In še nad 100 bogatih dobitkov. Sodeluje orkester ..Planika“ SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. Bartolome Mitre 97 Ramos Mejia T. E. 658-6574 Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20 Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. — Informacije v zadružni pisarni v uradnih urah. Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, se oglasite pri nas. Če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hraivlnico