LETO III. = ŠTEV. 7
MALI SRPAN 1923.
Izhaja v Trstu 1. vsakega meseca.
Posamezen izvod 80 st. Letna naročnina iznaša 10 L, za Jugoslavijo 30 Din.
Uredništvo io oprava: Via taola m,!. = Družinski list. = Odg. orcdtiica: Marica StepanCifeva (Gregorji).
_ _ i©i 4ti
^Ta!
6 (o 6}
<• (S®
411
vr® p
6 (s©
V/TS ^V/a (T-^č)	3 <ŠW3 (SV^a	^
4 (o © t iT®
<&ŠS
6 (o <g\
^Ž3 ^
Vspored:
1.	Izlet v mladost. Svatopluh Cecli.
2.	Materi. Ivka Vasiljeva.
o. O higijeni človeškega telesa. 131. T.
4.	Nova zadruga. M. Stepaučičeva.
5.	Sanje gredo skozi noč. Aleksandre.
6.	Materi v spomin. Ivka Vasiljeva.
7.	Ribičeva hči. Vida.
8.	O delovanju slov. ženstva. M.
9.	Uspavančica. Fran Žgur.
10.	V album. S.
11.	Grinte- M. GregoriSeva.
12.	Tolminski grad. Mojmir.
13.	Ugrabljeni cvetovi... Fr. Ksaverija.
14.	Vse zeleni... Fr. Ksaverija C. Anica. Ivka Vasiljeva.

LETO 111. — ŠTEV. 7	G	lasilo odločnih in neustrašenih		MALI SRPAN 1923.
IZLET V MLADOST.
Ceski spisal Svatopluk
««Da, proč sentimentalnost !»» —. mislil je Stary. — ««Ne bom bolestno sanjal o tem, kar je izginilo. Veselo stisnem v naročja prikazen mladosti, ki je plavala tako divno pred menoj, objamem jo nežno in goreče, če ni drugače, tudi za treinotek. Za uro bodem zopet mlad, vesel, srečen! Čutim zares, da pada z mene breme let in da razburjena kri igra po žilaln kakor rujno vino.»»
««Če bode vam in ostalim prav, gospodična,»» govoril je tujec uljucl-no, ««spopolnini rad prazni prostor v vaši čeitvorki — prijatelj sem plesa —»» «OIh, vi bi —» šepetala je devojka. «Morda se vsaj ne boste hoteli mučiti v družbi s to nespametno mladino?! vzkliknil je učitelj. «Po poti — utrujeni —»-
««Prav nič nisem utrujen in do cilja današnjega potovanja nimam daleč. Plesal bi, če treba do jutra.»» «Ali, ali, gospod profesor! Karam to hčer radi njene nebrzdane strasti do plesa in tak resen gospod pokaži učinek Enoja propovedi s svojim slabim vzgledom. No, hočete li na vsak način — kakor vidim, danes že ne uidem svoji usodi. Pojdimo torej!»
«Dovolite morebiti, da bi bil vaš plesalec? vprašal je Stare Julijo ter ponudil uljudno roko.
««01i da, z veseljem !»» odgovorila je in sprejela sramežljivo ponujeno roko.
Blaženost ga pelje v raj mladosti. Ustopili so v prijazno sobo, kjer so trije mladi pari strmeče pozdravili neznanega viteza katerega je dobila zapuščena krasoti ca. Učitelj je predstavil družbi gosta in temu nasprotno vaške gospodične in njihove kavalirje gospoda kmetijskega praktikanta, gospoda gozdarskega pristava i n — «tu, tu stoji oni goreči čuvaj jezikovne čistote, oni grozni tepe ž: n i k vseh jezikoskaz. Razveselite ga malo!«
Drobni podučitelj poklonil se je skromno in si gladil v zadregi redke svetle kodre. Mladi družbi bilo je nekako tesno zaradi ravno ne rednega
Čech. Poslovenil S. S.
gosta. Sedeli so obredno in zdržijivo okrog mize, kateri na čelo moral se je usesti gost v staromoden naslanjač.
«Oprostite, cla vam ne morem postreči z elegantnejšim sedalom«, izgovarjal se je-učitelj. Opravo imam priprosto, po kmečki. Večino te starinske oprave podedoval sem po svojem predniku. Pokojna žeina ni se hotela od teli reči ločiti in tudi jaz privadil sem se jih pozineje toliko, da celo urnrem miej njimi, ako ne razpadejo do one dobe v prah in pepel. Sicer so trdne — staro pošteno elelo. Dal sem jili le popraviti in novo pobarvati. — Toda sedaj primesi, Julika, precl vsem kako okrepčavo ! Gospod profesor ima gotovo po hoji tek in žejo in mora se pošteno okrepčati za prihodnji trud. Ne, ne opravičujte se! linam doma ravno nekoliko steklenic poštenega vina.»
Tako in jednako govoril je dalje zgovorni učitelj in gost mogel se je mej tem ogledati po sobi. Bila je malone popolnoma tako kakor v davni dobi. Bila je tu še sedaj visoka omara s čudno stoječo uro pod steklenim pokrovom; na stenah visele so znane, od starosti orumenele poclobe; vkljub novi prevlaki spoznal je stari d i vam, na kateri je tako pogostoma sedeval; piano stoji, kakor nekdaj, v kotu pri oknu. Vsak predmet okrog pripoveduje mu toliko milih reči. In ta zakladnica krasnih spominov mladosti napolnjena je s svežim dihom pomladi. Okna so odprta; skozi nje razliva se v sobo z vrtiča vonjava cvetja. Na jednem cvetu sedi metulj, razprostirajo in skladaje modra krila. Kaka leskeča muha brenči tu okrog sveže natrgan ili cvetic, s katerimi so okrašeni kodri devojk...
«Prosim, poslužite se poljubno!« S tem prijaznim pozivom vzbudil ga je iz misli srebrnozvočni glas in pred njim jo stala Julija, kakor je pogostoma stala, Julija povrnena mu v svoji hčeri, clržeč v gibčnih rokah znano, z jasno zelenimi grozdi in temnomodrimi slivami pobarvano ploščico in na njej znani kozarec,
okrašen na okolo z zlatim trtnim perjem. V steklenici bliščala se je jasna pijača v topasovem lesku.
Sprejel je vino hvaležno. To ni bilo vino. Bil je. to oni čarovni, pomlajujoči napoj, po katerem je že toliko prismojenih ljudi hrepenelo in katerega čudapolni curek izvira do zdaj le v zračnem kraljestvu basni in pravljic.
Zdelo se mu je, da stopa s to pijačo v njegovo telo mladostni ogenj, cla bije srce po vsakem požirku laže, da gine ž njegovega obraza senca za senco, guba za gubo, cla se vračajo v prsi sladki sanjarski občutki in v glavo cvetoče nad©. Pogledujoč po strani na nežno roko Juličino, počivajočo prijateljski na rami njene sosede, spomnil se je poljubov, katere je včasi hitro, skrivaj pritisnil na roko nekdanje Julije. Bil je to najsmelejši čin, kateri se je drznil storili takrat v sramežljivi in vender tako srečni ljubezni. Ljubezen ta, ukradla se je sedaj znova v njegove prsi in. izvablja iž njilht hrepeneče vzdihe.
Učitelj je sedel k pianu. Prvi zvok preludija pregnal je zdržljivost, ki je do sedaj vezala družbo okrog mize. Soba oživila se je z govorom in s smieliom, šumenjem in vršenjem plesa poželjivih nožic. Bliskoma stali so pari v bojni vrsti.
Stary se je začudil sam sebi, kako gibčen in lahen je bil njegov korak. Nosil se je skoro kakor metulj. Sukal se je z mladieniškim ognjem in z vsemi olepšavami plesne umetnosti, s katerimi je bita okrašena četvorka njegovih mladih let.
Julika je bila lahko s svojim plesalcem zadovoljna. Zabaval jo je tudi marljivo; toda nikakor s praznimi, sladkimi frazami, ki so po notranji ceni jednakei verzom na sladkarijah. Govoril jej je z neprisiljenim humorjem in iz sramežljive devojke izlupil se je kratkem prelju-bek škratelj, lahkomiseln in nagajiv, zvoneč s srebrnimi kraguljci smeha — s kratka Julika njegove mladosti je stala pred njim v polnem svojem krasu. Toda sanjarski mladenič odgovarjal je na njene šale z vzdihi, na nagajive nas me,le s koprnečimi pogledi. Dozoreli mož otima se sedaj hrepeneče po teh pomladnil)) žarkih
vesele dekliške duše — saj ve, da je vsak neumnik, kdor ne zagrabi s hvaležnostjo vsake iskrice, s katero nebo razganja za treinotek motni somrak življenja.
Ko bi mogel tako z zlatim dežjem podobnih žarkov razgnati vsakdanjo dolgočasnost svojega temnega domačega življenja! Z grozo se spominja sedaj inanj V duhu vidi pusto sobo, kjer iz vsakega kota gleda vanj zlo-voljinost — vidi zevajoče ljudi v nasprotnih oknih — vidi nagubani, mrzki obraz gospodinje in sliši njeno zoprno godrnjanje — o, ko bi se namesto njega glasil srebrni zvonček tega smeha! Oživel bi znova Hiša postala bi mu zelena oaza večne pomladi, kamor bi hitel po okrepčanje iz puščave pisarniškega prahu, v katerem preživi vlečjo polovico dneva sredi suhoparnih aktov iin še bolj suhop&miiht tovaršev. Kupil je nekdaj gozdnega pevca, da bi vsaj včasi razpodil dolgočasnost in vsakdanjost svojeda bivališča, toda ko je pogledal na kletko in videl, kako tam ptiček na drogu žalostno pobeša krila in plaho pogleduje na jetničarja — tu je odprl na stežaj kletko in okno in zaklical za bežečim pevcem: «Z Bogom, poezija !»
Toda ali bi ne bil jednak greh, prenesti tega krasnega škrateljca v za-duldo sobo starega mračnjaka? Sicer pia — lovi take ptiče ! Toda kaj, ko bi se dal uloviti? Ko bi si rad odpočil na mojih prsih ? Slišal sem o marši-kakem človeku v mojih letih, ki živi popolnoma srečno na strani tako mlade gospe. Ali bi bila nesreča, ko bi ogrevala s svojim nasmehom po leti in po zimi moža, ki bi jo odkritosrčno ljubil in kateri bi jej mogel radi obilili svojih dohodkov v mestu vračati stotere n užitek, o katerem bi se jej na vasi niti ne sanjalo, na strani Bog ve koga — morda tam tega podučitelja, nota bene dokler ne postane učitelj .— dokler !
Zdi se, da ta kmečki 1 ikavec materinščine včasi ljubosumno pogleduje na me. Zasleduje me s pogledi ne ravno prijaznimi, kakor bi bil jaz poosebljen pogrešek govorniški. Morda je navaden plesalec Juličin in se jezi, da morem držati v svoji njeno toplo, prožno ročico. Kaj ko bi vedel da sem to roko ravno stisnil — sicer le lahno, ali vender stisnil ! Čutim ta stisek v srce ! O krasna mlada devoj-ka je skoro kakor Midas: z dotiko roke razsipa okrog sebe zlato svitlo-bo sreče !
»O, gospod podučitelj«, oglasila se je Julija, »lepo ste nam zopet zmeša-
li turo ! Bog ve, kod begajo vaše misli !«
»Oprostite zaljubljencu, gospodična,« rekel je mladi gozdar. »Ljubezen je »pravila že marsikaterega iz takta.«
»Jaz ? — Ljubezen ?« — jecljal je podučitelj, čegar plegasti obraz je zardel do svetliihi las.
»Samo vaše obličje postavilo bi ma laž usta, ko bi se osmelila tajiti,« šalil se je dalje Ni m rod. »Spomnite se le, kako ste mi priznali nedavno, da ste do ušes zaljubljeni — v — v — nie, ne izdam, v katero.«
»Jaz sem pravil, da sem v neko zaljubljen?!« branil sle je podučitelj. »In razvem tega do ušes zaljubljen?! Jaz, da bi govoril v takem neokor-inem, gnjusnem gmnanizmu?! V neko zaljubljen ! Do ušes ! Zakaj ne prelagate vsaj verno iz nemščine: nad ušesa ali čez ušesa ! Kaj ljubi Čeh z manjšo gorečnostjo ?«
»Tak oš en je, takošen !« zaklical je učitelj kazaje praškemu gostu v šaljivi pohvali na svojega pomočnika. »Z injim se ni dobro skušati v bojevanji !«
Smejejo se, smejmo se tudi ! — pomislil je Stary.
(Nadaljevanje.)
IVKA VASILJEVA;
MATERI.
Z zelenje in ven Ivo,i (jrot> okrašen 'je, o, mati ! In iz zelenja upirajo ■se varne rože nežne, ki zde se tvoje rni oči, pogledi nekedanjih dni — —
Kot klije cvrtje to je njihova milina klila, 'milina tvoja, ■mamica, ko si med nami hita !
BI.
O HIGIJENI ČLOVEŠKEGA TELESA-
K zdravstvenim predmetom, ki so posebno pripravni in sposobni za javna predavanja, spadajo mialoda-ns vsa higijenska vprašanja in med temi zopet zavzema prvo mesto hig.i-jema človeškega telesa, ali z drugimi besedami higijeniško pravilno negovanji: telesa in njegovih organov.
Kakor zdravniki vsak dan opazujejo in kakor kažejo tudi najnovejše raziskave zdravstvene vede, je od higijeniško pravilnega negovanja telesa v naj večjej meri odvisno njega zdravstveno stanje. Toda vkljub vsepovsod napredujoči prosveti in kulturi še1 vedno in celo v takozvanih boljših krogih najdemo ljudi, ki na naravnost neverjeten način zanemarjajo svoje telo in ne upoštevajo niti najprimitivnejših zahtev ihigijene* in snage. Treba je torej, da vedno izno-va povzdigujemo svoj glas in povda-rjamo načela higijene. Higijena daje vsakomur, ki ima količkaj zdravega razuma, sredstva in navodila, po katerih more svoje življenje uravnati tako. da zase in za svojce po možnosti prepreči vsa obolenja in vse nepravilnosti.
Gojitev zdravja se mora pričeti z gojitvijo kože. Vsiak dan umijmo si torej vse telo od nog do glave ali ga vsaj drgnimo z mokro ruto, nakar ga krepko obrišemo s suho grobo ruto, n. pr. iz domačega platna. Čim bolj se pri tem navadimo na mrzlo vodo, tem boljše je. Delovanje kože je največje važnosti, kajti koža re-
gulira oddajanje toplote od strani telesa. Živci in žilice kože se točno odzivajo na vodna procedure in se tako navadijo, hitro prilagoditi se vsaki menjavi temperature. S tem se onemogoči izguba toplote, prepreči se pnehljajenje, skratka closeše se to, kar imenujemo utrjen je. Toda utrjenje ni edini uspeli rednega umivanja in uporabljanja vode, s tem vzbudimo marveč še clruge odporne sile našega telesa : srce se ojači. Krvni obtok postane živahnejši, dihanje globokejše, prebava se poživi in slednjič olajšamo z izboljšanjem kožnega delovanja funkcioniranje ledvic — uporabljanje vode pospešil je' torej vse organe in oživlja pretvarjanje snovi.
Ugodni vpliv ihladne vode pomnožimo poleti s tem, da se če možno vsak dan kopljemo na prostem, pozimi pa mora vsak človek imeti vsaj elno gorko čistilno kopel na teden, ali kjer so te na -razpolago pršna kopeli. »Vsakomur eno kopel nate-den« je bilo geslo učenjaka Lassarja, ki si je1 pridobil največje zasluge s tem, da je v Nemčji propagiral in splšno uvedel ljudske kopeli.
To negovanje kože, to utrjenje se mora pričeti že v zgodnji mladosti. Otroku mora biti samoobsebi razumljiva navada in potreba, preden še začne samostojno misliti. S tem, da navadimo otroke na vodo, odga-jamo jih k snagi in kaj to pomeni, vemo, če pomislimo, na kako razno-
vrstne načine prodirajo bolezenske kali v naše telo. Krilate besede je enkrat izustil nekdanji nemški cesar, ki se je sploh zanimal za vsi?' naprave, ki so namenjene javnemu zdravju in blagostanju. Članom prvega kongresa proti tuberkolozi je dejal : »Milo, gospodje moji, milo, to je najvažnejša stvar.«
Tudi za časa »perila« jepri ženskah umivanje in kopanje z gorko vodo naravnost zahteva higijene. Ravno takrat treba pnav posebno gledati na s na žn ost. Takisto se treba večkrat preobleči. Vera, da je v tem času menjavanje telesnega perila nedopustno, je neopravičena in naravnost bedasta. Omeniti bi še bilo, da imajo posamezni organi ženskega telesa v tem času podvojeno delo in so nekako razvneti. zaradi tega potrebuje žena tedaj miru. Opušča naj vsako čezmerno pregibanje, na pr. večje partiji?, vozarjenje, drsanje, šivanje na stroje i t. d. Sploh je gledati na to, da odpadejo vsi napori in vsa razburjenja.
Eden prvih d lov našega telesa, kateremu velja vsakdanja pozornost, je glava. Na tej moramo razločevati različne dele, o katerih moramo posamič govoriti. Ti deli so: obraz, lasje, ušesa, nos in usta.
Že glede navadnega čiščenja obraza vlada obilo nasprotstva. Eden uporablja mrzlo vodo in milo, drugi zameta mrzlo vodo, tretjemu pokvarja milo polt, četrti se umiva z gorko vodo, ta prideva vodi boraks, drugi kak špirit in vsi prisegajo na svjo metodo. Kako se nam je res ravnati ?
Naglašati je, da umivanje z mrzlo trdo vodo, kakor sna ji? naprimer ona iz vodovoda, v istini škoduje koži. Posledica je hrapava razpokama polt brez leska, kar se osobito na obrazu zelo pozna. Vendar vzamemo vodi lastnost trde vode s tem, dia ji pri-denemo nekoliko sode ali še bolje nekoliko navadnega toaletnega mila. Dobro toaletno milo tedaj polti ni kvarno; pri poklicih, pri katerih se na obrazu nabere mnogo prahu in nesnage, je svploli edino sredstvo, s katerim se da kožia temeljito očistiti. Mnogo bolje kakor mrzla voda pa služi polti prekuhana voda, kakor je sploh dokazano, da je gorka in vroča vodia mnogo prikladnejša, tako da očistimo kožo, odstranimo pot in nesnago, kakor tudi ohranimo polti svežost in giadkost. Navidezno nas hladna vodia osveži, toda ta vpliv je. le trenoten. Nasprotno pa z gorko vodo očiščena in ogla jena koža skozi dolgo časa kaj prijetno . občuti lilad-
čobo napoj ena; kar se masla preveč nejšo temperaturo okolice. Saj je tudi zniano, da je edino uspešno sredstvo proti rudečici — na primer, če se smo speliali — umivanje z gorko vodo. Mrzla voda nas pač za trenotek ohladi, koža pa postane po njej še bolj rudeča, med tem ko po umivanju z gorko vodo trajno o-bledi. Pa tudi iztočni prehodi in potnih in tajnih stezic, ki jih vidimo brezštevilno na obrazu, osobito na nosu, in ki tvorijo, če so zamašeni in zamazani, v obliki črnih pikic takozvane kornedo-ne ali zajedale® (Mitesser), ostanejo prosti in odprti; tako omogočujejo nemoteno izločevanje imenovanih žlezLc, ki je izvor gladkosti in leska naše polti. Sploh je naglašati, da ne umivanje z vročo vodo ne kopanje in dolgotrajno bivanje v vroči vodi nikakor ne omlaliuje kože in ne prozroči gub, kakor se splošno sodi. Nasprotno je kratkotrajni vpliv vroče vode mogočno dražilo tako za mišice obrazia kakor za prožnost polti in vsled teh in že imenovanih vplivov ostane koža zdrava in mladostna.
Higijena ušeš je tudi jako važna. Deloma bodemo o nji govorili pri lii-gijeni nosa. Tu naj najprej omenim, da je s higijeniškega stališča kaj malo priporočljivo, nositi uhane. Pustimo to šego zam orkani in Hotentoti-njam, ki nimajo drugih toaletnih skrbi. Prebivalki Srednje Evrope pa nikakor ni treba, da s.i natak način kazi svoje telo. Zelo razširjeno mnenje, da pomagajo u|hami proti glavobolu, da krepe oči, da nekako odvajajo slabe šoke, je seveda prazna bajka. Pač pa je prebadanje uhlja vzrok hudim vnetjem, infekcijam in gnojenjem, kakor to često opažamo. Naglašati je torej, da je prebadanje ulilja kirurgiškia operacija, ki se mora izvršiti z vso previdnostjo in z as optičnimi instrumenti. — Uhelj in njega gube je treba vsak dan dobro umitiz milom in gorko vodo. Osebe, ki rade ozebejo, naj ne gredo takoj po umivanju na prosto ali pa maj si uhlja na lahko namažejo z lanoli-nom. Če so bila ušesa dolgo časa na mrazu, tako da nas kar pečejo in bole, ne smemo koj v gorko in osobito k peči ne. V mrazu so žile nekako otrpnile, v gorkoti pa se pripeti lahko ravno nasprotno, uhelj se kar zalije s krvjo, nakar sledi hudo vnetje in se napravijo mehurji po koži. Radi tega ostanimo mekaj časa v hladni sobi in si drgnimo uhelj z mrzlo vodo ali snegom, nakar šele lahko gremo v zakurjeno sobo. — Posebne previdnosti je treba pri snaženju ušes-
nega masla. Naglašati je, da malo masla prav nič ne škoduje, ker mora biti koža sluhovoda vedno z maš-nabene, tako da ga opazimo v zunanji odprtini sluhovoda, odstranimo zjutraj lahko s koncem brisače ali kosčekoni bombaža. Vsako drugo snaženje osobito uporabljanje žličic, gobic, lasnih igel i. t. d. je strogo prepovedati, ker se ž njimi uho in sluh lahko neizmerno oškodujeta. Komur se maslo zasuši, tako da popolnoma zamaši sluhovod in prouzroča na-glušnost in šumenje po ušesih, ta mora k zdravniku, da mu omeči in izbrizga ušesni zamašek. To izbrizga-nje zahteva mnogo previdnosti, zaradi tega naj ga ni kdo sam ne poskuša. Le otrokom, ki si puste kaj neradi očistiti ušesa, izbrizgamo sluhovod od časa do časa lahko z ušesnim balončkom, majhinm balonom iz mehkega gumija, ki ga je dobiti po lekarnah. Uporabljati moramo prekuhano vodo, brez velikega pritiska in po iz-brizganju sluhovod dobro izbrisati z bombažem. — Majhni otroci si kaj radi vtikajo različne predmete, n. pr. fižolova, kavina zrna, pečke i. t. d. v ušesa, pa tudi v nos. Nikdar ne poskušajte sami odstranjati takih vri-njencev ! Pri vsakem poizkusu jih boste le še globlje spravili v gladko in opolzko ušesno ali nosno votlino. V takih slučajih je treba, takoj k zdravniku.
Preidimo k nosu ! Malo čudno je slišati, ali res je, da je prava umetnost, pravilno usekovati se in da se mnogi ljudje temu nikdar ne priuče. Vsekovanje ima namen, odstraniti v nosu nabrani sluz. Treba je torej, da zatisnemo z robcem le eno nosnico, iz druge pa krepko pihnemo sluz. Večina ljudi pa se vsekuje tako, da za-tisne zdaj obe nosnici, zdaj pusti prosti in piha iz obeli naenkrat. Če pihamo pri zaprtih nosnicah, kar se ravno godi pri nepravilnem usekova-nju, išče si nosni sluz svojo pot tja, kjer je prosta in kjer je najmanj zračnega pritiska, in to je v ušesno trombo. Zaradi tega sledi nahodu tako često vnetje ušes; ljudje se in-fleirajo sami, ker si pripihajo okuženi nosni sluz v ušesino trombo. Važno je torej, učiti otroke, usekovati se tako, da zatisnejo z robcem le eno nosnico in obenem krepko pihnejo iz drage. — Sedaj še par besedi o iz-mivianju nosa, o nosnih kopelili. Mnogi imajo navado, da si nos izmiva-jo, bodisi z irigatorjem, bodisi s posebnimi izpiralci. Komur ni to naravnost zdravnik ordiniral, ta naj izmi-vanje opusti, kajti vsaka tekočina je za nos nekaj tujega, ki draži sluzni-
co, ta naj pazi na skeleče* Če uporablja zgolj vodo. pridejati je tej malo kuhinjske soli, na % kozarca preku-ihaine vode približno 2—3 zrna. Ta raztopi ina odgovarja takozvani fizi-jologični ratoplini, to je. podobna je sestavi krvi in telesnih sokov in torej najmanj draži sluznico. Seveda je raztopi ino uporabljati mlačno. Kdor si izpira nos z izpiralci, paziti mora ima to, cla teko-čino le vlije v nos pri nazaj nagnjeni glavi, da je pa nikdar ne srka vase. Sicer pride lahko v ušesno trombo in povzroči vnetje ušes. Kdor pa uporablja irigator, gledati mora in)a to, da pritisk ni prevelik. Irigator naj torej stoji le malo višje, kakor je glava. Med izpiranjem je treba mirno dihati, posebno pa je opustiti vsako požimnje, kajti pri po-ž i ran ju se ušesni trombi široko odpreta, tekočina pride lahko v uho in povzroči vnetje. — Sedaj pa par besedi o rudečem nosu, bolezni, ki dela njih lastnikom obilo bridkih ur. Rudeči nos je ali učinek ozebline ali posledica motenja krvnega obtoka. Gle-die ozebline velja isto, kar smo povedali pri ušesih. Kdor ima občutljivo-kožo, naj si jo .zavaruje s tem, da jo nalaliko namaže z lanolinom, kar se prav nič ine pozna. Z mraza ne sme prehitro na gorko, temveč najprej v hladno sobo, pri čemer se nos otere s hladno vodo ali snegom. Veliko ulo-go igrajo pri ozeblini nosa pri damah pajčolaini, ki se primejo kože. — Ne-prijetnejše je, ■os1 je rudeči nos posledica ,motenega krvnega obtoka. Pozna se to na tem, da opazimo v koži najmanjše tenmorudeče zadebalene žilice. Po navadi se tudi lica udeležujejo tega obolenja, često pojavljajo se tudi mozolji po obrazu. V majih,ujših slučajih te bolezni dobi nos znano obliko krompirja ali funtnioe, ki jo ljudstvo smatra kot znak pijančevanja čisto po krivem, ker često ohole za tem motenjem krvnega obtoka ljudje, ki sploh ne uživajo alkohola. Zdravljenje te bolezni je težavno, ker leži vzrok v krvnem obtoku vobče. Kdor boleha za tem, mora gledati, da ima telo vedno odprto, da se veliko pregiblje, da uživa lahko prebavljivo hrano (osobito nič ostrih, piaprici ranih stvari). Proti rudečici nosa pomagajo trenotni polivi s prav vročo vodo, tako vročo, kakor jo prenesemo. Za nekaj časa pa tudi pomaga, če clamo nla nos za par minut ob-kladek iz bombaža in čistega bencina (pri čemer je seveda paziti na luč in ogenj). Hujše razviti rudeči nosovi pa zahtevajo naravnost zdravniške pomoči, vibracijske masaže, elektrolize i. t. d.
Drgnenje z bencinom je tudi izvrstno sredstvo za premastmo polt, ki ima torej preveč leska. V isti na-isti namen služi tudi dobro poltni papir (Teintpapier), s katerim si obri-bamo obraz.
Sedaj nekaj opazk o higijeni naših ust in z ob. Kakor znano, je tudi v normalnih razmerah v ustni duplini vse polno bakterij, ki se tu vsled za-stajanja jedil. v gniliih zobeh itd. posebno lahko razmnože in povzročajo različna obolenja. Znano je, da prodirajo roditelji najrazličnejših bolezni skozi usta v naš? telo. Radi tega je temeljito čiščenje ust in zob ena prvih higijenskih zahtev. Glede zob je naglašati, da ne smemo čistiti le njih sprednje plasti, važno je, da čistimo tudi njih zadnjo plast in posebno potrebno je snaženje najbolj zadaj ležečih zob in kotičkov. Tudi ni vseeno, kdaj si čistimo zobe. Ponavadi se vrši to pri jutranji toaleti. A ne moremo odločno dovolj naglašati, da enkratno čiščenje zob na dan nikakor ne zadostuje. Zobe je treba sinažiti po vsakem obedu, osobito pa zvečer, preden gremo spat. Podnevi se vrši vsled neprestanega gibanja ustnih organov pri, požiranju, grizenju in govorjenju nekako samočišče-
V čarobni krajinici — nekje v Jugoslaviji — med temnimi gozdiči pa dalekosežnimi poljanami, se prosti-ra po holmih semintja vsa raztresena, skupina dvorcev in udobno vre j e-nih hišic, ki so vse okinčane z vrtiči, drevosadi in cvetličnjaki, ko da hočejo medsebojno tekmovati katera bi mimoidočega potnika jačje očarala. Vsaki zgradbi se pozna na prvi pogled, da nista le stavbarjev načrt ali predelava zidarskega mojstra pripomogla k divoti, ki jo ta skupina stavbišč učinkuje na občuduj o,čega opazovalca, marveč, cla je mičnost in lepoto povspešilo zlasti zanimanje, pridnost in okus njihovih gospodarjev, ki so po odhodu merodajnih rokodelcev takoj zrahljali vsako ped zemlje okoli svojega domovja ter jo uporabili za posaditev mladih drevesc, obmejnih grmičev, opletajočega bršljana, raznovrstnih! rastlin in cvetic, le da je bilo njihovo bivališče tem prijetnejše, tem vabljivejše.
Naseljenci te prelestne pokrajine so, bili še tik pred vojnim zaključkom le Nemci in njihovi pajdaši, takozva-
nje, ponoči pa, ko vsi organi mirujejo, tega ni; nasprotno se vsled odtoka nosnega sluza v žrelno duplino razmere tako neugodno i/premene, da se v ustih nahajapoče se bakterije posebno lahko razplode in pomnože. — Snaženje zob dopolnimo z izmiva-njem ust in žrela. Grgranje, kakor se po navadi vrši, z znanim ihrkanjem in liruščenjiem, ni posebno uspešno, prste. Posledica so kurja očesa in pa ker je dokazano, da pride pri tem tekočina le do drgali, tako da se drgali same in pa zelo važna zadnja žrelna stena ne izmijejo. Če si hočemo tudi žrelo temeljito izmiti, vzamelno poži-rek tekočine v usta, nagnemo glavo nazaj in pustimo tekočino mirno teči navzdol, ne da bi jo požrli. Pri tem se izmije tudi zadnja žrelna stena.
Naglašati je, da je za čiščenje zob uporaba krtači ce in dobrega praška ali kake paste mnogo važnejša, kakor izmivanje ust. Žrelo pa si izčisti-mo le s pravilnim grgranjem. Najboljši zobni prašek je zmleta kreda, kateri lahko pridenemo kapljico meti-nega olja. Kakšno tekočino pa uporabljamo za redno grgranje, je precej vseeno, kajti popolnoma se ustna in žrelna votlina sploh ne da razkužiti.
Nadaljevanje.
ni Nemškutarji. Sicer so bili ti poslednji prvotni domačini; že njihovi dedje im pradedje so prebivali tod s svojimi pristavami in kmetijami, z rodovitnimi njivami in sočnimi vinogradi, s svojimi bajtami in kozolci Toda naraščaj — njihovi vnuki — so se dali pregovoriti od priliznjene besede prirojenopriljudnega Nemca ter zapeljati od ponujanega cvenka, pa poprodali kar so le mogli. In nekega dne je — kakor cla bi bila vabljena na ženitovanje — dospela cela gruča delavcev: kopačev, težakov in zidarjev, ki so se z mrzlično vnemo lotili izkopavanja, prenašanja in zidanja, da so kmalu potem — ko na povelje skritega čarodej ca — stali dvorci in grajščiniče skoro že dokončane, dočim so se dosedanji rokodelci zamenjali s tesarji in mizarji, s kovači in ključavničarji pa s pleskarji in kamnoseki. Drugi svatovski pohod, pravcato prazniško pirovanja pa so priredili Nemci sami — to je priseljeni gospodarji nakuipljenili in dozidanih posestev — ko so se pripeljali na, s cvetličjem in zelenjem okrašenih lestvenkah. katerim so po-
M. Stepangiceva : NOVA ZADRUGA.
(Povest)
nosno sledili vozovi nakopičeni z novim elegantnim poihištvom.
In že istega dne so iz smejočili strmostrešnih vilimov zabremkale nežne citre, zadonele glasovirmie-strune in razigrano radostno je odmevata poskočnoukajoča nemška popevka čez brdo i n ravan, čez 1 i vatle, šume in dobrave, ko da namerava prekositi žgolenje ptic ali vsaj tužnomilo prepevanje slovenskih koscev in žanjic.
Kakor neposredni sosedje naseljenih ljudi, so začeli tudi domačini popravljati in zalšati svoje1 hiše, da bi ne zaostajali za onimi. Kaj bi ne, ko so jim v tem oziru celo tujci sami šli na roko z nasveti in bodrenjem ponujajoč jim brezobrestno posojilo v slučaju potrebe. Seveda niso Slovenci zavrnili dobroti ji v.?- roke zlasti, ker niso v svoji pri prostosti niti slutili o kaki morebitni lokiavosti, pro-računjeni premetenosti in postranskih namerah prekanjenega Nemca. Z globoko livalež/nistjo so jemali posojila in poslušali človekoljubne opozoritve ter stopali ž njimi dnevno v trdnejše prijateljske odnošaje. Ko so pa bili siami med sabo, se kar niso mogli prečuditi, da se taka prava flina gospoda tioli. ponižuje, pogova-rjarjoč se skromno z njimi, kmečkimi bajtarji. Niso mogli tudi prelival iti te nemške mlade ž i — polne spoštovanja in poslušnosti do lastnih staršev — pa tako marljive in delavne.
In kako ljubki so njihovi otročaji! Od malega do največjega, se tako radi igrajo in brati j o z našimi, ko da so se gugali v skupni zibeljki. Lepo tako ! Le naj se maši kotalijo okrog njih; se bodo vsaj navzeli njihove spodobnosti in prijaznega vedenja ! Tako so modrovali domačini, nedabi niti za trenutek razmišljali, da sta vsa nemškia prijaznost in tovarištvo ž njimi trdno vračumjemi in zamotano zapleteni z načrtom novilhi graj-ščijn. Niso razsojevali, da v stremeči podjetnosti naselitve, na 'slovenski zemlji, in v prikupljivem obnašanju pa v posladkorjeni govorici tiči namen raznarodovalnosti ali vsaj stremljenje otrpniti in prevstrojiti Slovence v zanikerme in mlačne za narod in pleme, h kateremu spadajo.
In res se Nemci niso varali v svojem podvzetju. Kar ni storilo v teku desetih let povoljno njihovo občevanje med starimi, j® učitnila nemška mladina in pomemčevalna šola s slovenskim šolarstvom. Zato ni bilo tik pred vojnim zaključkom v tej nasel-binici niti slišati več slovenske go-vorice. Še več! To, po zunanjosti ta-
ko krasno selo, ki so je Nemci v svojem jeziku prekrstili v Smrečje, je postalo pravcato gnezdo niajzagri-ženejših nemških sršenov, ki so mrzili in pikali vse, kar je bilo slovanskega, ter se krohotali vsaki pritožbi od strani slovanskih rodoljubov; kajti kadarkoli se je za bližnjimi goricami ali onstran rečice vršila kaka narodna svečanost, tedaj so jo ravno izzivači iz prelestne-ga Smrečja naskočili z vso sovražnostjo, z vsem ginjcvom in podivjanostjo. Kar je bilo pri teli prilikah najžalostnejše in majbridkejše, pa je bilo pač to, da so bili z zaničevanjem najbolj obsedeni baš oni, ki so jim starši bili čiste slovenske krvi, oni, imetniki slovenskih priimkov. Stične so bile razmere še tik pred avstrij-kim polomom; ob prestrelitvi habsburškega orla in ob osvoboditelj nem zažvenketu jugoslovanskega orožja pa je obupno završelo tudi skozi čarobno Smrečje, da so z naglico sokrivcev začeli Nemci spravljati in vezati svojo prtljago pa razglase val i na prodaj svoja res prijetna do-movja in vzonnolepo urejena polja. Edino le dve družini sta ostali v Smrečju; bili sta to obitelj nemšku-tarskega Potočnika in. rodbina Nemca, baroma Adler-ja.
Na prostornem dvorišču — ki je bilo ograjeno z visokim obzidjiemi ter obsegalo ogromen prostor v ozadju graščine Adler in na katero se je dospelo skozi pročelni uhod ali skozi postranske duri — so nekega pomladnega popoldne sedeli trije baronovi uslužbenci: kočijaž, ki je sede pred vožarno lopo snažil vajeti, sobar, ki je s svojim platnenim prepasmikom in kopico čevljev okoli sebe, izgledal kakor čevljarski vajenlec, in grajski hlapec, ki je sede na nizkem čoku popravljal ogromno sito, dočim je vse okoli njega bilo razvrščeno razno o-rodje; on ji? namreč pazil na red in snago v hlevih, pri živini in vozovih ter oskrboval vse posle v vinogradih in njivah. Barkrat je prišla iz hiše na dvorišče tudi grajska dekla, ki se je smukala sedaj v kurniku, sedaj okoli golobnjaka ali v pralnici ter se s to priložnostjo večkrat ozirala po svojih tovariših, da bi se bili kakor navadno — zlasti ko je gospoda z doma — spustili z njo v kratkočasen pomenek. Zaman! Danes je tovariši niti ne opazijo, preresmo so zamaknjeni v svoj razgovor.
Sobar in kočijaž sta bila pristna Nemca, iz Draždan in Momakovega,
hlapi:-c pa je bil Slovenec iz Herpelj, ki si ga je bil baron najel stoprv pred dobrim mesecem baš zato, ker so se bile razmere tako nenadno prekucnile in j© gospodar zategadelj menil, da je za vsak slučaj morda vendarle pametno, umestno in oprezno imeti v liiši tudi človeka iste narodnosti, ki jo obvladuje nova država. Ta okoliščina je doprinašala, da sta Nemca potoni hlapca — ki je bil sicer jako prebrisan in razumen — marsikaj izvedela, kaj se dogaja v Smrečju, dočim se je 'hlapec seznanjal s podrobnostmi, ki so se tikale gospodarja, njegove rodbine in grajskega posestva, kakor tudi z razmerami. ki so bile tod okoli pred preobratom.
—	Danes, ko sem peljal barona mimo «Vile Mici», sem zapazil na terasi malo druščino — je povzel kočijaž Edmund.
-— Najbrže družiinia kakega tržaškega Slovenca, v kateri je oče težak v prosti luki, mati pa branjevka — je porogljivo dodal Rihard, grajski sobar.
—	Kaj govorita o dvorcu iz nasprotne višave? je vprašal Jože, grajski hlapec.
—	Da ! O orni lepi stavbi, ki je s svojimi gotskimi in pisanimi šipami obrnjena naravnost proti naši ! —
—	A ! Tisto je nakupil res nek Tržačan pa nikaki priprosti ljudje, kakor mislite vi, Rihard, ampak imo-vit veletržec z imenom Martinčič, ki se to poletje z vsem vseli tukaj. Če ste pa vi, Edmund, že videl druščino pred dvorcem, tedaj so bržkone prišli na oglecl, saj mi je njihov vrtnar včeraj pravil, da jih v kratkem pričakuje ! —
—	Hm, hm! Joža, ali ste bil že v onem našemi vinogradu, tam gori na gričku, ki meji s pristavo? vpraša sedaj sobar, ki je vse, kar je izvedel,' sporočal svoji gospodi.
—	Mislite ono prostrano rdeče-prepleskano hišo sredi vinogradov? Davi, na vse zgodaj sem se< šulil tam okoli in se seznanil s kmetom. Tisto lepo kmetijo je nakupil nek gostilnar iz Gorice, ime mu je Pod-logar !
—	Kako pa je z «Vilo Ana», to je ono ob potoku, in z dvorcem «Berta» na razpotju nasproti razpela —- se je zanimal kočijaž in pri tem lahno vzdihinil, ker se je spomnil pri tem na nekdanjo modrooko sobarico, služečo pri prejšnjih gospodarjih, ki so bili z baronom Adler jem v prijateljskih odnošajih.
—	«Vilo Ano» je kupil bogataš Cegnariz čičarije; «Vilo Berto» pa nek tovarnar Miljevec iz tržaške okolice.
—	Ej ! Te kupčije se pa vrše z bliskovito brzino, kakor kinematografske slike — je opozoril Rihard.
—	Kaj bi ne — je opomnil kočijaž — ko jim že sama izmenjava denarja povspešuje kupčijo, ravnanje zgagajočih Italijanov pa izseljevanje. —
—	Eno in drugo je resnično — doda Jože — in tako je sedaj že vse Smrečje v rokah Primorcev.
—	Skoro vse ! — je vzdihnil Rihard.
—	Da ! Izvzemši petero hišic tu na levi — je dostavil Edmund.
—	Ej, če mislite one tu doli v dolinici — je opozoril Jože, vam moram povedati, da so že tudi vse razprodane; med kupovalci so tudi sami Primorci in ljudje različnih stanov — kakor nek učitelj, nek duhovnik, nek mizar, nek mesar in jestvin-čar ! —
—	Potemtakem Smrečje kar lahko prekrstimo v Primorsko ! je zaničljivo povzel Rihard, ki nikakor ni mogel preboleti nemškega pobega iz te rajske1 pokrajine, pobega, ki ga je bil provzročil nenadni preobrat.
—	O. lahko, se je zasmejal Edmund, potem pa si tudi moramo predočevati, da tukajšnji potok ni drugega, kakor Soča ali celo Jadran siam.
—■ No, daleč jima itak nismo
_ je povzel Jože — in če Bog da in
pamet slovenska, se Jadranu in Soči lahko še bolj približamo, je dostavil pomembno.
Po teh besedah je skozi grajske dvoriščne duri pri lomastil pes in v par skokih predi rja I vse dvorišče, da so prestrašeno vsfrfotali golobi in zakokodakale kure.
, _ Alia ! _ je vzkliknil sobar in
opustivši svoje delo, si obrisat roke v prepasnik pa se podvizal v poslopje z opombo : Gospoda se je povrnila z izprelioda ! ... .
Aleksandra :
Sanje gredo skozi noč.
Sanje gredo skozi noč, skozi noč srebrnobelo, njihov dili je sladkovroč, njihovo srce veselo.
Rado povasujejo nad vasico lahnospeco in skoz okno sujejo meni tiho, sladko srečo.
IVKA VASILJEVA, Celje:
MATERI V SPOMIN.
Titi in neui pozdrav Ti pošiljam, mati; pomlad mladosti in življenja vriska preko polj in trat, pojočih v razkošnosti cvetja.
Zakiaj si nas zapustila, mamica, sedaj, ko žari zunaj solmce in smeh, cvetje in petje ? Sedaj, mamica, ko se koplje moja mladost v solncu in žarkih in mladi maj hiti čez smej,oče vrte...
Nisi mogla kljubovati neizprosni smrti, mati. Tvoje trpeče telo se je zastonj upiralo ledeni vihri; odšla si, in sme j oči maj Ti ni mogel poljubiti hrepeneče duše !
Sama spiš, mamica, samia v tujini sredi maja, solnca in rož, ki ti po-jo budnico lepšim dnem...
Še enkrat si pohrepenela po našem jugu in Adriji; kako rada bi počivala v domači grudi, v naročju jasmina in solnca, v bližini sinjega, morja . ..
Mati, kje, ti je dom sedaj, kje jug, kje .oljčni gaji ?
VIDA:
(Nadaljevanje in konec.)
Poteklo je leto. Koča ob morju se je še bolj nagnila. Stala je tam zanemarjena od prebivalcev, ki so bivali v njej. Nihče sle ni zmenil, da bi olepšal njeno staro lice,. Pogosto se je videlo prihajati starega ribiča iz nje. Opravljal je še- vedno svoje večletno opravilo, a brez vsakega zanimanja. Jelo mu je mrzeti vse. Saj vsi njegovi upi so bili na tako njemu neumeven zahrbten način poman-drani in strti. Stiskale so se pesti prevarjenemu očetu, itn grozna kletev je s težko pridržanostjo bruhnila iz njegovega bolnega srca, na nizkotne-nega zapeljivca njegove edinke. Še večja je bila bolest v njem, ker ji ni mogel dati duška, ker jo je moral prikrivati.
Kako tudi naj žali ubogo zapuščeno deklico, pre varjeno in zavrženo. Saj ni mogel zreti v njeno bolestno obličje, da bi ne zdrknila na skrivnem solza iz starega očesa. Zatorej je z neko čudno naslado odhajal na morje, da je tukaj daleč od zlih ljudi preboleval svojo tugo in bolest. — Kakor top je postal za življenje, ki je vabilo okoli njega, slep za užitek in lepoto, ki ga nudi življenje na morju. V njem je z vedno večjo silo plamtela misel na o,sveto, na grozno
Mnogokrat, ti je duša zaman za-hrepenela po krasnih majskih no-če!b. Da, mamica, takrat se je blišča-lo morje v srebru in zvezdice so se lesketale na jasnem firma.montu, iz obale tja, čez mirno Adrijo je trepetal jokajoči glas mandoline. To je bilo takrat, mati, ko so žarele smo-kve in je mirno sanjala Adrija ...
Sedaj Ti je dobro, mati ! Spiš mirno spanje v tuji zemlji. A Tvoja duša raja po lepših gajih, kjer je večna pomlad in vedno smehljajoče sol nce.
Tudi moja hrepeneča mladost, mamica, kliče v željnem koprnetnju solinonih ravnin, sama je, kakor naša lepa domačija v objetju solnčnih goric in belih domov.
O, mamica moja, duša upa v usta-jenje, na svobodo naše domačije ! Takrat bodo zavr iskala jadra v solnčni daljavi, zašuineli bodo oljčni gaji o naši razjarmljenosti, naši svobodi takrat mamica, ko bode z,a-duhtel maj v svobodni zemlji, pone-sem. Tvoj pozdrav sinji Adriji, tvoj pozdrav belemu domu katerega si tako vroča ljubila .. .
maščevanje za greh storjen hčeri njegovi : »Oj. znalo bodeš veličastno morje, kako se maščuje gospodar ugrabljenega bisera. — Ha,, (hia le pripravi se, podlež, na svoje plačilo, kajti to bo veliko.« Njegov smeh je v takih trenotkih hripavo in blazno odmeval, letel je dalje po morski gladini, kakor strah onemu, ki mu je veljal.
Večkrat je videl objokani obraz mlade deklice. Tihe oči so bile polne solz, a roke so se stegovale k njemu in blede ustne so prosile usmiljenja.
_ Stresinil se je. Nekoč ni bil tak
ta obrazek, življenje je klilo na njem in ustne so kipele in prepevale njemu v edino veselje. Ljubil je to dekle, saj je bila njegov otrok, njegov edin spomin po rajni ženi.
Ah srečni časi polni tihe sreče in zamrlih želj, — Samotno je živel s svojo srečo, tam v samotni koči oh morju. Brezskrbno je vesel jačil čete dneve s čolnom, in služil vsakdanji kruh z ribjim lovom, premalo je pazil na biser v koči. Prišel je'tat ropar, morilec in zavratno ugrabil njegovo bogastvo. Proč je sedaj njegovo življenje. —
Včasi se je njegov bolni duh zbistril in takrat je celo z veseljem pestoval malega vnuka, ki ga je tako ugodno
RIBIČEVA HČI.
gledal, in. z malimi ročicami božal njegovo staro lice. Smililo se je staremu očetu nedolžno dete. še več si je tedaj prizadeval, da bi raztreseno Anico nekoliko oživel. Kar čez noč se je izpremenila njena usoda. Izginilo je prejšnje brezskrbno življenje. Za sam trenotek sladkosti morala je plačati celo svojo lepo mladost, in razen tega, koliko sramote in ponižanja jo vžila. Ali ni njena usoda zapečatena: »Ah usoda, grozno si se maščevala za moj nepremišljeni koraka. Ali se vrne kdaj on, ki mi je tako sramotno ugrabil moje dobro ime, ki me je tako lahkotno omamil ?«
Njene misli so blodile Bog ve kod, le pri dogodkih, ki jih je preživljala v sladki opojnosti, so se ustavljale. In zopet so se, vrstile slike pred njo. — Takrat kmalu po njegovem skritem odbegu, ko jia- videla začudene očetove poglede polne nemih vprašanj in zahtevajočih pojasnil; o, bilo je strašno. — Ljubila je otroka, ki je prišel na tako njej neumeven način na svet. Vršilo se je vse kakor v sanjah:. Saj še sedaj ji je prikrita tista čudovita tajnost. Kdo naj ji jo razkrije, sama tako sama je z nevednim detetom, in z očetom ki je včasih tako čuden. Bala se je zanj, kot da H slutila da namerava nekaj .. .
* + *
Pred svojo hišico sedi stari ribič in čeravno je komaj ustal in postelje, izgleda ves spe lian in zmučen. Strašne sanje je imel :
Tam doli v Italiji, v obmorskem mestu, kjer je vse vrvelo in vživalo lepoto življenja, vse razen ubogih siromakov, katerim ni dano okusiti prelest tega sveta, tam se je v večernem mraku, nekoliko proč od obljudenih ulic potikal mož srednjih list. Njegova obleka ni bila ukrojena po tamošnji šegi, njegovi koraki so bili nestalni. Zdaj pa zdaj se je sunkoma ustavil mrmral je nekaj sam zase. Naokoli je bilo vse tiho njtsgovih načrtov ni motil nihče. — Mir, ki je kraljeval tod, ni našel odmeva v razburkani duši tega moža. Nekaj bcl-no-groznega je sevalo na njegovem obrazu, kakor da je utisnjien pečat gotove smrti ina njegovem čelu.
On je danes tukaj da dopolni posledn jo, nalogo. Izginil je z doma, da poišče roparja hčerki ne nedolžnosti. —-
Črte njegovega upadlega lica so se tužno izpreminjale. In ta mož je bil prav on, on stari ribič.
V tem tujem daljnem mestu je sklonil izpolniti kar je vršelo po
njegovi težki glavi. Poiskati gosposkega gizdalina v babilonskem mestu, zaupajoč je v svojo srečo in pravičnost usode, da mu ga dovede v roke, da izvrši po njem usoda njegovo zasluženo kazen. S podvojeno močjo je šinila po njem misel na osveto, in žalostno je dejal: Moj revni otrok, s kakšno brezbož-nostjo se je poigral objestnež s tabo. Kakor nepotrebno igračico, te je .brcnil od sebe ko se je nasitil ob 'Tvoji nedolžnosti.
Ubožica in Ti sanjariš s trdno gotovostjo, da se nekoč povrne v našo samoto. — Toda zdaj bodeš maščevana, hčerka moja. Ubožica ! Odpusti svojemu očetu, — ravnal je kakor tisti, ki ljubi svoj rod kot najdražji zaklad. Glej žrtvuje se za Tvoje zmote. Ne bova se več videla, saj težko da izveš kje mi je grob.
Mehka noč je snivala nad južnim mestom. Na nebu je migljalo stotine zvezd, globoko pod njimi se je zibal na morju mal čoln in v njem se je gugal elegantni mehkužni Kamilo; leno je udarjal z vesli, da se je čoln komaj premikal naprej. Ljubše je bilo tako njegovemu lastniku, saj je tem lažje sanjaril o svojem lepem raskošnem življenju. Samo, da je on užival in pil iz polne kupe, tudi če je pri tem kdo jokal in trpel.
Smejal se je svojim nakanam svo-
Naobraženo, trezno in samostojno misleče ženstvo je najgotovejše jamstvo napredovanja vsega naroda.
Veliki Norvežan Henrik Ibsen je dejal že pred 56 leti: »Ženske so, ki bodo rešile ljudska vprašanja, toda rešile jih bodo kpt matere; kot vzgojiteljice samo na ta način se more to zgoditi in v tem je velika naloga žene. . .« Da pia morejo te matere povoljno izvršiti naloženo jim delo, morajo biti celi ljudje, krepke in prosvetljene osebnosti, ki poznajo resnobo življenja in se zavedajo docela svojih dolžnosti in svoje važnosti.
Vsakdo, ki opazuje slovensko javno življenje, ki hoče biti nepristranski in pravičen ter se ne boji resnice, četudi je neprijetna, mora priznati, da so naše stranke veliko zamudila, ker so obračale premajhno pozornost na ženstvo, pač po zastarelem filistr-skem geslu: »Mulier taceat in pOliti-cis.« Ako je resnično, da nam je prijatelj dober, sovražnik pa koristen,
ji pulili prešernosti. Naravnost oboževal se je sam sebe, in njegove vesele misli so letele vedino višje . ..
Nebo se je zdajci stemnilo, in zvezde so izgubile svoj prejšnji lesk. Kamilo je še vedno sanjal, v tem pa je pridrčal mimo tuj čoln, istočasno je nekdo skočil iz njega v njegovega. — Zdajci je začutil silno bolečino v glavi, nekdo ga je napadel; zbral je vso moč, da se otme. Tedaj pa je zado-nel tik ob njem blazen smeh, vesla so padla v vodo. Zdrznil se je, moči so mu odrekle. — V tem hipu je videl pred sabo in spoznal mračni obupni obraz ribiča, očeta njegove žrtve, ki jo je ostavil v koči kraj morja. Blazen krik je pretrgal bajno tišino, nato se je slišal težek padec, voda je visoko zabrlizgala okoli dvoje samotnih čolnov, ki sta se zibala sredi širnega morja. Maščevana je bila ribičeva hči. — Kakor bolesten vzdih je jek-nilo iz morja, in poletelo kot zadnji pozdrav bednega očeta, čez vso širno gladino tja k njegovi zapuščeni hčeri.
Čudne sanje so to bile, ki so ribiča vsega izmučile a ga sedaj dražile kakor spomin naj jili uresniči.---
Iz notranjosti je zdajci prijekalo otroško jokanje, ki ga je zdrznilo, zdramilo kakor božje svarilo. In pogledal je ribič k nebu in vzdilinil: O Bog ti mu poplačaj !
moramo pravično priznati, da so re-akcionarci vse bolj in prej spoznali pomen ženske za narod in so znali tudi v tem oziru obrniti vodo na svoj mlin.
Židovska tradicija: »Mož bo nad tabo gospodoval« se je globoko zajela v slovensko mišljenje in načelo Mo-zesovo živi šg v XX. veku p. Kr. Slovenci so smatrali in deloma še smatrajo žensko za delavko ali za mno-žilko zaroda ter v najboljšem slučaju za okrasek ihliše. Zato naj se ženska ne vtika v javnost, zlasti pa ne v politiko, saj bi zaradi tega »trpelo in bilo onečaščeno sveto rodbinsko življenje.« Tako pravd še danes mar-sikak »napredinjak«, ki se popolnoma po nepotrebnem boji za svojo udobnost.
Pri nas se je pripetilo, da se je nekdaj znan napreden političen list posmehoval smelemu nastopu naprednih Angležinj, ki so si v kratkem času že priborile vsaj nekaj političnih pravic. Seveda so miljoai
M.:
O DELOVANJU SLOV. ŽENSTVA.
pridobivajoči!) Angležinj daleč v i-zomiki pred Slovenkami in tudi pred velikim številom Slovencev.
Strah pred žensko emancipacijo so pozročile pač nekatere preti ranke, katerih baš resno ženstvo v svojem stremljenju najmanje spoštuje. Toda vsak boj rodi take izrastke, ki ideji več škodujejo kakor koristijo. Resnica pa je, da fcakozvani ,tretji spol' med zdravim in resnobnim Slovan-stvom ne najde* nikakih tal, najmanje pa v Slovencih. Vsekakor se Slovencem ni treba bati, da bi bila ženski pogubna pot v svobodno življenje, v razne poklice in stanove ter tudi pot v politično delovanje. Nikakor več na ženi one omejene nedolžnosti in plašnosti kakor najlepšo čednost. Ta čednost naših prababic je bila v resnici navadno le nevednost in nepomagljivost. Bogata zrelost in zmožnost, slediti možu v najresnej-šili, najvišjih in najdražjih stremljenjih, to velja tudi že danes nekaj. Možje velikih in kulturnih narodov so že vvrstili ženske v svoje bojne vrste, da hodijo ista pota itn zasledujejo energično in samozavestno iste cilje. Le mecl našimi Slovenci se — žal — nahajajo možje, ki svoji soprogi ne pripoznavajo enakopravnosti in jo hočejo držati v jarmu inferijornosti in suženjstva, iz katerega naj bi ne zinila miti glasu protivnosti čeprav bi bil upravičen.
Da je pa enakopravnost ne le mogoča, ampak tudi koristna, dokazujejo mnogi prelepi uspehi žensk raznih narodov na literarnem, u-metniškem in znanstvenam polju. Ako so ženske dandanes že samostojno zdravnice, vseuoil. docentke, uradnice, veleitrgovke, umetnice, urednice malih a tudi velikih in uglednih listov, časnikarke, odvetnice, predavateljice, in dr., potem morejo ženske tudi samostojno- izvrševati svoje državljanske pravice, Kakor kažejo uspehi v nekaterih ameriških državah, je naobražena ženska tudi zrela za politično delovanje. Dandanes so ženske že samostojne obrtnice, trgovke, tvorničarke in podjetnice, katerim je podrejeno celo krdelo moških) uslužbencev. In zato se je zgodilo, da se je odlični Čeh dr. T. Masaryk, že v nekdanjih sejali avstrijskega državnega zbora, izrekel z vso odločnostjo za volilno pravico ženstva ter za politične pravice žensk. V svojem »nameni t cm govoru je dr. Masarik izjavil, da je prepričan, da bi prinesle ženske pri vseh narodih prav zdrav element v politično- življenje, češ: »Ženskei niso tako udane alkoholizmu kakor
moški, zato so zdravejše, in prav temu dejstvu se imajo moški zahvaliti, da sploh fizično žive!«
Nemale važnosti za ženstvo je potemtakem nedavni odlok italijanske vlade, ki podeljuje ženski moč volilne pravice !
Enakopravnost doseza vsak član človeštva s kulturo in s produktivnostjo. Da morejo postati naša ženske kdaj enakopravne moškim, jim je tm>a torej enake kulture in po tej enake produktivnosti. Da pa je to mogoče, je treba našim ženskam v prvi vrsti v,eč šol in višje izobrazbe. S tem pride že sama po sebi in neizogibno naša socialna in politična enakopravn o s t.
Treba je torej skrbeti, da se postavi ženstvo na lastne noge in bo mislilo s svojo glavo.
V Trstu in v Gorici n. pr. se je že ustanovilo žensko društvo in ustanovi se v Postojni, Idriji i dr. Ko se pridobi ženstvo inteligentnih krogov, bo treba stopiti med širše plasti naroda ter se pobrigati za delavke in kmetice. Ne bo lahka ta naloga, a izvršiti se bo morala.
Tako se bo slovensko žsinstvo polagoma gibalo in iskalo stike z ženskami inedseboj. Skušalo se ho organizirati, kar je velikega pomena.
Ženske v tujini so že davno spoznale važnost organizacije; saj šteje »Svetovna ženska zveza«, ki se je ustanovila na poziv Američank, nad milijon žensk in na sto in sto ženskih društev. Kakor so avstrijske Nemke in Madjarke razumele moč in silo ženske organizacije ter so si že davno ustanovile »Bund der osterreichischen Frauenvereine« m ogrsko žensko zvezo s svojim središčem na Dunaju in Budimpešti, kakor se- je preskrbela Jugoslavija z močnim ženskim kolom tako naj tudi naše stremljenje gre danes predvsem za ciljem, da se združimo vse slovanske žene ! Naša narodna dolžnost, naš narodni ponos nam ukazuje, da v zvezi velikih ženskih svetovnih organizacij nastopimo kot mogočna slovanska vrsta, da podpremo delo svojih mož, ki se bojujejo za uveljavljenje raznih pravic.
Govor in nastop jugoslovanske zastopnice g.e Milčinovičeve na ler tošnjem ženskem kongresu v Italiji zaslužuje vso pozornost in priznanje.
Toda, da moremo uveljaviti sebe!, je treba zlasti Slovenkam vzpodbude in pomoči od strani slovenski]] naprednih mož. Treba nam j.si le simpatij, vzpodbude in razumevanja od strani moških. Ti naj bi vedno naglašali, cla hočejo delavnih, razumnih in zares
narodnočutečih ter plemenitih žen in deklet; le tako moremo vzgojiti duševno in telesno zdrav narod. Seveda morajo ostati moški tudi dosledni v dejanju !
Tudi možje po malili mestih in na deželi naj bi ravnali takisto ter skrbeli za. čim višjo žensko prosveto in za to, da se pritegnejo Slovenke povsod k resnemu narodnemu delu. I,e kadar bomo imeli razborito, dovolj prosvetljeno, resnobno misleče in narodno zavedno ženstvo, bo ideja napredka in svobode pognala krepke korenine v našem narodu. Drevo brez korenin ne uspeva, a tudi narod brez izbraženega ženstva nima jamstva svetlejše bodočnosti. Ne začnimo zidati hiše pri dimniku, nego zidajmo jo pri temelju, ki je očesu skrit ! Ženske naj stopijo v krog vseli nanovo nastajajočih dolžnosti, zlasti v one ki jih zahteva zdravilstvo, saj gre v prvi vrsti varovati zdravje in s tem najdragocenejši zaklad naroda, številno in vrlo potomstvo. Osvojimo si najprej ženo in rodbino, potem si osvojimo stanova in končno tudi ves narod !
FRAN ŽGUR:
Uspavančica
Mraka so zavese pate.
ptičke v (inezclecih zaspale —
a odprle so oči
zvezde, hčerkice noči...
A če so zaspali ptički —
so ustali murni, črički —
ptičkom v gnezdeče mehko,
uspavančico pojd.
Komur čista v Bogu duša,
pesemeo to rud posluša : —
Z zvezdo vsako govori,
s ptičko, ki že v gnezdu spi. ..
V ALBUM.
Ne pravi nikomur nikdar, da tvoja usoda je kruta ! Za boli je svetnost brez čuta, ji zanje le v videz je mar.
Ne pravi nikomur nikdar, da strti so ti ideali, saj so jih ljudje poteptali, ki vzori jim niso nič mar !
V očesa milino in kras, nikdar ne posajaj, ti upov ! Najčešče prikriva sto strupov najzalši, najmilši obraz !
Ne pravi ti, svetu, nikoli če žalost razjeda ti dušo... tedaj še le boš mu povolji, ko legneš tja v ilovno rušo t
M. Gregoričeva:
GRINTE.
C.
Mala društvena sobana je bila skoro napolnjena. Delavke po obleki in tudi dame le po obleki; prave kmetice in tudi prave gospe; prave rodoljubke in le navidezne zaveznice; vseh po nekoliko se je bilo odzvalo klicu in pozivu ter se udeležilo občnega zborovanja.
In teidaj se je dvignila izza mize ena izmed že obstoječilh1 od bom i c, pozdravila navzočenke v desno in levo in ko je pojasnila pomen in važnost društvenih smernic, je prešla z rodoljubno skrbjivostjo v obrazu in prijateljskim nasmeškom krog usten k vzpodbudi ter vneto, vzneseno in proseče opozarjala : Morda obstaja med nami razlika po sloju, imetju, stanu in izobrazbi ali ta razlika naj nas nikakor ne razdvaja in ovira, da smo si v društvenem snovanju prave prijateljice, ki cenijo in se posvetujejo, da smo si prave sestre, ki se res ljubijo in si druga drugi pomagajo v na-rodnrni podvzetju, v narodnih težnjah v vseli narodnih potrebščinah sploh. Kajti, d asi nas je mnogo, nas je vendarle še prepičlo, da bi zamo-gl® pogrešati eno samo, ki ima vse sposobnosti, dobrovoljo, spretnost in veselje do društvenega delovanja in kar je glavno, v srcu ono sveto narodno zavest: da je treba stati neprestano in pripravljeno na straži, kadarkoli pritliče koristiti svojemu ljudstvu, lastnemu rodu, zlasti v teh bridkih dneh, ki jih mi — zapuščeni — moramo preživljati tu doli ob Jadranu ! V to svrlio, sestrice mile, vam kličem rodoljubne čiste vesti: Strnimo se trdno druga k drugi in tudi ako utegne kliti med nama kako nesoglasje, pogledajmo si odkrito v oči in prisrčno si sezitno v desnico v iskren dokaz, da med nama ni smisla za mržnjo, ni svojstev za sovraštvo, ni kali za ogabno zavist !
«Kako je bilo na zborovanju ? Si-li imela svoj nagovor ?»
««Imela, kajpada! Oj, vse polno je bilo prisotni«, kar me/ izredno veseli že zato, da je bil «tiasco» predsednice tem očitnejši !»»
«Kako to ?»
««Eh! Z vso brezobzirnostjo smo jo sunile z odbora; blagajničarki pa namignile za prihodnje leto! Hi, hi!««
«Morale pa bi vendarle vpoštevati izobrazbo, delovanje in morda še kaj drugega,... ravno pri onih dveh !»
««Saj ravno zato sta mam tako zo-perni!»»
«Oh ta naša nesročna slovenska zavist !»
MOJMIR:
TOLMINSKI GRAD.
(Fantazija.)
A" tolminskem zvoniku je odbilo dvanajst. Iz tal zraste dolga procesija in roma na Grad. Pot se vije okoli hriba kot kača. Prvi so že na vrhu, a konca ni nikjer.
Zreš starce in otroke, može in žene. Vsi so globoko upognjeni. Na rokah se jim poznajo črni žulji. Nizko pod čelom jim žari dvoje oči, ki zreta jezno proti vrhu. Pesti jim stiska gnev.
«G zidovje, vrni nam očeta ! Saj ni bil sam, če ni mogel plačati davkarja.*
«Vrni mi sina ! Vrni ga materi !»
»Vrzi na dan ono zver, ki mi je vzela ženo !»
«Meni je vzel hčer, brezstidnež.*
«0 zidovje, zakaj nisi pokopalo vseh pijavk, ki so nam srkale kri ? Zakaj si jih branilo hrezsrčneže, ki so nam pobijali očete in mladeniče, skrunili žene in hčere ? Kdo jim je dal to pravico ? Saj so prišli na svet goli kot mi. Zakaj hi samo žrli, zatirali in sovražili ?
Razvalina, vrzi na dan vse one zveri, da jim stremo glave !»
Oj kamenje, pomnik našega suženjstva in trpljenja, zakaj si branilo toliko časa naše sovražnike ? Glej kamenje ! Pobrano si bilo na naših travnikih in lazih, naši očetje so te s solzami in s krvjo oblivali predno so te vdelali v zid. Priča si bilo neštevilnih grozodejstev in krivic.
Govori, daj !
Povej našemu kmetu kar si videlo. Odkri mu rane, ki mu jih je stoletja sekal tujec, tujec, oh, ki jih še seka. * * *
Vsako noč, ko odbije v tolminskem zvoniku dvanajst, roma dolga, brezštevilna procesija na Grad... duše so to naših dedov, okostnjaki so to našega naroda, mučeniki so to, mučeniki sedanjosti....
UGRABLJENI CVETOV!..
Vsejali mi v dušo
duhtečega cvetja
pomladni so dnovi ...
a vzeli ga štrli
so vihri v jesenski
usode valovi...	Fr. Ks.
Fr. Ksaverija C,
Vse zeleni...
Vse zeleni.... in tihi gaj in skrivni log brsti.... Vse zeleni se radosti
pomladnih dni .... — Le v duši moji upov sto leži — molči ....
IVKA VASILJEVA:
ANICA.
Poznali so vsi Anico, lepo blondin-ko 14tili let, drobnega pikantnega obrazka in živih, temnih oči polnih simpatije. Vsako jutro je prihitela na trg s koškom cvetlic v levici, vsa srečna in vesela.
»Glejte vabljive duliteče vijolice«, klicala je mimopešcem, ki so se radovedni ustavljali pred nežno osebi-co. »Vzemite kamelije, tulpe, cikla-me,« je čebljala in njene žarke oči so ponosno zrle na pisano reklamo v košku. — A tudi za Anico so prišli dnevi tožni, trpeči. Slana je padla na nežno cvetko, da je morala kmalu zveneti.
Vojna, strašna, grozovita je uničila mirno družinsko življenje. Aničin oče je moral zapustiti dom, svoje drage, dati slovo rodni grudi, in vendar... V zadnjem trenotku je stekla Anica na vrt, natrgala belega jasmina in zimzelena ter s solznimi očmi ponudila očetu: »Na, papaček, od svoje Anice !« Poljubila ga je ter odbežala,
Odslej ni več Anica tako pogostoma obiskovala trg, le ob medel j ah in večjih praznikih. Ali ni bila več ona vesela in živahna Anica. Kot plašen ptiček brez smehljaja na trdo stisnjenih ustnicah, je sedela v kotu ter melanhonično ponujala cvetke. Uboga deklica !
Družini je bila ugrabljena edina opora, oče. Mamica že bolehna, ni mogla opravljati gospodinjskih poslov; vrt je bil ugrabljen najlepših cvetek, a tako ni bilo Anice več na trg...
Minulo je pol leta. Trudno, sivo nebo se je vzpenjalo nad mestom, nad ljudmi, ki so se trudni izgubljali y sivkasti megli. Na levi strani mesta se je vila ulica barak, nizkotnih stanovanj, bivališče beguncev in vojaška bolnica. »O ubogi bratje ! Gotovo
■
vsak izmed njih hrepeni po koščku južnega azura, po ljubkem šumenju valov ponosne Adrije .. .«
Na pragu begunske bolnice je čepelo raztrgamo dekle. Niliče se mi zmenil za njo, le malokdo je vrgel malomarno pogled ma ubogo siroto. Noben žarek prijaznih oči, nobein pramen jesenskega solnoa ni mogel poživiti srce uboge Anice. Da, ona Anica, iz-
Književnost ali literatura je skupina duševnih izdelkov v besedi ali pisavi.
Književnost je leposlovna, po kateri se razodeva dobro, pravo in lepo v prijetni obliki in z mično besedo, ali znanstvena (učeina), kteri so predmet razna znanstva. Leposlovni izdelki so: pesmi, pravljice, pripovedke itd.; znanstveni: sestavki na-ravopisni, zgodovinski itd.
Leposlovje se loči, v narodno, ki je pognala kali naravnost izmed prostega naroda, in v umetno, ki obsega izdelke posameznih pisateljev.
Beseda v pesniških izdelkih je bogata in umetno vezana; zato se zo-ve pesniški jezik tudi vezani govor.
Lepa jedrovita beseda iin lična vnanja oblika je pesmi neogibno potrebna. Lepoto govora in ličnost vmanje oblike pospešujejo posebno prispodobe (trope) in liki (figure)).
Prispodobe so tisti izrazi, ki naznanjajo stvari, lastnosti in dejanja bolj umljivo, ko tem pristojne besede.
Liki so pa titsi izrazi, ki se ločijo od pravih, lastnih samo po nenavadni razvrstitvi govornih delov.
K prispodobam spadajo :
1. Metafora ali prenosba, ki je nastala po zamenjavi raznih, pa med seboj spodobnih pojmov. Raba metafor je kaj raznovrstna in pesmi posebna lepšava; po njih se daje pesniškemu govoru živahnost, jasnost in krasota.
Metafore so:
a)	sam os t al ne n. pr. Cvet življenja (= mladost); ogenj besede (= sila, moč); pamet je svetilo človeškega uma.
b)	pridevne, n.pr. sreberni (= ko srebro beli) las; trnjev (= težaven) pot; solmone (= obsijane) višave; zlati (= srečni) vek.
gubi j ona sirota z ugaslimi očmi...
»Hočem videti mamico«, je mrmrala venomer pred se. Deklica je izgubila um. . . !
Že itak slabotna osebi ca je podlegla hudi živčni bolezni; Beg od doma, mamina prezgodnja smrt, skrb za dobrim očetom, vse je tako vplivalo na nežno telesce, da se ji je zmračil um ! Mamica, pokopana v tuji ze-
c) glagolske, n. pr. Veter brije (= ostro piše); zemlja rodi (= prinaša sad); jezero divla (= divje razgraja); valovi se tepo (kopičijo drug nad drugim).
Metafora, obširnejše razpredena, se imenuje alegorija.
2.	Ironija je prilika, katere pravi pomen je v nasprotji s tem, kar beseda na videz oznanja, Jako zbadljivi ironiji pravimo sarkazem, n, pr. sramuj se starih, lepiihj nrav očtovih! Le pojdi in prodaj svojo dušo, v dar jemlji dobra, bodi drugim hlapec, ker iiečeš biti samsvoj gospodar.
3.	Hiperbola je prispodoba ktera stvari, lastnosti in dejanja čez mero poveličuje ali zmanjšuje, in je torej poveličevalna ali zmanjševal-na, n. pr. Trpim kakor kamen na poti (= zelo trpim). Desnica, če vda-ri, razruši ko tresk. V prah spremenimo vražno pošast.
O stihih ali verzih.
V znanstvenih spisih nam služi nevezana beseda ali proza, ktera mora biti pred vsem drugim pravilna, jedrovita in jasna. Pesniškemu jeziku prijetno obliko ubrati, uči stiho-slovje t. j. nauk o stilnih ali verzih, ktero uči merjenje zlogov, njih vezavo v st opi ce.
Merjenje zlogov. V slovenščini se merijo zlogi po naglasu ali povdarku. Broznaglasni zlogi so kratki, niagla-šeni dolgi, Kratkim zlogom se daje znamenje, dolgim —, n. pr. nedolžnost, potop, morje.
Enakomerna spreminjava kratkih in dolgih zlogov se zove pevska mera.
Stihi so po pevski meri umetno ubrane vrstice; po številu stopic so stihi dvo-, tro-, četvero- ali petero-s topni; pa se jih nahaja tudi več-stopnih. Najnavadmejši stihi ali verzi so v slovenščini:
ml j i, zapustila je venečo cvetko svetu in njega viharju.
Teden na to ni bilo Anice več pred bolnišnico. Nihče ni vedel kam je izginila, a nekega dne so jo našli mrtvo zunaj mesta. — V tujini je ležala na mrtvaškem odru vsa pokrita
z krizaintemami in zimzelenom__
uboga Anica — uvela rožica med zadnjimi jesenskimi cvetkami.
1)	trohejski, v katerih razodevamo najrajše mirna in resnobna čutila. Slovanskim narodnim pesmim so trohejski verzi najbolj po godu;
2)	jambijski, ki so sosebno prikladni za krepke in strastne počutke;
3)	daktilski, ki so sploh veselega, v zvezi s troheji pa slovesnega značaja.
Daktilskih verzov je najvažnejši š e s t orne r (he x a m e t er), to je tisti še-sterostopmi stih, katerega šesta stopica je vedno spondej ali troihiej, peta vselej diaktil, štiri prve pa daktili ali namesto njih troheji ali spondeji. Včasi je šestomeru v družbi petomer (pentameter), ki se loči od xestome-ra samo v tem, da je njegova tretja in šesta stopica enozložna, in mimo pete tudi četrta vedno daktilska. Zveza petomera s šestomerom) se zove elegijski vers ali distilioin.
Kratki zlog pred dolžino v prvi sto-pici se imenuje nastop.
Omeniti je treba tudi odmor (od-dihljaj, caesura), ki je navadno med drugo in tretjo stopico, kjer se bralec nekaj oddahne in z glasom premolk-ne, in pa povzetje samoglasnikov, ko se včasi dva samoglasnika, na koncu ene in ocl kraja druge besede, v povzameta dvoglasnik, n. pr. V rumeno solnce ozira se solnčnica.
Rima ali vjema je soglasje eno, dvo- ali več-zloženih besed, od koreninskega samoglasnika naprej, na koncu vrstic. Včasi se nahaja rima tudi sredi vrstic.
Enozložna rima ali vjema se zove čvrsta ali moška, dvozložna mehka ali ženska, tri zložna pa tekoča. Po vrsti, v kateri se soglasno ubrane vrstice prebirajo, so rime:
1) zaporedne, ako se vrste soglasne vrstice druga za drugo.
2.) prestopne, če se vjema prva s tretjo, druga s četrto vrstico.
	DROBTINE	
		
O KNJIŽEVNOSTI SPLOH.
3) zapletene, če prehaja soglasje iz enega vrstičnega oddelka v drugi.
Južnim literaturam rabi večkrat namesto rime asonanca, t. j. ponavljajo' se ti isti samoglasniki sredi besed. Severnim pa aliteracija, v kateri se ponavljajo ti isti soglasni ki v začetku besed. Namesto posameznih glasov ponavlja slovenščina rajše
Kitice ali strofe razpadajo v domače in v tuje. Domače kitice imajo navadno po štiri, šest ali osem vrstic; včasi jih je v kitici samo po dvoje, včasi pa celo po deset ali več vrstic.
Iz novejših evropskih ali jutrovih jezikov so doslej v slovenščini sem ali vsč verzov v celoto ubrami pesniški odstavki, ki se v tej isti sestavi večkrat ponavljajo, vidno iz slovanskih narodnih pesmi.
Kitice ali strofe so iz dveh, štirih ter t je navadne:
1)	Tercina, ki šteje po troje peterostopnih jambijskih verzov.
2)	Stanca (otava rime), ki ima po osem peterostopnih jambijskih versov.
3)	Decima, ki je zložena iz dosetili cele besede in vrstice1, kakor je raz-čveterostopnih troliejskihi vrstic.
4)	Nibelungova, ki šteje štiri šeste-rostopne jambijske verze z enim nadštevilnim kratkim zlogom.
O pesniških izdelkih.
Snov ali predmet dohaja pesniku iz človeške notranjosti (lirika), iz vnanjega sveta (epika), ali iz zveze vnanjega sveta s človeško notranjostjo (dramatika); lirika, epika in dramatika so torej podstavne vrsti vsega pesništva.
Nekterim briškim in epiškim izdelkom je glavni namen poduk (didaktika).
Liriško pevno pesništvo je mnogovrstno, kakor je različna stopinja pesniške navdušenosti. Ime so dobilo briške po,ezije od lire, s kterim orodjem so starodavni Grki petje spremljali; mi pa je imenujemo tudi pevne, ker so večidel za petje pripravne. Najnavadniše briške poezije so:
S 32. Pesem je1 vsaka pesniška cvetica, ki razodeva v blagoglasni besedi in v pri prosti obliki, da je za petje pripravna, naravne počutke človeškega srca. Vse v pesmi bodi naravno, nežno in olikano, da bralcu in poslu-šavcu srce ogreje; zato je pesmi rima neogibna potreba.
Pesmi se ločijo v n/arodne, ki je poje priprosti narod od roda do roda in o kterili se ne ve, kdo je je zložil, in v umetne, ki so je zložili posa-
mezni izobraženi pesniki. — Narodna poezija, je verno zrcalo nlarodovega življenja in tako rekoč cvet njegovih misli in čutov.
Elegija ali žalostinka je briška pesem, v kteri pesnik z mirno dušo razodeva svoja britka čutila nad nestanovitnostjo, in goljufivostjo vseh posvetnih reči.
Kantata ali popevka je pesem, na več odstavkov razdeljena, ki v dra-matiški obliki vzvišene občutke in misli o Bogu, o naravi, o življenji itd. pri raznih svečanostih v posamnih ali združenih glasovihl razodeva. V vsaki popevki ločimo spev (dvospev, trospev), in zbor (kor), v kterem se družijo vsi glasovi. Popevke so po obsegu posvetne ali pobožne; poslednje imenujemo tudi oratorije.
Oda je tista briška pesem ktera z naj višini navdušenjem in svetim ogni jem visoke misli in čute s pesniško vnetimi besedami razodeva. Bog, človeštvo in natura so odam najvrednejši predmetje. Beseda v odi je živa, žarovita, vziš,ena in polna pesniških skokov: oda je tako rekoč cvet navdihnjene človeške domišljije.
Ode pobožnega zapopadka se zo-vejo himne.
Sonet je briška poaem, spletena iz 14 peterostopnih jambijskih verzov, ki so v štiri kitice ubrani. Prvi dve kitici imate po štiri vrstice z objeni-nim soglasjem, zadnji dve pa tri z dvojno ali trojno vj-eimo. Redno sestavljeni sonet ima v pervi kitici vvod, v drugi kako primero, v tretji se h koncu nagiblje, v poslednjo pa je- vložena glavna misel ali jedro cele pesmi.
Iz sonetov je zrastel sonetni venec, ki je tako spleten iz 14 sonetov, da je zadnja vrstica sprednjega ob enem začetna vrstica vsacega naslednjega in začetna vrstica prvega ob enem poslednja vrstica 14. soneta. Tem štirnajstim sonetom je pridjan še en sonet, magistrale imenovan, ki je zložen iz začetnih vrstic vseh 14 sonetov. Obsega je večidel erotiškega.
Glosa je briška posem, ktera ima na čelu štiri vrstično kitico iz kake znaino pesmi kot geslo, vsako kitico sklepa ena vrstica iz gesla.
Gazela je briška pesem ima dvovr-stične kitice s soglasjem.
Kancona je briška pesem, navadno elegijskega obsega, ki ima pet do sedem kitic in vsaka kitica 11—18 peterostopnih jambijskih vrstic z umetno ubranim soglasjem. Vsaka kitica razpada v tri odstavke.
Druge briške' pesmi so sesti na, madrigal triolet, ritomelo.
Didaktika.
Didaktika ali naučna poezija razodeva pripomočjc) lirike ali epike razne podučne misli. Le-sem spadajo tudi govori in razni drugi podučni sestavki kakor.
Epika.
Epiško, objektivno ali pripovedno pesništvo, zrcalo vnanjega življenja, pripoveduje dogodbe in djanja, resnične (zgodovinske) ali izmišljene, kterim je neogibna potreba verjetnost in edinstvo. Snov pripovednih poezij bodi v resnici pesniška in mikavna, beseda pa živa in blagoglasna, da se bralcu delo prikupi.
Pripovedni pesniški izdelki so : pravljice, pripovedke, legend®, balade, romance, selanke idile, povesti (novele), junaške pesmi in romani. Le-sem spada tudi pesniški popis.
Pravljica slove vsaka pripoved, v kteri se druži v divni pesniški lepoti in v prečudni sestavi naravno in navadno s čudovitim in nezapopa-dljivim. Delajoče, osebe v pravljicah so mimo človeka živali, duhovi in druga moči v naravi, ktere je ljudska domišljija z življenjem navdilhlnila.
Pravljica se je med narodom rodila; ona z narodom živi in umrje. V njej se pojasnuje navadno kaka resnica iz vsakdanjega življenja v priprosti, vstkemu umljivi obliki.
Pripovedka je podobna pravljici, navezana je vendar na znano osebo ali na določen kraj. Pripoved ima torej zgodovinsko podlago, samo da. jo je ljudska domišljija po svoje preobrazila.
Pripovedke so, kakor pravljice, resnobnega ali šaljivega obsežka.
Legenda je pripovedna pesem, kteri so predmet pobožna in čudežna djanja iz življenja bogoljubnih oseb, v vezani in nevezani besedi.
Legenda je sploh resnobna in učeča, njena beseda pa priprosta in tehtni t vari ni pristojna.
Selanka ali idila je liriškopripo-vedni izdelek, po kterem se nam predstavlja prosti nepopačeni narod
—	navadno pastirji, ribiči in kmetje
—	v svojih prirojenih nravih in običajih.
Balada slove tista pesem, ktera pri-povednuje v obliki, za petje pripravni, razne resnobne ali strahovite dogodke, ki imajo navadno še svoj koren v paganski starodavnosti in sploh v ljudskih vražah.
Najlepše se je razvila balada pod severnim nebom, in njen značaj je ravno tako temen in grozoten, kakor je njena domovina mrakotna in divja.
Romanca, po obliki baladi sorodna pesem, zajema svojo tvarino iz ro-mantiške dobe srednjega veka in pripoveda z žarovito, olikano besedo razne čudovito dogodke.
V	obče je romanca bolj veselega značaja ko balada in, je doma pod
. južnim nebom. Ona je plod človeške domišljije, ki se je že na podlagi krščanstva olikala.
V	baladi in romanci se druži epika, lirika in dramatika.
Leda: Črešnje, breskve, marelice imajo koščico. Jabolka, hruške in limoni imajo pcčke. Oskurši, nešplje, buče in grozdje imajo seme. Grah, fižol, riž j ; zrnje.
Kandidatinja. Pravite, da vam je profesor določil za prvi nastop' na-učenje pike in da vam to dela preglavico, dasiravno je to navidezno lahko ! Naj prvo Vas opozorim, cla za šolarčke 1. razreda ni napis pike1 ravno tako lahka reč, kajti dočim vam eden pravgotovo napravi lepšo piko nego vi sami, naredi drugi pa kako kolesce, tretji tako, ki bo bolj podobna žigici, četrti bo narisal piko s podobo krompirčka itd. Zato morate, ko ste izrekli učencem kratko razpravi -co o tistem neznanem, ki jih nameravate navaditi, v našem slučaju torej o piki, napisati sami na tablo lepo piko; naposled pozovete k tabli posamezne šolarje s približno sledečimi ukazi: Napravi tako piko sredi table ! Ti jo nariši na desni strani od te. Ti jo naredi ina levi strani od prve. Napravi ti piko vrhu zad. nje. Ti napiši piko blizu moje. Ti naredi piko ped tisto. Ti jo napiši na desni zgoraj. Ti pa jo napiši na levi zgoraj. Iin ti jo naredi na levi zdolaj. In ti jo napravi na desni spodaj ! Itd. itd. Na ta način vzbudite v učencih zanimanje za obdelujoči predmet in vsled nazorne primerjave se šolar-čki kar igraje priuče narisati lepo piko. Vsak učenec pa naj vam je toliko časa pri tabli, dokler napravi res pravo okroglo in gosto piko !
O nastopu glede številke in črke vam odgovorim prihodnjič !
Mirko. Italijanski izraz la farna je v slovenskem prevodu sloves (dobro ime.) il magistrato je gosposka !
Pripovest ali povest kteri je predmet kaka resnična ali izmišljena dogodka iz človeškega življenja v njenem naravnem razvitku. Povest je po svojem zapopadku resna ali šaljiva.
Pripovesti v rodu je novella, ktera pripoveduje z mično pesniško, uglajeno besedo kak zanimiv, na tenko določen dogodek v njegovih najzna-menitnejših prikazilhl in nepričakovanem razvitku.
Junaška pesem se imenuje tista pripovedna pesem, v kateri se opevajo slavna dela narodovih junakov. Junaške pesmi so narodne ali umetne.
(Nadaljevanje.)
Alice: Vaše doposlane i tal i j. besede se prevedejo tako: La »brocca« (pri umivalniku) vrčnik. La »sapo-niera« je milnik in ne milnica, ker to pomeni žajfnico. 11 »tacco« je pel nik in na tem uporabljajoča gorna je podpetnik. Il »grembiale« je pre. pašnik in ne predpasnik ! Blago »spugna« ni gobasto, ampak gobavo ali grbavo blago. La »pantofola« je brezpetnik ali brezpotnica, kajti copata je tuja izpeljanka. Takozvani »tornacamino« je nadognjiššnik. La »cocoma« j e kavnik in i I »brustolino« je pra.žilnik. Preproga oh postelji se imenuje priposleljnik. Za odrsajnje čevljev je pred vratmi predvratsiik ali preddurnik, I »polsini«, ki jili n. pr. potrebujejo moški, so zapestniki; il »braccialetto«, ki ga nosijo ženske pa je zapestnica, il »polso«, del roke, imenujemo zapestje ! II »colletto« je ovratnik, la »cravatta« je ovratnica in la »collana« je zavratnica.
Editka. Kakšno stališče naj bi zavzela napram zaročencu, katerega zalotite na ulici, da govori z drugo ? Ali naj bi ga z ljubeznijo odvračala od stičnih pomankov, ali pa naj bi postopala tudi vi enako? — Za slučaj, da je tak sestanek zaročenca z drugo žensko navadno srečanje, (to ho vaše srce, ako resnično ljubite, itak takoj občutilo) greste mirno dalje ali mimo, kajti vaš ženin ako vas je zapazil, se ho z ono drugo takoj poslovil in se vam pridružil, dočim ako je imel kak važen pogovor z njo, vas ho povabil s seboj in vas predstavil pa lahko nadaljeval. Ako pa veste ali slutite, da dotični sestanki se ponavljajo in niso le nepričakovano naključje, je precej težko odgovoriti in sicer z ozirom na to, da nismo vsi
ljudje enake nravi ali temperamenta. Štiri glavne poteze razlikujejo človeško dušo in od teh je odvisno kaj človeško telo ukreine.
Neki ljudje so flegmatiki, to je ravnodušna bitja, ki jih ne nobena stvar ne razvname in jo zategadelj prepuščajo njenemu poljubnemu teku, cla se sama od sebe razvije. Drugi so melanlioliki, bitja, ki so nagnjena k otožnosti, k zdvajanju ali obupu; vsaka nedolžna reč jihožalosti, vsled česar jim utegne kak nepričakovan čin celo zmešati pamet ali povzročiti težko bolezen. Tretji so sangviniki, ki jim kri takoj šine v možgane in hi v tistem slabem hipu prizadeli lahko kako zlo nad predmetom, ki jih je razburil, ako bi mu bili blizu. Ako pa dotične reči ali človeka, ki jihi je raz-dražil, nimajo pri rokah in so o neprijetnosti le slišali ali či tal i, se končno pomirijo in to tempreje, ako je blizu kaka prijateljska oseba ki jih potolaži. Te vrste ljudje so kakor ži-gica, ki vzplamti in ... naposled ugasne, četrti so koleri k i ali trajno-razburljivci. Ako so taki priče predmetu, ki jih je razburila, jo lahko nagi orna pohabijo, zmečkajo, otresejo, zlomijo, vničijo. Ako so posredno ali indirektno razžaljeni v svojih srčnih čustvih, se jim reč, zadeva ali predmet zapiči v srce in tam rodi občutke, ki sicer mirno zdijo, toda v resnici neprestano prežijo na primeren čas poplačitve, zavrnitve. Taka človeška bitja ne prizanašajo storjenih krivic in jih lfj navidezno pozabljajo. Te štiri tu navedene /nijanse človeške duše so človeku prirojene ali pa jih dobi potom vzgoje. Pri tem lahko razvidite kake velikanske vrednosti je človeku prava vzgoja.
Pametno vzgajanje n. pr. pripomore, da nekoliko opili na tej ali oni otroški pa tudi odrasli duši, kar utegne postati zobčasto; pametna in pravilna vzgoja izgladi bar utegne provzro-čiti napihnjenost, ona hladi v človeku tisto svojstvo, ki se nagiblje li krvoločnosti. Samo vsled vzgoje se potem ljudje navzamejo še drugačne nravi in tako niso le kolerični, san-gvinični, malenholični iin flegmatič-ni, ampak koleričnoamelanliolični, sangvimičnoflegmatični, ali flegma-tičnokolerični in melanholičnosang-vinični. Vzgojevatelj mora se pri tem strogo čuvati, da ne združuje v gojencu flegme z melanholijo, in kole-rizma s sangvinizmom. Vzgojitelj mora torej proučevati nrav ki mu drži gojenca v svoji oblasti — prodno ga hoče s svojo pomočjo spraviti v ravnotežje. Ako bi ne bilo tako, bi bi-
ODGOVORI NA VPRAŠANJA
lo več um oboi i h v blazni ci, več bolnikov v hiralnici, več razburljivcev v zaporih in več zločincev v ječah. Zato morajo že sodniki, porotniki, psy-chjatri, državni pravdni ki in zagovorniki računati z nravjo dotičnega človeka — ki ga imajo pred seboj na zatožni klopi — in upoštevati vzgojo, ki jo je prejel v svoji mladosti in družabnost, v kateri se je sukal v odraslosti, ko je duša še podvržena zunanjim učinkom. Še le nato — ko so raz pred eliti njegovo dušo na drobne kose© in so prerešetali, ako je človek na podlagi dušnih svoj ste v in njegove bistvene nravi sploh drugače mogel ravnati — se lahko uverijo, ako je postopal zgolj iz hudobije in propalo-sti ail vsled hipne razdraženosti ali vsled izzivanja, ki mu ga je kdo prizadel. Le zato ne dospe v temnico vsak ubijalec, ker ni vsak ropar, ni potisnjen vanjo vsak tat, ker ni vsak tolovaj, in pripada polovica resnične kazni onemu drugemu, ki ga je do pleni t ve pripravil in k ubojstvu izzval. Kar tiči globoko zasajeno v človeški duši, tega ne more nihče popolnoma iztrebiti; zato ni vselej človek kriv lastnih činov, krivi so oni, ki so ga tako vzgojili, oziroma v poznejih letih oni, ki ga razdražijo, razvnemajo, ožalostijo do skrajnosti in brez vse obzirnosti. Iz vsega tu povedanega jo torej razvidno, da ako bi Vam točno hotela odgovoriti na vprašanje, bi točno morala poznati Vašo notranjost, vašo pravo nrav, vašo dušo. To pa je j ako težavno, da s i ravno se marsikdo baihia, da je pseholog ali dušeslovec, ki pozna hližnjikovo duševnost. Pozna jo lahko, toda le deloma, kajti nobena reč na svetu ni tako zavita uganjka, kakor je človeška duša. Spoznanje duše je tako težavno, da si je ne spoznajo medseboj niti zakonci, ki živijo leta in leta drug ob drugem. Prav radi tega nespoznanja — in malokdaj radi nesoglasja — je v mnogih zakonih — kjer so si duše medsebojno nespoznane, nemalkrikin razdor. Čestokrat očita soprog ženi svojstva. ki jih njena duša sploh zavrača in čestokrat pripisuje soproga možu dejanja, ki jih ni bil deležen že z oziram na svoj značaj. Do temeljitega dušnega spoznanja dospe vedno le posamezni družinski člani, ki so si v krvnem sorodstvu, n. pr. bratje in sestre, toda še tu moram dodati «v izobraženih slojili», kajti med priprosti-mi delavskimi sloji, kateri rodbinski udje so po cele dneve ločeni drug od drugega, se ne morejo proučevati medsebojno, ker nimajo zadostnega časa in vsled prenuale duševne izo-
brazbe1, se ne spuščajo v tako razmišljanje zaradi m učečega jih truda in spehainosti. Tega dolgega odgovora gotovo niste pričakovali in še manj tako nepovoljnega za Vaš slučaj. Pa sodite po navedenem, ako je sploh mogoče na tako vprašanje odgovoriti s prepričanjem, nediabi človek nehote in nevede postal slab svetovalec. Nekaj pa se Vam vendar usojam svetovati: ako spoznate, da je vaš zaročenec vobče »ženskar« — to je tak, ki inu vsako »krilo« utegne priti prav in ki v tem pogledu ne kaže ne pre-kristalnega značaja in ne preziaved-nega ponosa z ozirom na svojo možatost — se raje preje ločite od njega — zlasti če ste Vi podvrženi ljubosumnosti — nego dospe med vama do nepretrgljivega združenja, ki bi vama ne bilo drugače nego v pekel na zemlji. Na vprašanje, ako naj bi ga kaznovali z enakostjo, torej, da bi tudi Vi začeli občevati z drugim moškim, pa Vam z vso odločnostjo rečeni: Nikar ! Ako to storite, mu nimate ničesar več očitati in on se nima ničesar kesaiti, zato so bo še bolj poglabljal v svoje napake in greihie, dočim se utegne on videč Vašo vztrajnost, zve stobo, u danost in potrpežljivost, morda vendarle spreobrni ti in priti do zaključka, da med vsemi ženskami zanj najboljša utegne biti vendarle samo njegova žena. Ako pa do tega izp o znanja ne pride, bodite prepričani, da prej aH slej zadobite zadoščenje v tem, da Iga mesto vas kaznuje pravična usoda. Verujte v Tolstoja!... In roke križem če morete... če ne pa narazen ! razen !
Maks: Ako je beseda «lunkati» domača? Da, da! Naša je! In da razumelo njen pomen, evo primere: Kmetičica, ki je ob revnem dežju podložila škaf pod žleb, je ob prenehanju dežja rekla: Nisem upala, da bom «nalunkala» toliko vode! — Ali: Predno kuharica zamece kavino gostočo, nasloni kavnik tako, da se ji bo odcedilo, ali da bo «nalunkala» še kaj čiste kave.
Ilirska Bistrica: Ker bi bil odgovor z ozirom na verze in prozo predolg, Vam na drugem mestu podajam v pojasnilo članek z naslovom »O književnosti sploh«.
Kuharica: Jedilni list Vam priobčim poebej, kakor razvidite.
Vsem ostalim vprašateljem: Prihodnjič.
Jedilni list.
(maj, junij, julij)
NEDELJA. Kosilo: Juha z grijesovi mi cmočki. Govedina s pečenim krompirčkom. Citronov sok. Grešil j cv štrukelj. Črna kava. Večerja: Teleti.na z grahom. Pesa v solati. Artičoke.
PONDELJEK. Kosilo: Krompirjeva prežganka. Kokošje stegeuc-: in šparglji v solati. Sir, črešnje. Večerja: V jajcu in kruhu ovaljen ocvrti janček. Zelena solata s trdim jajcem. Pecivo.
TOREK. Kosilo: Juha z rižem in grahom. Govedina in krompirjeva pri kuha z maj aronom. Posladkor-jene jagode v vinu. Večerja: V moki ovaljeni ocvrti tintniki ali druge ribe. Stročji fi-žolček. Artičoke.
SREDA. Kosilo: Juha z rezanci. Govedina in kolerabe. Hrenov sok. Šparglji s svežini maslom. Pomaranča. Črna kava. Večerja: Telečja pečenka. Na svežem maslu pečeni krompirček. Kumare v solati. Kuhane črešnje.
ČETRTEK. Kosilo: Juha z rižem in grahom. Govedina z zeleno repini-co. Paradižni sok. Medena potica. Večerja: Milanski (dunajski) zrezek. Zelena solata. Posladkorjene jagode v vinu.
PETEK. Kosilo: Poljubna prežganka. Ribja pečenka na oljčnem olju. (Toni na, ažja, kolombo). Grahova prikulia. Sir. Marelice. Vačerja: Pečane ribe. Radič s trdim jajcem. Šparglji z maslom.
SOBOTA. Kosiio: Juha z rižem in grahom. Govedina. Hrenov sok. Špinača z zrcalnim jajcem. Rdeča redkev.
Večerja: Pljučna pečenka (ombo-lo) Solata s trdim jajcem. Artičoke. Kuhane hruške.
rSh: r|-» «$» «4» «4» «4» «$» «4» <4"*
Pošljite naročnino s priloženimi položnicami!
stab. tip. s. spazzal - trieste.
: ZOBOZDRAVNIKI ATELJE: ADOLF KOLL
Korso Viktor Em. 6(1. št. 11 -—= L nacist p. -
Posluje od 9. do 12. dopoldne in „ 2, „ 5. popoldne
SEVER & COMP. - TRST
— ulica Machiavelli štev. 13 talef. 22-59
Prodaja vsa vrtna vsemi garancijami /K ■ pi> željo pošilja cenik T . H
_ icnTr mero, z Si aM&urenih cenah — Na laČT- Direktni
Jadranska Banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vso bancos pasle pod nBjugadnlmi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, nosljana, Maribor, MMi Opatija. Sarajevo, Split, iiML ftlar, ZagrcLTrst, Wien.
Poslovna sveže z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
Izšla je n, izdaja
Slov. italijanske slovnica
(Mar ca Stepančičeva GregoriČ)
Knjiga služi Slovencem, ki se hočejo dovršeno izpopolniti v italijanščimi. V Trstu je na prodaj v knjigarni Stoke, v kojigarni Cappelli in pri upravi Jadranke. — Stane 8 lir.
IVAH KERŽE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne p
iz aluminija, steklovine, lesa in emailirane prsti.
Trst, Trg sv. Ivana štev. 1.
♦
:
ljubljanska kreditna banka
Podružnica V TRSTU (vogal Valdirivo 28 — Ottobre 11)
Izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja razne valute. Izvršuje nakazila SHS kron v Jugosl. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 311 4°/o netto. Vloge na tekoče račune obrestuje po 47»%
Glavni sedež banke LJUBLJANA
PODRUŽNICE: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj,Brežice, Novisaf. Sanj., Split, Melkovit. - Delniška glavnica in rezerve: SHS Din. 37 500.C
- Uraduje od 9—12>/„ in od 141/, IG.	--
♦
4v ♦♦
♦
Dr. ANTON GRUSOVIN
= GORICA =
Piazza Vittoria 20
ordinira za kožne in venerične bolezni od 9-11, 3-5 Ob nedeljah in praznikih le od 9-tl ure.