PRILOGA	str. 33-40
DRUGAČEN POGLED NA MIGRACIJE
AKTUALNO
Je za hudo kri v Mozirju
res kriv Vegrad? str. 2-3
_ ш h Jager Center - Celje . Ipavčeva ulica 25 W l/i^dno	3000 Celje
■o
■T
lo IT-
ic«->
i со "o
-r-Sr-

a:
>	a: m	=>
o	"
C	CE
Tj	m
&>	o
>	Ш
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 23/ Leto 74 / 6. junij 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Šolski lonec na vrelišču
Šole se maja spremenijo v »ekonom lonce«, ki jih tik pred eksplozijo deaktivira številka 24 na junijskem koledarju. V teh dneh ni lahko niti otrokom niti staršem, še manj pa učiteljem. Sto in ena obšolska dejavnost življenja tudi ne olajša. Nam je vsega tega res treba?
str. 12-13
Foto: SHERPA
INTERVJU
Dan Podjed,
predavatelj
in
raziskovalec
str. 26-27
ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAVI INFO: (02) 790 15 60. 031 733 637
ODKUP CELOTNIH GOVEJIH ČRED NA GOSPODARSTVU. PLAČILO ГДКОЈ».'
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,25 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € +■ davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BtO ŽIVALIH (do D.2S C). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIĆK; cca 200-25Ü kg I	jf v>
£agalovl|eno plačilo v dveh dneh na va£ bančni račun. "jZjy^iei "pteitte.	d.o.o Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
O >
Ш >
X
O-J
novi tednik
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Za otroke so trenutni dnevi zgolj odsev vsega, kar so počeli v celem letu. Če niso vložili dovolj truda, potem zdaj pač gasijo požare. Staršem svetujem, naj vsega skupaj ne otežujejo.«
Nina Babič, psihologinja
»Vivapen ima znanje in inovacije zapisane v svojem DNK. Tisti, ki so pri nas zaposleni že dolgo, in tudi novi sodelavci dobro vedo, da se brez tega podjetje ne bi razvijalo. Zelo sem vesela, da je inovacij vedno več.«
Petra Melanšek, direktorica podjetja Vivapen
»Večina mojih skladb je nastala po naročilu oziroma po povabilu. Naročilo ne pomeni nič drugega kot ustvarjalni izziv.«
Nenad Firšt, prejemnik Kozinove nagrade
»Problem je, da stvari prekomerno kupujemo, ker nas je nekdo prepričal, da jih potrebujemo. Tudi družbena omrežja, ki nam dejansko berejo misli, nam ponujajo stvari, za katere še sami nismo vedeli, da jih potrebujemo.«
Dan Podjed, raziskovalec in predavatelj
»To je bilo zelo čustveno slovo.« Jaka Malus, rokometaš
Foto: RKCPL
ČETRTEK 1	1 PETEK
У 27 o'6	* 16 O
SOBOTA I	I NEDELJA
Jr 30 15	JSIJ J* 9 Ш-16
O
cn
сг <
O
Parcela pred stanovanjsko stavbo bo najverjetneje razlog za sodne postopke
Je za hudo kri v Mozirju res kriv Vegrad?
Zgodba iz Mozirja, povezana z zemljiščem v okolici stavbe Šolska ulica 33-39, se sliši kot »saj ni res, a je«. Srž problema, v katerem se je znašlo približno 40 stanovalcev in ki se bo najverjetneje vlekel na sodišču, izvira še iz časa Vegrada. V zadnjem času so razmere postale še bolj napete in na videz nerešljive.
SIMONA ŠOLINIČ, LEA KOMERIČKI KOTNIK, JANJA INTIHAR
Vegrad je stavbo zgradil leta 2004, nato je stanovanja prodal. Lastniki so kupovali tudi parkirna mesta. Ta so zarisana na prostoru, po katerem se stanovalci pripeljejo do svojih »parkingov« z javne ceste. Stanovalci menijo, da je dovoz do parkirnih mest absolutno del zemljišča, ki spada k stavbi. Toda parcela, na kateri je dovozna pot, je po stečaju Vegrada pristala v
stečajni masi. Stečajna upra-viteljica je to parcelo leta 2017 prodala na dražbi. Kupila sta jo dva stanovalca omenjene stavbe, jo preparcelirala in označila kot zasebno lastnino. Ostalim stanovalcem sta letos dala ponudbo za odkup posameznih deležev ali možnost plačila služnosti. Drugače povedano: če se ne odločijo za nakup, bodo najverjetneje morali novima
lastnikoma plačati uporabo nekajmetrskega dovoza od javne ceste do svojega parkirnega mesta.
Zmešnjava? Da. Ker stanovalci menijo, da ta parcela nikakor ne bi smela biti prodana na dražbi. Jezni so na Habit, ki je stavbo v zadnjih letih upravljal. Dodatna jeza se je v stanovalcih kopičila še, ker je eden od novih lastnikov parcele brat direktorja upravniških storitev pri Ha-bitu. Habit je od stanovalcev v teh dneh prejel celo obvestilo o odpovedi upravljanja. Na nogah so tudi pri Stanovanjskem skladu Rs, ki ima v stavbi nekaj stanovanj. Jeza je razpršena ne le na nova lastnika parcele, ki pravita, da sta zemljišče kupila, ker
sta želela situacijo urediti, ampak tudi na Dom Nazarje (ki je šel v stečaj in je stavbo upravljal pred Habitom), na Vegrad v stečaju, stečajno upraviteljico Vegrada Alenko Gril, a tudi na Občino Mozirje. Ta bi se po mnenju stanovalcev morala dejavneje vključiti v reševanje zadeve. Zaradi neurejenosti zemljišča padajo vrednosti stanovanj. Banke pri urejanju kredita namreč preverjajo, kako je dokumentacija nepremičnin, na katerih je hipoteka, urejena. Mi pa smo preverili, ali je sploh možno zadevo še rešiti tako, da bodo zadovoljni vsi. Kot kaže, drugače kot po maratonski sodni poti ne bo šlo. Vprašanje je le, kdo bo na koncu potegnil kratko.
Stanovanjski sklad razmišlja o tožbi
V omenjeni stavbi v Mozirju ima Stanovanjski sklad RS v lasti kar 11 neprofitnih stanovanj. Ogorčenja zaradi dogajanja pri skladu ne skrivajo. Napovedujejo tudi tožbo.
Stanovanjski sklad o dražbi ni bil obveščen. »O dražbi in nakupu parcele smo bili obveščeni šele 5. aprila letos, ko nas je upravnik stavbe obvestil o ponudbi etažnim lastnikom za odkup dela parcele,« so nam odgovorili pri skladu. Stanovanjski sklad v postopku dražbe v stečajnem postopku sicer ni imel predkupne pravice.
Čeprav je v dopisu o ponudbi za odkup, ki ga je na lastnike naslovil Habit v imenu novih dveh lastnikov dela zemljišča, zapisano, da sta »interes za nakup pokazala tudi največja lastnika stanovanj
Občina Mozirje in Stanovanjski sklad«, so za Novi tednik pri stanovanjskem skladu to zanikali. »Ne drži. Stanovanjski sklad ima interes, da se celotna parcela določi kot last vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe, in lastnikoma ni nikoli izrazil interesa za ureditev zadeve na način, da se odkupi del parcele. Ob ponudbi za odkup parcele smo zaprosili za nekatera pojasnila, ki pa jih nismo nikoli prejeli.«
Kot še pravijo, parcela, ki je bila na dražbi, sploh ne bi smela biti prodana. »To je zemljišče, ki spada k stavbi. Vegrad bi moral ob vpisu etažne lastnine tudi to parcelo vpisati v zemljiško knjigo kot last bloka, a tega ni naredil. Sklad je bil obveščen o tem, da so
lastniki sprejeli sklep, da upravnik stavbe, ki mora zastopati interese etažnih lastnikov, v stečajnem postopku prijavi izločitveno pravico na parceli in da se to, kar bi moral Vegrad narediti že prej, uredi v stečajnem postopku. Verjeli smo, da bo upravnik svoje delo opravil. Naknadno smo ugotovili, da je upravnik izločitveno pravico v korist etažnih lastnikov stavbe prijavil, vendar je stečajna upraviteljica pravico prerekala. Zato bi moral upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov izločitveno pravico uveljavljati v pravdi, česar pa ni storil. Zato je bila parcela, kljub temu da je jasno, da gre za zemljišče, ki pripada stavbi, uvrščena na dražbo,« so nam še odgovorili.
V skladu še dodajajo, da odkup parcele ni edina možnost. »Razmišljamo o sprožitvi sodnih postopkov, v katerih se bo dokazala lastninska pravica etažnih lastnikov stavbe na parceli in uveljavila morebitna odškodninska odgovornost oseb, odgovornih za situacijo,« dodajajo. »Pričakovali bi, da bi stečajna upraviteljica proučila situacijo, preden se je odločila za javno dražbo, oziroma da bi se odločila za druge zakonsko dopuščene možnosti, seveda pa nismo seznanjeni, s katerimi podatki in listinami je v postopku dejansko razpolagala oziroma s kom je komunicirala,« še zaključujejo pri Stanovanjskem skladu RS.
Nekateri stanovalci so jezni, ker sta Fajmot in Novak nekatera parkirna mesta na parceli, ki sta jo kupila, zaklenila z zapirali. Med urejanjem zasebnih »parkingov« so stanovalci opazili tudi napis Komunale Laško. Novak je namreč tam direktor: »Premične podstavke sem si sposodil v službi, da sva lahko namestila parkirna zapirala na svoja parkirišča. Prihajalo je namreč do nesramnosti in kršitev posameznih stanovalcev.« Preoblikovala sta tudi invalidski »parking«, a Novak odgovarja: »Eno parkirno mesto je še prosto, če se bo pokazalo zanimanje, ga bova prepustila v ta namen.« Druga stvar, ki je stanovalce zbodla, je, da je Fajmot brat direktorja upravniških storitev pri Habitu. Torej ravno pri upravniku, ki mu stanovalci očitajo, da ni storil vsega v interesu stanovalcev. »Z bratom se o poslu ne pogovarjava. O nakupu je izvedel šele, ko mu je referent upravljanja to povedal. Če bi mi brat pri tem res pomagal, potem referenti mojih osebnih podatkov ne bi objavili javno, kot so to storili,« pojasnjuje Fajmot.
AKTUALNO
3
(Ne)
sporna
dražba
Stečajna upraviteljica Alenka Gril je zemljišče uspela prodati že na prvi dražbi septembra 2017. Zemljišče je razdelila na dva sklopa - cena prvega, ki meri malo manj kot 3 tisoč kvadratnih metrov, je bila 39 tisoč evrov, cena drugega v izmeri 1.370 kvadratnih metrov 18 tisoč evrov. O dražbi je obvestila Občino Mozirje, ki je imela predkupno pravico za oba sklopa zemljišč, a jo je uveljavila samo za drugega.
Stojan Fajmot in Tomaž Novak sta varščino vplačala za oba sklopa, uspel je samo nakup prvega. Dražba je potekala po načelu zniževanja cene in ker sta bila za prvi sklop edina dražitelja, jima je izklicno ceno uspelo znižati na 18 tisoč evrov. Pri dražbi za drugi sklop je Fajmot ceno zbil na 8.500 evrov, vendar je občina pri tem znesku uveljavila predkupno pravico.
Grilova pravi, da je o prodaji obvestila tudi Habit, a lastnikov stanovanj nakup očitno ni zanimal. »Ne morem se dogovarjati z vsakim lastnikom posebej, zato o prodajah obveščam upravnike. Kako se dogovarjajo upravniki in stanovalci, ne vem,« pravi Grilova.
Da je upravnik vložil zahtevo za izločitev zemljišč, se stečajna upraviteljica ne spomni. Ker je zemljišče šlo na dražbo, pomeni, da je sodišče zahtevek za priznanje izločitvene pravice prerekalo. »Če bi stanovalci izločitveno pravico hoteli dokazati s tožbo, ne bi uspeli. Osnova za vse odločitve je namreč tisto, kar je zapisano v zemljiški knjigi,« pojasnjuje Grilova.
Po črki zakona
Na vprašanje, kako komentira to, da občina ni uveljavljala predkupne pravice za prvi sklop zemljišč, odgovarja: »Občina ni dolžna lastnikom stanovanj kupovati parkirišč, zato je ta odločitev razumljiva. Problem je nasploh, če nekdo nekaj dolgo časa uporablja zastonj, potem je prepričan, da je to njegovo.«
O tem, da »zagat« ne bi bilo, če bi prenos lastništva zemljišč izpeljala drugače, pravi: »Ne bi mogla in tudi ne smem. Pri prodaji so za stečajne upravitelje na dan stečaja in kadarkoli vmes glavni dokument zemljiška knjiga in vpisi v njej. Premoženje, za katerega je kot lastnik vpisan Vegrad, zato ne more izpuhteti. Postopek gre tako, da ga najprej poskušam prodati. Česar ne uspem prodati, ponudim upnikom v prevzem, če tega nočejo, nepremičnino prevzame lokalna skupnost. Takšen je vrstni red in teh korakov ne morem preskakovati.« Ali to pomeni, da bi omenjeno zemljišče, če ga ne bi kupil na dražbi nihče, na koncu pristalo v lasti občine in težav, ki jih imajo lastniki stanovanj zdaj, morda niti ne bi bilo?



ш
t -4
!"► as . • ■

-T*?'1
"' V «ft-V ■ џ .. . -(i> v
1 : ;

, • -v-..-.
' • - ' ij ' -	>'	' * 'TJ■ Сјц..
Ч- • " - • v- "-"i- -Г**? '^4'JiSfrj j- a?r, • '.♦:-. шлЛ 1 w>г-ч" * T ■> * * -a4 - v *'' JPL T j с?Г -- 1- •' r * ' -
RŽP

Nekaj vprašanj smo poslali tudi v Občino Mozirje, kjer menijo, da je do teh zapletov prišlo, ker Vegrad ni pravočasno uredil vseh potrebnih zemljiškoknjižnih zadev. »Stečajno upraviteljico pa po službeni dolžnosti zanima samo denar,« so še dodali. Občina ima namreč v stavbi v lastni nekaj stanovanj. Na dražbi je uspela z nakupom zemljišč, ki so občinskega (javnega) pomena, in sicer za cesto in parkirišče za Vrtec Mozirje. Občina je sicer pripravljena v sorazmernem deležu odkupiti ponujeno funkcionalno zemljišče, a verjetno le za delež, ki se nanaša na njena stanovanja.
Toda tu je še en problem. Za odkup posameznih deležev parcele - dovozne poti do »parkingov« - mora namreč biti stoodstotno soglasje etažnih lastnikov, kajti takšna situacija tudi po Stanovanjskem zakonu »presega posle rednega upravljanja stavb«. Če se za odkup deleža odloči 80 odstotkov lastnikov, to ni dovolj za rešitev situacije. Torej bo zadeva zagotovo pristala na sodišču.
Bosta zahtevala plačilo služnosti?
Pogovarjali smo se tudi s Stojanom Fajmotom in Tomažem Novakom, ki sta na dražbi kupila zemljišče. Oba trdita, da se je zgodba začela z Ve-gradom, ki dokumentacije ni uredil tako, kot bi jo moral.
»Ko je bila napoved javne dražbe objavljena, sva s Tomažem vedela, da moramo stanovalci imeti dostop do parkirnih mest omogočen. Z nakupom sva želela zaščititi interese vseh stanovalcev,« dodaja Stojan Fajmot. Na vprašanje, ali sta se pogovarjala z ostalimi lastniki, da bi k nakupu morda pristopili skupno, odgovarjata, da za to tik pred dražbo ni bilo časa. »Tudi zanimanja ni bilo. Ves čas je večina stanovalcev problem z neurejeno parcelo sprejemala pasivno. Niti na sestanke etažnih lastnikov niso hodili vsi,« dodaja Fajmot.
»Od leta 2004, ko je bila stavba zgrajena, do leta 2013 ni bilo nobenega sestanka in tega problema prvi upravnik Dom Nazarje sploh ni zaznal,« dodaja Tomaž Novak, sicer direktor Komunale Laško in drugi kupec, ki je tudi lastnik enega od stanovanj v stavbi. Nato sta Fajmot in Novak leta 2017 na dražbi del zemljišča tudi kupila.
Ponudba se je iztekla,
kaj zdaj?
Fajmot in Novak sta marca letos vsem stanovalcem poslala ponudbo za odkup dela parcele, ki je zdaj njuna. »Stroški za 1,420 kvadratnega metra zemljišča na posamezno stanovanje bi znašali približno 423 evrov, to je polovico nižja cena od tržne,« pravita. S tem bi stanovalci postali solastniki okoliškega zemljišča in dovozne poti do svojih parkirišč. »Z nakupom sva reševala problem, lahko pa bi prišel in parcelo odkupil kdo drug in nas nato izsiljeval z zahtevami. Mislila sva, da so tudi etažni lastniki to prepoznali. Namesto tega sva zdaj deležna pro-vokacij in tudi laži,« dodaja Novak.
Kaj ta situacija konkretno pomeni za lastnike, če se ne bodo odločili za nakup? Jim bosta še naprej omogočila dostop do »parkinga« ali jim bosta za to zaračunala? V ponudbi za odkup, ki so jo stanovalci prejeli letos marca, namreč jasno omenjata tudi možnost plačila služnosti. »Odločila se bova po posvetu s pravnimi strokovnjaki. Zadevo lahko rešimo v nepravdnem postopku, torej dogovorno. Če dogovora ne bo, je možnih več poti,« pravi Novak. Ob tem dodaja: »Za ureditev lastništva parkirišč bi morali vsi solastniki prijaviti svoje terjatve oziroma pravice v stečajnem postopku Vegrada, za kar pa v pogodbah o nakupu stanovanja ni bilo podlage, saj to zemljišče ni bilo predmet nakupa. Posledično bi morala stečajna upraviteljica prerekati prijavljene pravice, saj za pridobitev lastninske pravice ni podlage. Za morebitno uveljavitev lastninske pravice na tem zemljišču bi moral vsak solastnik tožiti Vegrad. Tožba bi zaradi pomanjkljive dokumentacije bila neuspešna, morda bi se uspeli dogovoriti za sodno poravnavo za kupnino, kar pomeni, da bi poleg kupnine solastnik plačal še vse stroške postopkov. Že sam strošek prijave terjatev in pravic v stečajnem postopku, kaj šele nadaljnji stroški postopka bi po moji oceni predstavljali precej višji znesek kot ponujenih 423 evrov na stanovanje za odkup sorazmernega dela zemljišča. Da ne govorimo še o porabljenem času in drugih povezanih stroških. Čeprav bi morda ob prenehanju stečaja Vegrada lastninska pravica prišla na občino ali državo, bi to pomenilo, da dokončne rešitve za solastnike ne bi bilo. Tudi država oziroma občina imata namreč pravila o ravnanju s premoženjem. To, kar imajo zdaj na voljo sostanovalci, je zato nedvomno bistveno bolj ugodno zanje.«
Habit: »Po predpisih in v dobrobit lastnikov«
Preverili smo, kaj je - zdaj že nekdanji - upravnik stavbe, podjetje Habit, v času do dražbe naredil, da zaščiti interes etažnih lastnikov. V družbi zatrjujejo, da so ves čas skrbeli za zavarovanje pravic lastnikov. »Obveščali smo jih o vseh postopkih, povezanih z urejanjem lastništva iz stečajne mase družbe Vegrad v stečaju. Uspešni smo bili pri vrsti postopkov. Parcela, ki je bila kasneje prodana na dražbi, ni bila del kupoprodajne pogodbe med lastniki in Vegradom, zato tu nismo mogli narediti ničesar.«
Skupina etažnih lastnikov se s tem ne strinja, vsaj v celoti ne. Prepričana je, da so bili izigrani in da upravnik ni storil vsega, kar bi lahko. Pri tem se sklicuje tudi na to, da je eden od novih lastnikov »sporne« parcele brat direktorja upravniških storitev pri podjetju, ki je s stavbo takrat upravljalo. V podjetju vsa tovrstna namigovanja ostro zavračajo.
Od opozorila do
dražbe
Etažni lastniki so od Habita leta 2013 zahtevali pregled etažne lastnine in funkcionalnega zemljišča ter podajo vloge za izločitev danes spornega zemljišča iz stečajne mase družbe Vegrad v stečaju. Kot navajajo v podjetju, so izločitveno pravico prijavili 31. januarja 2013. A jo je stečajna upraviteljica prerekala, češ da upnik z listinami, ki jih je priložil, ni izkazal nobene pravne podlage za prenos lastništva. S tem so, kot še pojasnjujejo, v celoti izpolnili na zboru sprejet sklep in stanovalce o tem tudi obvestili.
Leta 2016 se je Habit na željo posameznih stanovalcev pri stečajni upraviteljici pozanimal, na kakšen način bi lahko etažni lastniki pridobili v last ta zemljišča. »To ne pomeni, da bi lastnike zastopal v kakršnemkoli postopku, ki bi se nanašal na ureditev premoženjskih razmerjih do Vegrada v stečaju, saj bi za to potreboval izrecno in nedvoumno pooblastilo, ki bi ga sprejeli lastniki s potrebno večino.« Septembra 2017 je bila parcela nato prodana na prvi razpisani dražbi.
Obvestilo na oglasni
deski
Stečajna upraviteljica je upravnika o razpisu dražbe obvestila 30. maja 2017, pojasnjujejo v Habitu. Od tam je dopis romal na oglasno desko v bloku. V Ha-bitu pravijo, da so v času trajanja postopka o vsem obveščali člane nadzornega odbora stavbe. Člana odbora sta bila tudi Stojan Fajmot in Tomaž Novak, slednji je odboru celo predsedoval.
Zanimalo nas je še, ali bi lahko lastniki, če bi se vsi tako odločili, nakup parcele delno pokrili z denarjem iz rezervnega sklada? V Habitu odgovarjajo: »Trenutni predpisi ne omogočajo da se nakup zemljišč plača iz rezervnega sklada ne glede na to, ali bi se s tem strinjali vsi etažni lastniki. Na prejšnjih zborih se je oblikovalo mnenje, da tega zemljišča ni treba kupiti oziroma da ga lahko kupi kdorkoli, ker mora biti v vsakem primeru zagotovljena služnostna pot do stavbe in parkirišč.«
4
GOSPODARSTVO
Celjska gospodarska zbornica je letos inovatorje povabila na Stari grad
Celjska gospodarska zbornica izbrala najboljše inovacije
Med inovatorji tudi turistični podjetji
Regionalne gospodarske zbornice po Sloveniji v teh dneh podeljujejo priznanja najboljšim inovacijam za leto 2019. Pozivu celjske gospodarske zbornice se je letos odzvalo deset podjetij, ki so prijavila 15 inovacij, ter dva samostojna inovatorja. Številke so približno takšne kot zadnja leta, vendar so v zbornici po besedah Jožefe Berghaus kljub temu zadovoljni. Presenečenje letošnjega izbora sta vsekakor dve »turistični« inovaciji. Prijavili sta ju podjetji Terme Olimia in Thermana Laško.
JANJA INTIHAR
Terme Olimia so kot inovacijo prijavile lani prenovljen vodni park Family Wellness Termalija, v katerem so otrokom in družinam ponudile kopanje in zabavo, kakršnih
prej v Sloveniji še ni bilo. Projekt, pri katerem je poleg vodstva term in nekaterih drugih zaposlenih sodeloval arhitekturni biro Enota, je bil vse prej kot poceni in enostaven, zah-
Jožefa Berghaus, RGZC: »Z letošnjo bero inovacij smo zadovoljni, saj dokazuje, da zaposleni nenehno razmišljajo, kako izboljšati proizvodne procese in s tem tudi poslovanje svojega podjetja.«
tevna je bila tudi gradnja. Ker gre za prvi bazenski kompleks v državi, namenjen družinam, je bilo potrebnih veliko inova-tivnih rešitev. Posebna ocenjevalna komisija je inovatorjem iz Term Olimia in biroja Enota namenila najvišje število točk in zlato priznanje, ki jih bo popeljalo tudi na izbor najboljših inovacij v državi.
Prenovljena in inovativna ponudba družinskega vodnega parka je v Terme Olimia privabila še več gostov, višjo kakovost storitev je podjetju uspelo preliti v višje povprečne cene.
Zlati
Poleg Term Olimia se bodo za priznanje na nacionalni ravni potegovale tudi inova-
izdelave vzmetnega elementa za sedež, ki je vgrajen v avtomobile BMW serije sedem. Javnosti manj znano podjetje CPPE, ki se ukvarja s strojnim in kemijskim inženiringom, si je zlato priznanje prislužilo za kriogeni nadtlačni reaktorski sistem.
Srebrni in bronasti
Inovacijo s področja turistične ponudbe je prijavila tudi Thermana in zanjo dobila srebrno priznanje. Razvojna skupina laške družbe je posegla na področje navidezne resničnosti in razvila igro, v kateri se lahko igralec vplete v zgodbo grofov Celjskih.
Srebrna priznanja so za svoje inovacije dobila še podjetja Silco za hitro sušeče akrilno polnilo, Kronoterm za hibridno toplotno črpalko, Bosio za sistem regulacije kisika v industrijski peči in Sico za poseben robustni drobilnik. Med prejemniki bronastih priznanj je poleg zreškega podjetja GKN Driveline, ki je prijavil dve inovaciji, tudi Izobraževalni center Štore z ekspresno srečko, ki rešuje tehnični problem, kako na enostaven način natisniti vsakič drugačno vsebino.
Gugy in avto za
otroke
Med prejemniki priznanj za prispevek na področju inovativnosti - tri priznanja je za inovacije v proizvodnem procesu gospodarska zbornica prisodila družbi Štore Steel - sta tudi samostojna inovatorja Bojan Slatinšek in Karl Artnak. Prvi je naredil
Petra Melanšek: »Vivapen ima znanje in inovacije zapisane v svojem DNK. Tisti, ki so pri nas zaposleni že dolgo, in tudi novi sodelavci dobro vedo, da se brez tega podjetje ne bi razvijalo. Zelo sem vesela, da je inovacij vedno več.«
Najvišjo oceno med inovacijami je dobil vodni park Family Wellness Termalija v termah Olimia.
cije, ki so jih prijavila podjetja Vivapen, Šumer in CPPE in so na regijskem izboru prav tako dobile zlato priznanje. Inovacija Vivapena je avtomatiziran stroj za sitotisk 3D--oblike na nalivno pero, podjetje Šumer je zlato priznanje dobilo za inovativni proces
prav poseben stolček Gugy, ki razbremenjuje hrbtenico pri delih, ki se opravljajo sklonjeno, čepe ali kleče. Inovacija drugega je avto za otroke, narejen iz recikliranih materialov.
Foto: GrupA, arhiv NT (SHERPA)
Lastniki cinkarne si lahko manejo roke
Delničarji Cinkarne Celje so na redni letni seji podprli predlog uprave in nadzornega sveta o višini letošnjih dividend. Te bodo znašale 28,27 evra bruto na delnico, zanje bo družba porabila skoraj celoten bilančni dobiček v višini 22,8 milijona evrov. Letošnje dividende bodo najvišje doslej in tudi dividendni donos na delnico cinkarne je eden najvišjih med slovenskimi družbami.
T
ZE 20 LET OHRANJAMO^
čisto voDOr
ZA PRIHODNJE RODOVE
PONEDELJEK in SREDA:
8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK:
8.00-10.00 in 11.00-13.00
info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300
Za primerjavo - letošnje dividende bodo skoraj sedemkrat višje od tistih, ki jih je celjsko podjetje izplačalo leta 2016. Največ denarja, kar 10 milijonov evrov, bo dobila država, ki je z Modro zavarovalnico, Družbo za upravljanje terjatev bank in s Slovenskim državnim holdingom 44-odstotna lastnica cinkarne.
Delničarji so se na seji skupščine seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe ter imenovali novega člana nadzornega sveta. Urško Podpečan, ki je odstopila 1. aprila, je zamenjal odvetnik Luka Gaberščik iz Ljubljane.
Cinkarna je lani ustvarila 164 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je najmanj v zadnjih treh letih, čisti dobiček, ki je znašal 30,5 milijona evrov, ni bil najvišji le
v zadnjih treh letih, ampak v celotni zgodovini družbe. Uprava, ki jo vodi Tomaž Benčina, je za letos napovedala občutno manjši čisti dobiček, vendar bo družbi glede na rezultate v prvem četrtletju poslovni načrt najbrž uspelo preseči. Čisti prihodki od prodaje so znašali 45,5 milijona evrov, kar je 13 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, a bolje od načrta. Čistega dobička je bilo 4,6 milijona evrov. To je kar 64 odstotkov manj kot v prvem četrtletju lani, a je podjetje v prvem četrtletju načrtovalo 2,7 milijona evrov dobička. Uprava poudarja, da je finančni položaj cinkarne stabilen, družba vse obveznosti poravnava pravočasno, nima bančnih dolgov, konec marca je imela na računu malo več kot 42 milijonov evrov denarnih sredstev.	JI
Končan tudi stečaj Klasja
Po štirih letih je končan stečajni postopek celjskega Klasja, ki se je začel aprila 2015. Upravitelj Kristijan Anton Kontarščak je s potekom stečaja, predvsem pa z denarjem, ki ga je iztržil s prodajo premoženja, zelo zadovoljen. V stečajno maso se je nateklo 9,3 milijona evrov.
Za pekarne, ki jih je Klasje imelo v Celju, Velenju, Rogaški Slatini in Hrastniku, je stečajni upravitelj moral občutno znižati cene, veliko bolj uspešen je bil pri prodaji proizvodnega kompleksa na Hudinji. Že na prvi dražbi ga je prodal za tri milijone evrov, kar je skoraj dvakrat več, kot je znašala izklicna cena. Kompleks sta kupili Perutnina Ptuj in družba Sapidum iz Portoroža, ki je za malo več kot milijon evrov kupila tudi proizvodnjo brezglutenskih izdelkov ter prevzela 27 zaposlenih. Upravitelju zato zanje ni bilo treba zagotoviti odpravnine. Ob stečaju je v Klasju delalo 18 ljudi.
Zaradi uspešne prodaje premoženja so ločitveni upniki Klasja dobili poplačanih skoraj 29 odstotkov svojih terjatev, prav vse terjatve so bile poplačane nekdanjim delavcem, nekaj denarja je ostalo tudi za navadne upnike. Stečajnemu upravitelju ni uspelo prodati le večmilijonske terjatve do podjetja Toming-Consulting, ki je prav tako v stečaju, pred propadom je bilo v lasti Tomaža Ročnika. Terjatev, ki se je v času stečaja Klasja nekoliko znižala, je prevzela največja ločitvena upnica slaba banka.	JI
GOSPODARSTVO
5
Samostojni podjetniki s Celjskega zrasli bolj kot gospodarske družbe
Najmočnejši podjetniki Celju in Šentjurju
v
Samostojni podjetniki iz celjske regije so po podatkih celjske izpostave Ajpesa tudi lani poslovali uspešno ter ponovno povečali svojo ekonomsko moč v državi. Bila je celo večja kot pri gospodarskih družbah, ki so jih prehiteli tudi pri nekaterih drugih kazalcih. V primerjavi z letom 2017 je bila namreč rast prihodkov, neto čistega dobička in dodane vrednosti na zaposlenega pri podjetnikih višja kot pri gospodarskih družbah. Veliko tudi ni zaostajala rast izvoza, nižja je bila le za odstotno točko, rast bruto plač je bila enaka. Primerjava med posameznimi občinami razkriva, da so lani svoj položaj zelo okrepili podjetniki iz šentjurske občine.
JANJA INTIHAR
Podjetniki s Celjskega so prihodke povečali za 11 odstotkov, neto dodano vrednost za 10 odstotkov, dobiček za 9 odstotkov. Število zaposlenih so povečali za 7 odstotkov, tako da so zaposlovali 4.777 ljudi. Največ, kar 86 odstotkov delovnih mest so zagotavljali predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, promet, trgovina in gostinstvo.
Pozitivne vse dejavnosti in občine
Samostojni podjetniki so lani ustvarili 620 milijonov
evrov čistih prihodkov od prodaje, od tega 96 milijonov evrov z izvozom. V primerjavi s predlani so prodajo na trgu Evropske unije povečali za 10 odstotkov, na ostalih trgih za 8 odstotkov. Največ, približno petino vseh prihodkov v regiji so ustvarili podjetniki v občini Celje. Sledita občini Žalec in Šentjur, vsaka s približno 12-odstotnim deležem. Podjetniki iz celjske, šentjurske in žalske občine so lani ustvarili tudi največ dobička, ki je v celotni regiji znašal malo več kot 43 milijonov evrov. Skupna izguba samostojnih podjetnikov v regiji se je v primerjavi s predlani povečala za malo manj kot dve petini in je znašala 3,7 milijona evrov. Največ, kar 40 odstotkov
Podjetniki skupaj z zaposlenimi so lani na 100 evrov sredstev ustvarili 41 evrov neto dodane vrednosti in na 100 evrov kapitala 75 evrov neto dodane vrednosti. Zaposleni v gospodarskih družbah so na 100 evrov sredstev ustvarili 29 evrov neto dodane vrednosti in na 100 evrov kapitala 67 evrov.
Rast prihodkov in dobička skupine Unior
Pred sejo skupščine, ki je bila včeraj, je podatke o poslovanju skupine in matične družbe v prvih letošnjih treh mesecih objavil tudi Unior. Za razliko od cinkarne je zreška družba v prvem četrtletju povečala tako prihodke od prodaje kot tudi čisti dobiček.
Skupina Unior, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem čiste prihodke od prodaje povečala za pet milijonov evrov, čisti dobiček za malo več kot milijon evrov. Matična družba v Zrečah je prihodke povečala za približno pet odstotkov, znašali so malo več kot 44 milijonov evrov. Višji je bil tudi čisti dobiček, ki je
znašal 1,6 milijona evrov. Največ prihodkov od prodaje je prispeval program Odkovki, ki dela izključno za avtomobilsko industrijo. Čeprav se zaradi znižanja prodaje avtomobilov v svetu tudi v Uni-orju letos soočajo z nekoliko manjšim obsegom naročil, jim je zaradi višjih prodajnih cen uspelo letošnje prihodke tega programa ohraniti na lanski ravni. Ostala dva programa Ročno orodje in Strojegra-
dnja sta prihodke v primerjavi z lani povečala. Predvsem je spodbudno, da je družba povečala produktivnost, višja je tudi bruto dodana vrednost na zaposlenega.
V Uniorju, ki praznuje letos sto let delovanja, so v prvem četrtletju za naložbe porabili 2,8 milijona evrov. Največ denarja so namenili programu Odkovki, kjer so posodobili proizvodne prostore in namestili prvo povsem robotizirano kovaško linijo.
JI
Delničarji Uniorja kljub dobremu lanskemu poslovanju družbe in visokemu bilančnemu dobičku, ki znaša 8,1 milijona evrov, letos najbrž ne bodo dobili dividend. Če bi jih podjetje izplačalo, bi kršilo pogodbo o najemu sindiciranega posojila. Banke bi lahko zahtevale takojšnje predčasno odplačilo celotnega posojila, ki je 31. decembra lani znašal še 80 milijonov evrov.
te izgube je pridelalo 183 celjskih podjetnikov. Kljub višjemu negativnemu izidu so vsi regijski podjetniki skupaj poslovno leto zaključili pozitivno, saj so imeli več dobička kot izgube. Pozitivno so leto zaključile vse dejavnosti in tudi vse občine.
1 ^TV.i^
Manjše zaostajanje
povprečnih plač
Podjetniki s Celjskega in njihovi zaposleni so bili lani bolj produktivni od povprečja Slovenije. Prihodki na zaposlenega so se v primerjavi s predlani povečali za 7,3 odstotka, neto dodana vrednost na zaposlenega se je zvišala za 7 odstotkov. Povprečna bruto plača, ki je znašala 1.051 evrov, je bila le štiri evre pod slovenskim povprečjem. Za primerjavo -v gospodarskih družbah je lani povprečna bruto plača znašala 1.474 evrov, kar je 178 evrov manj, kot je bilo povprečje v celotnem slovenskem gospodarstvu.
Po moči so, seveda, na prvem mestu podjetniki iz celjske občine, ki so lani k čistim prihodkom od prodaje, dobičku, dodani vrednosti in tudi številu zaposlenih v regiji prispevali malo več kot 22-odstotni delež. Takoj za celjskimi so se uvrstili podjetniki iz občine Šentjur, ki so lani okrepili svoj položaj. Ustvarili so 12 odstotkov vseh čistih prihodkov v regiji in 11 odstotkov vsega dobička. Dodana vrednost na zaposlenega skupaj z nosilci dejavnosti je znašala 17.036 evrov, kar je za 4 tisoč evrov več kot v občini Celje. Višje kot v celjski občini so bile tudi povprečne bruto plače.
Foto: GrupA
Stavbo nekdanje veterinarske bolnišnice v Šentjurju je kupilo podjetje Majnap z Grobelnega. Kakšne načrte imajo z njo, v podjetju ne želijo povedati.	...... t
Veterinarsko bolnišnico kupilo podjetje Majnap
Stečajnemu upravitelju Veterinarstva Šentjur je v četrtem poskusu uspelo prodati poslovno stavbo, v kateri je bila veterinarska bolnišnica. Kupec je podjetje Majnap iz okolice Grobelnega, ki se ukvarja z montažnimi deli v gradbeništvu.
Za stavbo Veterinarstva Šentjur s pripadajočim zemljiščem in nekaj opreme se je tokrat na dražbi potegovalo šest kupcev, kar je glede na neuspešne prejšnje dražbe veliko presenečenje. Razlog za tolikšno zanimanje je bila najbrž izklicna cena, ki je s 189 tisoč evrov, kolikor je znašala na prvi dražbi, tokrat padla na 125 tisoč evrov. Vendar je stečajnemu upravitelju Branku Mavriču ceno za nepremičnino zaradi velikega zanimanja uspelo zvišati na 161 tisoč evrov.
S kakšnim namenom je kupil stavbo oziroma kakšne načrte ima z njo, smo želeli vprašati Janeza Johanna Napreta, lastnika Majnapa, a so nas v podjetju odločno zavrnili, da o nakupu ne bodo dajali nobenih pojasnil.	JI, foto: arhiv NT (GrupA)
Pol milijona evrov za obnovo term
V	Rimskih termah, kjer so lani zabeležili skoraj 80 tisoč nočitev, bodo obnovam in posodobitvam v tem letu namenili pol milijona evrov.
V	Rimskih termah je lani prenočilo največ tujcev doslej, in sicer 63 odstotkov, delež Slovencev je znašal 37 odstotkov. Vodstvo za naložbe letos namenja pol milijona evrov. Do začetka junija bodo v termah obnovili hotelsko recepcijo in dogradili nov wellness predel, kjer bodo izvajali masaže ter dodali nove naprave za nego telesa in obraza. Kupili bodo novo opremo za medicinski center in razširili deželo savn, ki so jo sicer popolnoma obnovili pred dvema letoma. Med naložbami v Rimskih termah je tudi nov, moderniziran in varen način parkiranja v garažni hiši.	TS
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Kako varni so naši otroci v šolah?
CELJE - Ustrahovanje enega od staršev v času pouka odpira vrsto vprašanj
»Zadnja tri leta, še posebej zadnje mesece, smo nenehno v skrbeh, kaj se v šoli dogaja z našimi otroki, ali se dobro počutijo ali jih je strah in ali so žrtve verbalnega nasilja in ustrahovanj. Glede na to, da se je vse našteto dogajalo že tolikokrat in se nič ne spremeni na bolje, nas upravičeno skrbi, kaj bo še sledilo.« To je del zapisa v izjavi zaskrbljenih staršev učencev 7.b-razreda OŠ Ljubečna. Spodbudili so jo nedavni dogodki, ki so očitno izbili sodu dno in starše povezali v zahtevi, da mora vodstvo šole odločneje ukrepati in poskrbeti za varnost otrok in zaposlenih.
TATJANA CVIRN, SIMONA ŠOLINIČ
Proti prostemu vstopu v šolo
»Časi so se spremenili in niso več tako prijazni kot pred leti. K nam prihaja amerikanizacija in vprašanje je, ali bomo zaradi primerov nasilja morali vse šole zaklepati. In bolje je, da jih vodstvo res zaklepa, kot da se otrokom kaj zgodi,« pravi Andrej Ko-vačič iz Zavoda Varen svet.
Čeprav uradne statistike kažejo, da nasilja v šolah ni veliko, je zdaj že vsem jasno, da je tovrstnih primerov veliko več, kot kažejo evidence. »Ta problem
obstaja, vemo, da v šolah pogosto želijo takšne primere reševati sami in zadržati podatke o tem znotraj šol. Tako je videti, kot da je vse prav. Spodbujati je treba starše, šole, vodstvo šol in tudi policijo, da se o tovrstnih dogodkih pogovarjajo, predvsem pa zadeve rešujejo pravočasno,« pravi Kovačič.
Ne strinja se, da na vstopni točki v šolo dežura učenec ali dijak: »To je popolnoma neprimerno in nesprejemljivo. »Na šole gledam kot na vsako
resno organizacijo oziroma podjetje. Kamorkoli pridete, ne morete kar vstopiti in se sprehajati naokoli. Tudi do nekega skladišča, kjer je shranjeno le železo, ne moreš priti kar tako. Tukaj pa govorimo o otrocih! Zakaj torej šole ne bi mogle zaklepati vhodnih vrat?« se sprašuje sogovornik in dodaja, da je na žalost vedno tako, da se stvari spremenijo šele takrat, ko se nekaj zgodi, medtem ko se na preventivo, ki bi marsikaj preprečila, pogosto pozabi.
Otroci so doma pogosto potožili o nesprejemljivi komunikaciji in agresivnem vedenju enega od sošolcev. V dveh primerih je staršem prekipelo in so policiji prijavili medvr-stniško nasilje. A starši in šola se ne soočajo le z otrokom, ki ima očitno hude težave, ampak tudi z njegovim nasilnim očetom. Ta je pred kratkim prišel v šolo »urejat razmere«, kar naj bi se zgodilo že tretjič, vsakič po katerem od incidentov med otroki ter njegovim sinom ali njegovo mlajšo hčerko. Nazadnje naj bi v času pouka kričal po hodnikih, grozil in žalil, tako da so se nekatere učiteljice skupaj z otroki prestrašene zaklenile v razred. Ravnatelj Martin Grosek ga je s pomočjo enega od učiteljev skušal umiriti in je obvestil policijo.
Kako varno je v
šoli?
So otroci in zaposleni v času pouka dovolj varni? Bi moralo vodstvo poskrbeti, da do takšnih incidentov sploh ne bi moglo priti? Bi rešitev predstavljalo zaklepanje vhoda v šolo? Kakšna je praksa v drugih šolah in kaj mora storiti ravnatelj, ko pride do takšnih dogodkov? Vse to so vprašanja, ki se zastavljajo v tem primeru, ki je med učenci in zaposlenimi zbudil nelagodje in strah. Kot pravi Sonja Racman, predstavnica razreda v svetu staršev, šola učencem ni zagotovila mirnega okolja in varnosti ter normalnega poteka pouka. Ravnatelju starši očitajo, da ni dovolj resno vzel prvih opozoril in se lotil reševanja težav. »Čeprav smo starši incidente večkrat prijavljali policiji, sklicevali sestanke in pisali šoli in ravnatelju, se šola ni aktivno lotila reševanja težav,« je prepričana in v imenu staršev zahteva, naj vodstvo šole končno razreši težavo, sicer bodo straši ocenili, da šola ni več varna in primerna za izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa njihovih otrok, zato jih bodo prepisali drugam.
Že tretji vdor v šolo
Ravnatelj Martin Grosek pravi, da se v takšnih primerih na trenutke počuti nemočno, a da ne drži, da ni ničesar ukrenil. »To je zgodba, ki se ponavlja. Že tretjič je ta odrasla oseba vstopila v šolo na neustrezen način in smo jo tudi tokrat prijavili policiji.« V zadnjem primeru je ravnatelj najprej želel zagotoviti varnost otrok, zato je z enim od učiteljev skušal starša umiriti in preprečiti, da bi vstopil v kate-
rega od razredov. »To je trajalo kar nekaj časa, komunikacija je bila nenormalna, s tem je bil moten pouk, preplašeni so bili učenci in učitelji. Ko sva uspela umiriti starša, sem ga peljal v sejno sobo, kjer se je nadaljeval pogovor. Obvestil sem policijo, prišli sta dve policistki, ki sta dogodek zabeležili.«
Preiskava je pokazala, da je sedmošolec udaril petošolko v trebuh oziroma jo potisnil. Policija je o primeru s poročilom seznanila okrožno državno tožilstvo, hkrati je o tem obvestila tudi pristojni center za socialno delo. Zaradi mla-doletništva domnevnega storilca namreč kazenski pregon zoper njega ni možen.
Grosek je še isti dan prijavil tudi nasilno vedenje starša, njegovo motenje šolskega dela in grožnje delavcem ter učencem. »Tudi Center za socialno delo Celje obravnava ta primer in tudi policija pozna zgodbo ter ve, da gre za problematične ljudi. Pričakoval bi, da se da kaj narediti,« pravi Grosek.
Policija potrdila prijavi
Na policiji so potrdili, da preiskujejo tudi okoliščine, ki se nanašajo na prihod enega od staršev v šolo, kjer naj bi pretekli teden vpil in grozil. Hkrati so na policiji povedali, da je zoper isto osebo ravnatelj podal prijavo na Policijsko postajo Celje že 10. maja, zaradi česar so policisti takrat uvedli postopek o prekršku zaradi kršitve javnega reda
in miru. Moškega so potem celo večkrat iskali na domu, vendar ga niso našli, zato so mu poslali obvestilo o prekršku po pošti. To pomeni, da ima kršitelj v skladu z zakonodajo od prejema obvestila pet dni časa, da policiji poda svojo izjavo, v kateri mora pojasniti dejstva in okoliščine prekrška, ki naj bi ga storil. Postopek o prekršku
je bil zoper njega uveden, ker policija na kraju ni sama zaznala kršitve, ampak so jo zaznali očividci, ki jih je oziroma jih bo policija še zaslišala. V primeru kršenja javnega reda in miru
namreč po zakonodaji velja, da lahko policija denarno kazen izreče, če kršitev zazna na kraju dogodka. V nasprotnem primeru je nujno zaslišanje očividcev in domnevnega kršitelja. V primeru, da domnevni kršitelj policiji izjave ne poda v času, ki je za to določen, mu policija po končani preiskavi vseh okoliščin izda denarno kazen v višini, ki je predvidena za obliko kršitve, ki naj bi jo storil. Kazen lahko znaša tudi
do več sto evrov in je odvisna od vseh ugotovljenih okoliščin po končanem postopku.
Dežurstva in varnost
Grosek je po zadnjem dogodku v šoli uvedel dodatne varnostne ukrepe. Na dvojnih vratih pri glavnem vhodu v šolo bodo namestili kljuke, ki
bodo omogočale le izhod iz šole, ne pa tudi prostega vhoda. Tako bo obiskovalec lahko prišel v šolo, le če mu bo vrata odprl dežurni učenec. O tem, da šolarji ne bi dežurali več pri
vhodu v šolo, ne razmišlja, čeprav je ministrstvo z okrožnico že pred leti šolam priporočilo, naj učenci ne opravljajo nalog dežurstva pri vhodih v šolo in naj šole sama zagotoviti primeren režim prihajanja in odhajanja oseb. »Učenci nimajo nikakršnih pooblastil za izvajanje nadzora,« je med drugim zapisalo ministrstvo.
A šole so na koncu avtonomne pri odločanju, kako bodo ravnale. »Šola mora vzposta-
viti varno šolsko okolje, zagotoviti mora primeren režim prihajanja in odhajanja oseb v šolske prostore. Osnovna naloga učencev je, da sodelujejo pri pouku, naloga šole pa, da vzpostavi varno šolsko okolje,« so zapisali na ministrstvu za izobraževanje, kjer pravijo, da v večini primerov šole uspešno razrešujejo številna zapletena vprašanja, povezana z dobrobitjo otrok. Ministrstvo je v zadnjih letih posebno pozornost namenilo zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja. Tako je zagotovilo sredstva za izobraževanje učiteljev in razvojna sredstva za izvajanje projektov v vrtcih in šolah, ki zadevajo navedeno problematiko.
Zaklepanje šol?
Martin Grosek se zaveda, da tudi nove kljuke ne morejo zagotoviti, da se kaj podobnega ne bi ponovilo. »Nikomur na čelu ne piše, s kakšnim namenom je prišel v šolo,« pravi in dodaja, da šole ne želi povsem zapreti
ali je obdati z varnostniki. »Če se bo to zgodilo, smo kapitulirali kot družba,« je prepričan.
Praksa v Sloveniji je sicer različna, ene šole so zaklenjene v času pouka, nekatere imajo celo varnostnike. Kako ravnajo v šolah v Celju? Mojca Kolin, ravnateljica OŠ Frana Roša in vodja aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol, pravi, da imajo šole različne režime. »Pri nas je glavni vhod v času pouka odklenjen, vendar so dežurstva. Vsak obiskovalec se mora javiti pri dežurni mizi. Če dežurni učitelj ali tudi učenec opazita kakršnakoli odstopanja, to sporočita v tajništvo.« Po njenem mnenju dežuranje otrokom veliko pomeni in ne razmišljajo o ukinitvi.
Tudi pri njih so že imeli kdaj kakšnega bolj glasnega starša, a policije doslej ni bilo treba klicati. Način delovanja ravnatelja je v takšnih primerih jasen: »Pomembno je zaščititi otroke in delavce in če ne gre drugače, poklicati policijo. Seveda je vedno prisotna tudi osebna presoja ravnatelja, kako oceni razmere.« Tudi ona ne zagovarja ideje o popolnem zapiranju šole. »Glavni vhod pri nas omogoča tudi dostop do zobne ambulante in do telovadnice in ga že zato ne moremo zapreti.«
Prešolanje?
Starši otrok v 7.b-razredu na Ljubečni se zavedajo, da je otrok starša, ki je povzročil incident, žrtev in da potrebuje pomoč. Kakšna naj bo, prepuščajo vodstvu šole in strokovno usposobljenim delavcem. Ra-cmanova meni, da bi učenec lahko glede na motnje imel spremljevalca, ki bi mu ga lahko omogočila šola tudi brez ustrezne odločbe. Grosek pravi, da so otroka skušali prešo-lati, a če se starši s tem ne strinjajo in če ga nobena šola ne želi sprejeti, za to ni možnosti.
Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, pravi, da bi morali na sistem prešolanja gledati kot na možnost za nov začetek otroka, a se temu starši ponavadi upirajo, saj morajo otroka voziti dlje. Tudi sicer bi moral biti ta način drugače urejen, saj mora zdaj posamezna šola iskati drugo, na katero bi se lahko otrok prepisal. »Glavna težava je, da se druga šola s tem običajno ne strinja. Otroka bi morala prva šola najprej izključiti in ga nato nobena druga ne bi smela odkloniti, če bi se želel vanjo vpisati. Sicer je otrok primoran ostati, kjer je, in zato ne more priti do izboljšanja. Tudi nenehna kaznovanja niso uspešna,« pravi Pečan, ki meni, da je prav, da se glede odprtosti šole same odločajo, kako bodo ravnale, saj ne delujejo vse v enakem okolju.
Kaj se bo zgodilo na Ljubeč-ni, še ni znano, v torek so o tematiki govorili na seji sveta staršev, kjer so bili tudi ostali starši seznanjeni s problematiko, danes bo sestanek še v razredu.
Foto: Pixabay
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v okviru spletne strani Varno in spodbudno učno okolje pripravilo vsebine, kjer je mogoče pridobiti informacije glede zagotavljanja varnega in spodbudnega učnega okolja, zakonodajne podlage, uporabna strokovna gradiva ter primere ustreznih reševanj različnih dilem s tega področja. V dogovoru s Pedagoškim inštitutom in Svizom je bil ob glavnem delu mednarodne raziskave Talis izveden dodaten vprašalnik Varno in spodbudno učno okolje: raziskava zaznavanja nasilja nad učitelji in ravnatelji. Ta mesec naj bi bili znani rezultati te raziskave.
IZ NAŠIH KRAJEV
7
LUČE - Tudi novi svetniki za »staro« traso obvoznice
Sage o obvoznici še ni konec
Dolgoletni zapleti, povezani z načrtovano gradnjo obvoznice občinskega središča, se nadaljujejo. Občinski svet je namreč na svoji zadnji seji odločal o dveh morebitnih novih trasah glavne ceste skozi Luče. Do tega je prišlo po sestanku na republiški direkciji za infrastrukturo, ki je bil na pobudo društva »Luč«.
BRANEJERANKO
Gre za manjšo skupino občanov, ki je obvoznici najprej odločno nasprotovala. Po novem skupina nasprotuje trasi, za katero je že bil sprejet državni prostorski načrt, in predlaga dve novi možnosti. Ena od njiju je rekonstrukcija obstoječe glavne ceste skozi Luče, drugo predstavlja obvoznica po levem bregu Savinje. S traso, ki je že v državnem prostorskem načrtu, so se strinjale vse dosedanje sestave občinskih svetov. Po njej naj bi bila obvoznica zgrajena skozi predor, čez nov most čez Savinjo ter nato čez nasip ob Savinji. S to možnostjo se je strinjal (ob enem vzdržanem glasu) tudi nov občinski svet na svoji zadnji seji. Treba je povedati, da predstavlja načrtovana trasa zadnji del pro-tipoplavnih ukrepov v Lučah, saj je zamišljena obenem kot protipoplavna zaščita. Po tej možnosti tudi ni predvidena rušitev nobene stavbe.
V	pripravo različne dokumentacije za gradnjo luške obvoznice je bilo doslej vloženih že več kot tristo tisoč evrov davkoplačevalskega denarja. Morebitna nova trasa obvoznice bi »papirologijo« podražila še za nekaj deset tisoč evrov ter gradnjo odmaknila za približno desetletje. O tem, da je obvoznica potrebna čim prej, med drugim priča to, da je prišlo prav na dan zadnje seje občinskega sveta do prometne nesreče na najožjem delu ceste skozi središče Luč. Trčenje avtobusa in kombija je takoj ustvarilo prometni zamašek.
Dolga zgodovina
Zgodovina prizadevanj za gradnjo obvoznice okoli Luč, je zelo dolga. Po urbanističnem programu iz leta 1963 je bila predvidena obvoznica po podobni trasi, kot je sedanja iz državnega prostorskega načrta.
V	devetdesetih letih prejšnjega stoletja je takratna
Krajevna skupnost Luče državi predlagala uresničitev projekta gradnje obvoznice, ki bi obenem pomenila protipo-plavno zaščito kraja. Prometno ministrstvo je začelo pripravljati dokumentacijo, med različnimi mogočimi trasami pa je bila izbrana varianta, ki je v državnem prostorskem načrtu. Leta 2010 jo je izbrala tudi vlada, vendar se je po-
V Lučah se ne dogaja prvič, da prihaja do zaviranja razvoja občine. Konec 19. stoletja so se namreč tamkajšnji občinski odborniki odločili proti temu, da bi prišlo do gradnje prve ceste z Ljubnega do Luč. Bali so se namreč kvarnega vpliva na domačo mladino, ki bi se po cesti približal hitreje kot po kolovozu. Tako se je zgodilo, da je bila cesta od Luč do »spodobne« Solčave zgrajena celo prej kot do Ljubnega. Na cesto proti Ljubnemu je tako bilo treba počakati še približno desetletje.
javila skupina nasprotnikov. Zaradi nasprotovanja obvoz-
nici, je prišlo pred petimi leti do referenduma o obvoznici,
do ugotavljanja ljudske volje. Za čimprejšnjo gradnjo obvoznice - po njeni že sprejeti trasi - je glasovalo 92 odstotkov glasovalcev. Volilna udeležba je bila več kot 50-odstotna. Po zadnji odločitvi občinskega sveta Lučani čakajo, kako se bo odločila republiška direkcija za infrastrukturo oziroma ministrstvo.
Foto: arhiv občine
Za počitniško delo manj zanimanja
PREBOLD - Včeraj se je iztekel rok za prijavo na razpis za počitniško delo. Če je še pred leti veljalo, da so v občini s težavo ustregli vsem mladim, ki so želeli med poletjem zaslužiti kakšen evro, je danes povpraševanja bistveno manj.
Še pred nekaj leti so s občinske oprave in režijske-počitniškim delom znotraj ga obrata v enem poletju
nekajtedensko delo omogočili približno sto dijakom in študentom s stalim prebivališčem v Preboldu. Danes se jih na razpis prijavi več kot polovica manj, pravi preboldski župan Vinko Debe-
lak. »Ponudbe na področju študentskega počitniškega dela je veliko in mladi lahko izbirajo, kaj bodo poleti počeli.« Kljub temu v občini razpisnih pogojev niso bistveno spreminjali in tako
še naprej ponujajo delo dijakom tretjih in četrtih letnikov ter študentom. Delo lahko dobijo bodisi na preboldskem bazenu, v turistič-noinformacijskem centru ali občinski upravi. »Letos smo na nekaterih področjih bolj natančno navedli svoje želje, saj želimo privabiti tudi študente arhitekture, prava
in podobno, da bi jih lažje vključili v procese dela.
Obdobje počitniškega dela je omejeno na deset do 16 delovnih dni, odvisno od tega, kje bodo mladi delo opravljali. Za počitniško delo bodo prejeli nagrado, in sicer v višini 4,13 evra neto na uro.
LKK
Del kartuzije je v nevarnosti
SLOVENSKE KONJICE - V Žički kartuziji, ki je delno obnovljena, so potrebna še druga obsežna dela. Ostanki tamkajšnje cerkve, ki predstavlja del območja kartuzije, so namreč v zelo slabem stanju. Gre za mogočno cerkev iz časa romanike, ki je bila pozneje prezidana v gotskem slogu.
Žička kartuzija je bila pred štirimi leti razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Ministrstvo za kulturo je s slabim stanjem tisočletne cerkve sv. Janeza Krstnika seznanjeno. »Treba je ukrepati. Ministrstvo smo na to opozorili, tudi ministra, ko je bil pri nas na obisku. Predstavili
Ratajc. Za osnovno sanacijo bi potrebovali 1,5 milijona evrov. Ratajc je omenil, da je minister obljubil pomoč ministrstva, ki ga vodi. Del sredstev bo morala zagotoviti občina.
Žička kartuzija sameva že zelo dolgo. Avstrijski cesar Jožef II. jo je namreč v 18. stoletju ukinil. Konec 18. stoletja je bil del samostanskih poslopij podrt, gradbeni material je bil porabljen za stavbe v Slovenskih Konjicah. Kljub temu daje Žička kartuzija še vedno veličastno podobo in je zato postala turistična znamenitost. Po ukinitvi kartuzije so njene dragocenosti odpeljali v različne kraje takratne
Tek v barvah
ŽALEC - V okviru Petrovčevanja je bil v soboto že peti tradicionalen mavrični tek. Gre za enega najbolj barvitih dogodkov v regiji, s katerim želi organizator Športno društvo Petrovče ljudi spodbuditi k zdravemu načinu življenja in rekreacijo združiti s prijetnim druženjem.
Značilnost prireditve, ki je letos v kraj privabila več kot tristo tekačev, so barve v obliki prahu, ki ustvarijo pravo mavrično razpoloženje. Po podatkih organizatorja so tokrat med udeležence raztrosili kar 60 kilogramov prahu oziroma holi barve.
V barvni kulisi so se udeleženci najprej podali do središča Petrovč in se po dveh kilometrih vrnili mimo prireditvenega prostora ter nato po petrovških ulicah tekli do dvorca Novo Celje. Tam je organizator zanje pripravil pozdrav z barvami in vodno drčo. Na poti do cilja so gasilci tekačem postavili še oviro v obliki gasilske vaje, na športnem igrišču pa so organizatorji postavili oviro z milnico. Tik pred ciljem so tekače pričakali gasilci z vodno prho in tako so udeleženci za eno leto s teles sprali mavrične barve.
LKK
Vrtovi vabijo k obisku
ŠENTJUR - Ta konec tedna odpirajo svoja vrata vrtovi v Šentjurju in okolici. Obiskovalci si bodo 8. in 9. junija med 8. in 18. uro lahko ogledali pestro paleto rastlin v Vrtu Rifnik in Vrtu v strmini. Vrt Hruševec pa bodo lahko obiskali v soboto med 8. in 18. uro.
V Vrtu Rifnik družine Mauer so zbirke iglavcev, trajnic in drevnine. Da v vrtu niso pozabili na rastline, ki rastejo v senci in polsenci, dokazujejo številne sorte host. Te se bohotijo kar v 400 različnih velikostih in različicah.
Vrt v strmini, ki je znan kot najbolj strm vrt v državi, se ponaša z lepimi zbirkami drevnin in trajnic. V tem kotičku družine Franc so na ogled rastline, ki prenašajo izredno sušo in polno žgoče sonce. V Vrtu Hruševec Jožeta Zupanca lahko vidite alpske rastline, iglavce in vodne ter obvodne rastline. Lastnik, ki je v preteklih letih temeljito obnovil vrt in uredil nov skalnjak, vam bo z veseljem pokazal tudi zbirke trajnic.
TS
novi tednik I radio celie
8
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Dvajset let LK Celje Mozaik in petletnica projekta Donirana hrana
V
Ženske, ki jim ni vseeno
Ženski Lions klub Celje Mozaik praznuje letos 20-letnico obstoja in ta jubilej članice obeležujejo z različnimi dogodki že celo lionistično leto. To traja od julija do julija. Predsedovanje Cvetke Jurak, ki je tudi ena od 26 ustanovnih članic kluba, se tako izteka, vodenje bo prevzela Štefi Videčnik. Mozaik povezuje 29 žensk različnih poklicev in starosti, vsem je skupno to, da želijo pomagati ljudem.
TATJANA CVIRN
Že lani so pripravile slavnostno akademijo in nanjo povabile tudi vse nekdanje članice. Sledili so njihovi tradicionalni dogodki, s katerimi zbirajo prispevke za pomoč različnim skupinam ljudi. »Največ pomagamo otrokom iz socialno ogroženih družin in bolnim, a tudi slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim, brezdomcem in vsem, ki potrebujejo pomoč,« pravi Cvetka Jurak.
Prepoznavne
stojnice
Ena najbolj odmevnih akcij so Mozaikove stojnice, ki jih članice postavijo spomladi, v času miklavževanja in bo-žično-novoletnih praznikov. Same pripravijo različne dobrote in izdelke, ki jih ljudje lahko dobijo v zameno za dobrodelne prispevke. Temu je namenjen tudi vsakoletni Festival dežnikov. Letos so članice pripravile tudi akcijo zbiranja očal za ljudi v deželah, kjer si jih ne morejo privoščiti. Opremile so sobo za zaslišanje zlorabljenih otrok, spodbujajo nadarjene otroke, omogočajo šole v naravi, počitnice ob morju ... »Ne spreminjamo sveta, ampak prižigamo iskrice v očeh in izvabljamo nasmehe ter zbujamo upanje v lepše ži-
vljenje,« poudarja Jurakova in dodaja, da če osrečijo eno družino in otroka, je to zagon za nadaljnje delo.
Cvetka Jurak: »Ženske smo vztrajne, bolj razumemo sočloveka, ko se približamo ljudem, se nam prej odprejo in lažje spregovorijo.«
Odličen projekt
Ob peti obletnici projekta Donirana hrana so članice Mozaika pripravile novinarsko konferenco in ga podrobneje predstavile, saj se je iz lokalnih začetkov razvil v največji projekt slovenskih lions klubov in so nanj še posebej ponosne.
Zamisel o zbiranju viškov hrane v trgovinah in razdeljevanju med tiste, ki jo potrebujejo, je sicer nastala v Mariboru, prve pa so jo izpeljale članice kluba Mozaik. V začetku so prostovoljke in prostovoljci v Celju vsak večer pred zaprtjem trgovskih središč prevzemali hrano, ki bi ji sicer kmalu potekel rok
zaradi Širitve proizvodnje
ZAPOSLIMO VEČJE ŠTEVILO
•	OBLIKOVALCEV KOVIN (ORODJARJEV)
•	MONTERJEV PLASTIKE IN KOVIN
•	POSLUŽEVALCEV STROJEV
•	CNC OPERATERJEV
•	POMOŽNIH DELAVCEV
Zaposlimo tudi:
• TEHNIKA - KOMERCIALISTA
(najmanj V. st. izobrazbe, smeri strojništvo, gradbeništvo, vodarstvo ali okoljsko inženirstvo)
Vloge sprejemamo na sedežu matičnega podjetja Zagožen d.o.o.. Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec ali po elektronski pošti: zaposlitve@zagozen-aplast.si
C /IDI AC
Ж I ■ k M %
ezagožen
Kaj vse je mogoče pripraviti iz podarjenih živil, nameravajo članice Mozaika predstavljati na delavnicah, ki so pomembne tudi zaradi druženja.
V soboto dopoldne so se članice Mozaika udeležile šeste dobrodelne tržnice humanitarnih klubov v Celju. V nedeljo so sodelovale na tradicionalni prireditvi Tečem, da pomagam na Špici, ki so jo pripravili celjski in žalski lions klubi. Ob tem se predstavijo različna društva, z izkupičkom pa bodo lionsi obnovili obeležja v parku za slepe v Medlogu, kjer so rastline označene s ploščicami z brajevo pisavo. (Foto: arhiv LK Celje Mozaik)
uporabe, in jo vozili v hišo za brezdomce, se spominja Lorena Hus, ki je koordina-torica projekta pri Mozaiku in nekdanja predsednica kluba: »Ko smo prvi večer pripeljale hrano do brezdomcev, se nam je zdelo, da smo odkrile svet.«
Tona hrane na mesec
Sčasoma je bilo živil toliko, da so jih lahko delile tudi drugim, ki potrebujejo pomoč. Članice Mozaika same niso več zmogle vsega dela, zato jih je podprla Mestna obči-
Izmenjava igrač
V dogovoru s Petrom Verblačem, ki je pred več kot pol leta zasnoval akcijo Iz omare na ulico, snujejo članice Mozaika še izmenjavo igrač. Upajo, da bo tako dobro zaživela, kot je izmenjava oblačil v središču mesta in v Novi vasi. Verblač je tam postavil stojala in nanje lahko ljudje odložijo vse tisto, česar ne potrebujejo več, bi pa morda koristilo komu drugemu. Ljudje so v akciji prepoznali nekaj dobrega, pravi Verblač in dodaja, da so doslej ljudje izmenjali več kot pet tisoč kosov oblačil, 400 parov čevljev, medtem ko šalov in rokavic ne šteje.
na Celje in jim dala na voljo prostor za razdelilnico hrane v Kidričevi ulici. Ta deluje
pod okriljem Javnega zavoda Socio in v okviru javnih del zaposluje štiri delavce.
Dnevno razdelijo od 350 do 400 kilogramov hrane vsem, ki bi sicer bili marsikdaj lačni. Vsak teden prejema to pomoč več kot 260 upravičencev, seznam bodo še razširili. Pripravijo ga na centru za socialno delo, pravi Zdenka Zupanc Zrinski, vodja v razdelilnici hrane, in ob tem poudarja, da med prejemnike paketov vključijo tudi tiste, ki sicer za nekaj evrov presegajo cenzuse in s tem nimajo možnosti za pridobitev drugih oblik pomoči, a se kljub temu težko prebijajo.
Zdenka Zupanc Zrinski: »Ti ljudje niso lačni le hrane, ampak tudi tople besede.«
Lionsi so omogočili tudi nakup dveh vozil za razdelil-nico, da lahko vsak večer pripeljejo hrano iz 13 trgovin v Celju, občasno gredo ponjo še v skladišče trgovskih središč v Ljubljano in po podarjene izdelke Pekarne Geršak. Lani je razdelilnica uspela pridobiti tudi sredstva ministrstva za kmetijstvo in kupila hladilnik in skrinjo.
Ob zaprtju 70 trgovin v 27 krajih Slovenije prevzamejo ekipe podarjeno hrano in jo dostavijo prejemnikom, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Koordinator akcije med slovenskimi lions klubi je Zdenko Podlesnik. V Celju mesečno razdelijo približno tono hrane v vrednosti 18 tisoč evrov. Živila so varna, zaradi strogega režima nadzora morajo priti do uporabnika v 14 urah. Članice Mozaika predlagajo, da bi lahko ljudje ob večjih nakupih tudi sami pripeljali hrano v zbiralnico, podobno, kot so tega že vajeni v tujini.
S to akcijo lajšajo življenje številnim ogroženim družinam in prispevajo k temu, da manj hrane konča med odpadki. Radi bi jo dopolnjevali z delavnicami, na katerih bi predstavljali načine priprave jedi iz manj znanih, a kakovostnih in zdravih sestavin. Ena je že bila po vodstvom članice kluba Petre Zlatoper, ki je predlagala tudi, da bi ljudje podarili gospodinjske aparate, ki jih ne uporabljajo, in bi bili dobrodošli pri uporabnikih donirane hrane.
Jeklarji so podarili poligon
MOZIRJE - V bližini sejmišča je bilo uradno odprtje športnega poligona, ki je nastal v sodelovanju med slovenskimi jeklarji in občino. Skupina Sij, to je Slovenska industrija jekla, namreč podpira šport in rekreacijo, kar bodo občutili v enajstih krajih Slovenije.
V teh krajih bodo postavili športne poligone, ki so izdelki jeseniških jeklarjev. Posamezen poligon je vreden približno osem tisoč evrov. Občina Mozirje je k temu dodala še pet športnih naprav, ki jih je nabavila s pomočjo donatorjev. Za novo športno pridobitev bo skrbelo domače športno društvo.	BJ
Zdravstveni dom Cdje
REPUBLIKA SLOVENI|A MINIST RSTV0 2AZDRAV|E
DIREKTORAT ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO

EVROPSKA UNIJA
SOCIALNI SKLAD
ЧЈ
PB
Dolgotrajna oskrba
Predstavitev vstopne točke
DOLGOTRAJNE OSKRBE
v soboto, 8. 6. 2019, od 10. do 13. ure v središču Celja
Lepo vabljeni.
KOLO SREČE
9
10
KULTURA
Nenad Firšt prejel prestižno Kozinovo nagrado
Vrhunski umetniki izvajajo njegova dela
Ta teden je celjski dirigent in skladatelj Nenad Firšt prejel Kozinovo nagrado za zaokrožen opus godalne glasbe.
BARBARA GRADIČ OSET
Nenad Firšt se lahko pohvali z bogatim opusom orkestralnih, komornih in solističnih skladb, ki jih izvajajo najrazličnejši domači in tuji umetniki. Izdal je kar nekaj zgoščenk in za svoje delovanje pred leti prejel nagrado Prešernovega sklada. V Celju je posebej znan kot dirigent in dolgoletni umetniški vodja Celjskega godalnega orkestra. Kozinova nagrada je najvišje strokovno priznanje, ki ga Društvo slovenskih skladateljev podeljuje od leta 1994. O prestižni nagradi je Nenad Firšt povedal: »Vesel in ponosen sem, da je komisija, ki jo sestavljajo ugledni skladatelji, letos podelila nagrado
meni za zaokrožen opus godalne glasbe.«
Že vrsto let ste dirigent Celjskega godalnega orkestra. Koliko vaših skladb je bilo do zdaj na njegovem sporedu?
Moje skladbe niso zelo pogosto na sporedu godalnega orkestra, saj bi hitro postale poligon za izkoriščanje. Izračunal sem, da na približno pet let zaigramo kakšno mojo skladbo, kar ni preobreme-njujoče ne za orkester ne za občinstvo. Ne vem, koliko časa bom še na čelu tega orkestra, a upam, da bo še kakšna priložnost.
Ali je večina vaših skladb nastala po naročilu?
Večina mojih skladb je nastala po naročilu oziroma po povabilu. Dolgo se mi že ni zgodilo, da bi imel toliko časa, da bi napisal skladbo, ker bi mi ustrezalo. Naročilo ne pomeni nič drugega kot ustvarjalni izziv. Ustvarjanje novega dela ni nikoli svobodno dejanje oziroma je svobodno le toliko, kolikor ga omejujejo različne danosti. Povabilo, da skladatelj naredi skladbo za določen namen ali orkester, je le dodaten izziv, ki ga ustvarjalec z veseljem sprejme.
Ali so skladbe po naročilu za uveljavljena glasbena imena ali mlade upe, ki se šele vzpenjajo po lestvici kakovosti in prepoznavnosti?
Skladbe ponavadi naročajo uveljavljeni umetniki, ki sicer veliko koncertirajo. Je pa res, da sem za potrebe določenih tekmovanj in za določene pe-
dagoške procese - še s posebnim veseljem za svojo ženo, ki je uspešna pedagoginja -napisal nekaj skladb. To so skladbe za različne starostne stopnje dijakov in študentov. Glasba, ki jo ustvarjam, ni tako tehnično preprosta, zato so ji lahko kos le odlični umetniki in srečo imam, da takšni vrhunski umetniki izvajajo mojo glasbo.
V obrazložitvi je zapisano, da ste poleg številnih del za solo godala napisali tudi dela za nenavadne zasedbe, kot so dve violini in kontrabas, tri viole, štiri viole. Ali so to posebni izzivi?
Nenavadna zasedba ne pomeni kaj veliko. Skladbo Vzhodna vrata sem sestavil za šest kontrabasov in je posebna le toliko, ker je treba najti šest odličnih kontraba-sistov. V današnji glasbi ni nenavadno pisati za malce drugačne zasedbe.
Kaj trenutno nastaja v vaši pisarni?
Trenutno nastaja koncertna skladba za klarinet, klavir in godalni orkester. Morda malce neobičajno v tem smislu,
da v tradicionalni literaturi ne poznam skladbe za takšno zasebno. To skladbo pišem za uveljavljeni duet Duo Claripi-ano, ki praznuje 25 let igranja.
Foto: arhiv NT (GrupA)
SLG Celje bo po novem Gledališče Celje
V	Slovenskem ljudskem gledališču Celje so tudi za sezono 2019/20 pripravili zelo raznolik in pester program. Celjsko gledališče je prvič v svoji zgodovini pohvalila strokovna komisija na ministrstvu za kulturo. Z novo sezono prihajajo tudi nova podoba tiskanih in spletnih publikacij ter novo komunikacijsko ime, ki se bo v skrajšani različici glasilo Gledališče Celje.
V	Slovenskem ljudskem gledališču Celje bodo v prihajajoči sezoni uprizorili sedem predstav - pet na velikem odru in dve na malem odru. Sezono bodo odprli z nagrajeno monodramo Večni otrok izraelske dramati-čarke Nave Semel v režiji Yonatana Ester-kina. Drama pripoveduje o materi, ki rodi otroka z dawnovim sindromom. Nadaljevali bodo z dramsko novostjo Rajzefiber Gorana Vojnovića v režiji Anice Tomić in koproduk-
ciji s Prešernovim gledališčem Kranj. Slednja izprašuje odnos med materjo in sinom ter naslavlja problem migracij v današnjem času. Goran Vojnović, znan režiser, pisatelj in publicist, je zadovoljen s sodelovanjem z gledališčem, posebej je vesel, da lahko svoje delo sooblikuje tudi z igralci. »Ko igralci pred sabo zagledajo živega pisca, se jim oči zasvetijo. Seveda imajo veliko idej, vprašanj in predlogov. To besedilo ni zakoličeno in skupaj postavljamo končno različico. To sodelovanje celotne ekipe je meni, ki sem po izobrazbi režiser, zelo blizu.«
Samostojni proti
prezaščitenim otrokom
Sledila bo politična satira mlade drama-tičarke Ize Strehar Vsak glas šteje v režiji Ajde Valcl, ki je bila nagrajena na natečaju za
Žlahtno komedijsko pero. Nato se bosta zvrstili glasbeno-gledališka pripoved Gogoljeve klasike Plašč v režiji Juša A. Zidarja in drama Očiščenje Sofi Oksanen v režiji Jaarija Juuti-nena, ki odpira problematiko druge svetovne vojne in današnjega časa skozi usodo družine. Sezono bodo sklenili s klasiko Oblast teme Leva Nikolajeviča Tolstoja v režiji Maše Pelko, katere tema je grobo podeželsko življenje 19. stoletja. Za otroke bodo premier-no uprizorili predstavo Heidi v režiji Ivane Djilas. Za režiserko je bila največja dilema, katero temo pri tej znani predstavi odpreti in jo predstaviti otrokom. »Heidi ima dve zanimivi temi. Ena je večna tema mesta in narave, druga zanimiva tema je konflikt dveh vrst vzgoje. Dedek Heidi uči v duhu svobode in samostojnosti, na deklico Klaro zelo pazijo in naredijo iz nje invalida. Mislim,
da je ta tema za današnje otroke, starše in vzgojitelje zelo primerna. Naša predstava Heidi tako primerja dva pola: samostojne in prezaščitene otroke.«
Prenovljena dvorana in oba foyerja
Celjskemu igralskemu ansamblu se bodo pridružili štirje novi člani mlajše generacije. To so Urban Kuntarič, Maša Grošelj, Živa Se-lan in Beti Strgar. V prihajajoči sezoni bosta za najmlajše obiskovalce gledališča na voljo dopoldanski in popoldanski Abonmajček. Prihajajočo sezono bodo v Gledališču Celje začeli s prenovljeno dvorano in obema foyer-jema. Zaradi prenove gledališča bo predvpis potekal v Celjski kulturnici, ki je nasproti gledališča.
BGO

? ?	4
y i ћ ;Г|1
i.
-j
Ü3
\
Љ

Moški zbor Gotovlje deluje pod umetniškim vodstvom Eve Deban.
Otroški zbor POS Gotovlje
Častitljivih 125 let pevskega delovanja
Moški pevski zbor Gotovlje letos praznuje 125 let organiziranega petja. Za ta namen so člani pripravili poseben bilten. V žalski knjižnici je bila na ogled tudi razstava o delovanju zbora. Posebej slovesno je bilo na zaključnem koncertu.
Trenutno je v zboru 22 članov, ki delujejo pod umetniškim vodstvom Eve Deban. V okviru praznovanja častitljive oble-
tnice so se člani zbora odločili, da bodo obletnico počastili z maratonom pevskih zborov. V petek in soboto se je predstavilo osem pevskih zborov iz okolice Žalca. Predstavili so se Mešani zbor Gostincev Celje, Moški zbor KD Petrovče, Mešani planinski zbor Žalec, Ženski zbor KD Svoboda Griže, Mešani zbor A Cappella KD Petrovče, Mešani zbor MDI Žalec, Ženski zbor KD Gotovlje in Mešani zbor Pop se slish KUD Žalec. A
posebej slovesno je bilo na sobotni večer. Slavnostni koncert je bil v domu II. Slovenskega tabora v Žalcu. K sodelovanju so povabili sopranistko Natašo Zupan, otroški zbor iz pOš Gotovlje in salonski orkester Lucky and the pipes iz Celja. Pod režijo celotnega dogajanja se je podpisala Polona Kuder Opara.
BGO, foto: GrupA
KULTURA
11
Predstavile so se najboljše gledališke predstave na regijski ravni
Da se na odru ne smejiš, je treba veliko vaj
Na treh večerih na različnih mestih so se občinstvu predstavile tri gledališke skupine, ki so bile izbrane na regijsko Linhartovo srečanje celjske regije. Območna selektorica Mojca Redjko jih je izbrala med 16 prijavljenih.
Žiga Medvešek v predstavi Kaj bi, Che bi (Foto: Nuša Ofentavšek)
Niko Korenjak (Foto: arhiv NT)
BARBARA GRADIČ OSET
Med najboljše so se uvrstili Gledališče Velenje s predstavo Divjad, Gledališko društvo Radeče s predstavo Vrv ter Hiša kulture Celje in Kofein Teater z avtorskim projektom Kaj bi, Che bi. Dramaturginja in režiserka predstave Nuša Komplet Peperko je bila nad priznanjem selektorice Mojce Redjko presenečena, a obenem hvaležna in vesela strokovnih mnenj. »To je zagotovo potrditev našega dela. Ce povem po pravici, nismo pričakovali uvrstitve, ker nismo formalno ansambel, ki bi skupaj deloval več let, ampak smo se dobili posebej za ta projekt. To je vseeno dobro, saj smo se preizkušali v nekih drugih vlogah, to je presek ljubiteljstva in profesionaliz-ma. Vsebinsko je predstava malo drugačna, saj nima enovite dramske predloge, ampak je sestavljena iz prizorov, vtisov. Tudi način predstavitve je drugačen, mono-loški. Vse to nas je pripeljalo na regijsko raven, na kar smo ponosni.«
Osredotočen in
pozoren soigralec
Selektorica je izbrala najboljše vloge. Jože Robida je dobil priznanje za najboljšo moško vlogo Martina v predstavi Kaj pa Leonardo? v izvedbi Gledališča pod kozolcem KD Šmartno ob Paki, Jasna Druškovič je prejela priznanje za vlogo Barbke Amon v muzikalu Kulturno-prosvetnega društva Kostrivnica Razbojnik Guzej. Za najboljšo moško stransko vlogo je priznanje prejel Niko Korenjak za
vlogo Hala v predstavi Plen v izvedbi Gledališča Zarja Celje. Kot je zapisala selek-torica, ostaja Niko Korenjak do konca vzorno osredotočen lik, pozoren soigralec in podporni partner. Ne zapelje ga naklonjeno občinstvo. »Občinstva res ne opazim. V teh letih sem se navadil, da občinstvo odklopim, ne zaznavam ga. Zmoti me lahko le napačna replika soigralca, a vedno izpeljem.« Kot je še v obrazložitvi zapisano, njegov glas ostaja resen tudi v najbolj smešnih trenutkih. »Za to je treba veliko vaje, saj je ostati resen ob Srečku Cetrihu res težko. Nasveti režiserja so mi pri tem po-
magali. Na vajah smo se veliko presmejali, da smo lahko bili na nastopu resni. Nagrada mi veliko pomeni, a dejstvo je, da ničesar ne počnem zaradi nagrad. Nagrada bi mi pomenila še več, če bi
se celotna predstava uvrstila naprej na regijsko srečanje.«
Edith je popolnoma suverena
Edith Paliska je za vlogo Anastazije v avtorskem pro-
jektu Improgalaktikov KUD Epik teater Ah, anonimni hi-bohondri prejela priznanje za najboljšo stransko žensko vlogo. Kot je v obrazložitvi zapisala selektorica, je Anastazija neverjetno celovit lik
z močno motivacijo, zgrajen v vseh elementih strukture - v govoru, glasu, gibu, ge-stiki, mimiki, kostumu, seveda tudi v vsebini. Edith je popolnoma suverena v igranih delih, v ostalih pa prav ona skrbi za ohranjanje osrednje motivacije in odnosov znotraj situacij, sebe in soigralce odvrača od ilustrativnosti in opisnosti ter soigralce usmerja v živ prikaz. »Nagrada me je zelo presenetila. Brez celotne ekipe ne bi tako navdušila selektorice Mojco, zato se predvsem zahvaljujem soigralcem. Letos smo se drugič prijavili na Linhartovo tekmovanje. Šest članov nas je samih zasnovalo igro. Ideje so kar kapljale in nastala je prava mojstrovina. Igramo se s kombiniranjem klasičnega gledališča in impro disciplin. Naš uspeh je poplačan z bučnim aplavzom in s stalnim občinstvom, ki nam sledi od začetka in nas spodbuja,« je dodala Edith Paliska, ki se je na Štajersko preselila s Primorske. Ko je spoznala Toma Costa, se je »tista potlačena igralska kapilara razširila v veno in rodila se ideja, da bi tu naredila impro skupino.«
Posebno priznanje se-lektorice je prejela celotna umetniška ekipa za zasnovo predstave Izpoved mazohista v produkciji Žaba gledališča pD Vrhovo s poudarkom na vizualni podobi.
Kako mlade navdušiti za kulturo?
S sobotnim koncertom v celjskem mestnem parku se je končalo pilotno leto projekta Ambasador kulture, ki so ga na ministrstvu za kulturo izpostavili kot primer dobre prakse.
Konzorcij kulturnih ustanov - Hiša kulture Celje, Mestni kino Metropol, Zavod Celeia Celje, Glasbena mladina Slovenije in Gledališče Celje ob podpori Mestne občine Celje - je v letošnjem šolskem letu celjskim osnovnošolcem in srednješolcem ponudil 45 brezplačnih vrhunskih umetniških dogodkov. Za obiske dogodkov so se mladi odločili sami in so jih tudi samostojno obiskali. Kot je poudaril koordinator projekta Miha Firšt, dogodki niso bili prilagojeni mladini, temveč so bili namenjeni vsakršnemu občinstvu.
V tem preizkusnem letu se je k projektu prijavilo 254 učencev in dijakov iz petih celjskih šol, med katerimi so na zaključnem dogodku nagradili 11 najbolj aktivnih obiskovalcev. Projekt bodo nadaljevali tudi prihodnje šolsko leto, ko bodo k sodelovanju privabili vse celjske osnovne in srednje šole.
BGO, foto: SHERPA
Komorni ansambel Hiše kulture Celje je na koncertu izvajal dela Ludwiga van Beethovna, Wolfganga Ama-deusa Mozarta, Antonia Vivaldija in Leonarda Bernsteina, slavnega ameriškega skladatelja in dirigenta, ki bi letos praznoval 100. rojstni dan.
Zabava za lenuhe
Pred osrednjo knjižnico Celje je bilo glasno in veselo. Tradicionalna zabava pri Mišku Knjižku, ki jo že od leta 2001 prireja celjska knjižnica, je privabila vse člane družine.
Zabave pri Mišku Knjižku slonijo na pravljicah, zgodbah in knjigah. Sobotna zabava je bila namenjena tistim, ki bi radi polenarili, se prepustili, šli v narobe svet. Obiskovalci so se z gledališčem Pravljičarna, s Teatrom Cizamo in z otroškim plesnim gledališčem Mali Harlekin podali v deželo lenuhov.
BGO, foto: GrupA
Bela krizantema
Dialog lepote, dialog srebra in keramike je naslov ambientalne postavitve, ki so jo odprli na predzadnji majski dan v Schwentnerjevi hiši in bo na ogled do 30. avgusta.
Razstava je nastala kot spomin na stoletnico smrti našega največjega pisatelja. Pri ustvarjanju je povezala Slikarsko-keramični atelje Varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar in Atelje Martine Obid Mlakar. Postavitev je nastala po idejni zasnovi Erike Pavlin. Oblikovalka in konservatorka Martina Obid Mlakar je za to priložnost izdelala srebrne krizanteme v obliki namiznega okrasja in nakita. Cankarjeva Bela krizantema je tako po več kot sto letih od nastanka povezala različne umetnike in s postavitvijo v Schwentnerjevi hiši tudi nekoč tesna sodelavca in prijatelja Cankarja in Schwentnerja.
Ambientalni postavitvi na Vranskem so se pridružile originalne stripovske table Zorana Smiljanića, ki se z Blažem Vurnikom podpisuje pod avtorstvo stripa Ivan Cankar: Podobe iz življenja, ki je na 34. slovenskem knjižnem sejmu prejel nagrado knjiga leta 2018.
LKK, foto: TT
Oblikovalka in konservator-ka Martina Obid Mlakar je za to priložnost izdelala srebrne krizanteme v obliki namiznega okrasja in nakita.
f
itf
PTflnl
m
12
NAŠA TEMA
Za otroke, starše in učitelje so majski in junijski tedni napeti kot struna
Ne konec sveta, samo konec
šolskega leta se bliža
So slovenski učenci preobremenjeni? Je naša šola res prezahtevna? To sta samo dve od vprašanj, na katera je Zavod RS za šolstvo v raziskavi med šesto-in osmošolci letos iskal odgovore. Šolski minister dr. Pikalo je pred dnevi na podlagi izsledkov oznanil, da vsakdanje odpiranje šolskih vrat ni tako stresno, kot trdijo nekateri. V resnici pa je težko spregledati, da v teh dneh tako v šolah kot v večini družin s šoloobveznimi otroki vladajo izredne razmere.
SASKA T. OCVIRK
V raziskavi je sodelovalo 8.316 učencev iz 269 osnovnih šol vseh slovenskih regij.
Glede na odgovore bi otroke lahko razdelili na tiste, ki stres doživljajo pogosteje in močneje, ter na ostale, ki ga ne občutijo tako intenzivno ali imajo strategije za spopadanje s težkimi situacijami bolj razvite. Stresu bolj
podvrženi otroci imajo tudi manjši nadzor nad učnimi dosežki, pogosteje so prepričani, da je vse odvisno od pameti, ki jim pač ni bila dana. Učni uspeh pogosteje pripisujejo srečnemu naključju oziroma temu, ali so učitelju všeč. Posledično imajo glede izobrazbe nižje cilje in tudi pričakovanja njihovih staršev
so skromnejša. Boljše delovne navade in prepričanost v povezanost lastnega dela in uspeha po drugi strani vodijo tako do višjih ocen kot do manjšega občutenja stresa. Glede na raziskavo je pomemben dejavnik tudi, kako otroci preživljajo popoldanski čas. Učenci, ki poročajo o močnejših občutkih stresa, porabijo več časa za učenje, domače naloge in interesne dejavnosti. Po drugi strani preživijo tudi več časa pred zaslonom računalnika ali z mobilno napravo v rokah. Vzdušje v šoli trenutno sledi biblijskemu reku o setvi in žetvi. Tempo se na vseh področjih stopnjuje, živci so napeti in zadnji dan šole je res že težko pričakovan.
Foto: SHERPA
Vanja Hriberšek, šolska pedagoginja v OŠ Hruševec v Šentjurju
Delovne navade in socialne veščine so meč in ščit za življenje
0% _ i.
Ob koncu šolskega leta dodatni časovni pritisk najbolj oteži življenje tistih otrok, ki že med letom najpogosteje trkajo na vrata šolske svetovalne službe. Ali tistih, ki ne verjamejo, da so datumi na koledarju bliže, kot se zdijo. Tudi v največjih stiskah moramo starši otrokom pokazati pot iz teme. A kaj, ko se pogosto zdi, da jih je na svetlo lažje odnesti.
»Glavni vir stresa za otroke ob koncu šolskega leta je nezmožnost reševanja težav oziroma izzivov, ko se vse okrog njih zlije v nerazpoznavno zmedo. Enostavno se ne znajdejo in ne vidijo izhoda. Stres je del življenja. Ampak ko se vsega nagrmadi preveč, se nekateri otroci zaprejo, jočejo in v stiski otrpnejo. Starši v takšnih primerih iščejo pomoč tudi v šoli. Kako naj mu pomagam, kaj naj storim, so pogosto prve besede, ki jih slišim. Ampak takšen pristop je napačen. Vprašanje je, kaj bo - ob primerni podpori in spodbudi seveda - storil otrok. Vprašanje stresa v šoli je večplastno. Govorim seveda iz izkušenj, ne raziskav, a občutek imam, da so otroci vedno manj opremljeni, da bi se z njim spopadali. Podobno je s samostojnostjo. Seveda jo pri
šolskem delu spodbujamo. A to ne pomeni, da otroka prepustimo samega sebi. Starši moramo otroke spremljati, nadzorovati in preverjati. Ni pa naša naloga, da držimo svinčnik, delamo naloge ali sploh karkoli namesto otroka. Kako bo otrok razrešil svojo stisko, je zelo odvisno od pristopa njegovih staršev.
Podobne težave zaznavate celo leto, a zadnje tedne zagotovo tudi vi čutite težo časovnega pritiska.
Seveda ni načina, ki bi otroku v glavo vlil vse znanje, ki so ga sošolci osvajali celo leto. Če se je učenec celo leto odločal, da ne bo naredil nobene naloge in da ne bo popravil nobene negativne ocene, mora na koncu na nek način sprejeti tudi odgovornost in odločitev, na kakšen način bo stanje popravil. Tu otroci pred obsežnostjo težave preprosto otrpnejo. V zagati se znajdejo tudi starši in namesto da bi otroku pomagali pripraviti strategijo popravljanja ocen in bi po potrebi zagotovili učno pomoč otroku, v občutku nemoči pritisnejo na učitelja. Stres se tako prenaša po celi črti navzgor in navzdol.
Se starši zavedamo, da je zgled močnejši od tisoč besed?
Vsi starši podzavestno prenašamo svoje vzorce na otroke. Včasih mi kdo v pisarni potarna, da je njegov otrok izločen iz družbe, da ga drugi ne sprejmejo. V nadaljevanju pogovora mi pove, da se tudi sam že celo življenje raje drži bolj zase. Komunikacije in drugih socialnih veščin se naučimo tako kot vsega drugega v življenju. Če to ozavestimo, je zagotovo lažje.
To, da so otroci učno uspešni, jih ne obvaruje pred psihičnimi stiskami, mar ne?
To so primeri, ki jih nekoč nismo poznali. Še posebej deklice, ki želijo biti na vseh področjih nadpovprečno uspešne, so pogosto psihofizično povsem izčrpane. Na robu izgorelosti. Takšne upadle obraze brez volje in smisla vidimo med izčrpanimi odraslimi, a ko naletimo na 11-, 12-letnega otroka, je zadeva še bolj zaskrbljujoča. Tudi staršem v takih primerih ni lahko.
Prejšnje generacije vsekakor niso imele toliko možnosti, še manj pa potrebe, da se izkažejo na toliko različnih področjih.
Točno tako. Po eni strani se je spremenil šolski sistem. Tako učitelji kot šole so zaradi večnega primerjanja obremenjeni z uspehi otrok. Vedno so bila različna tekmovanja,
Vanja Hriberšek Foto: osebni arhiv
ampak danes je tekmovalnost po moje že prerasla zdrave meje. Mislim, da tekmovalnost za osnovnošolsko obdobje že tako ni primerna, a to, da se vrednost šole meri po številu priznanj in številčnih dosežkov, je res narobe. Vsak otrok je namreč enkratna osebnost, ki ima določene talente in sposobnosti. Če nima možnosti, da bi se uveljavil in izrazil vsaj na enem področju, to ni dobro. Trenutno je tekmovalnost okužila prav vsa področja. Danes otrok na primer organizirano ne more igrati nogometa zgolj zaradi rekreacije in druženja. Če ni zares dober, če se ne trudi in ne trenira nekajkrat na teden, je enostavno izločen iz moštva. Manj vidne, a zelo hude stiske danes povzročajo tudi digitalna družbena omrežja. Otrok je lahko maltretiran ali v trenutku odrezan od svojega socialnega kroga. V času, ko so prijatelji in sošolci bolj pomembni kot vse šolske ocene, je to lahko izjemno
Odzivi facebook
» ■ Novi tednik in Radio Celje
»Maj in junij bi v trenutku zabrisala s koledarja!«
Tomaž:
Mislil sem, da bosta po koncu mojega študija maj in junij meseca, ko se bom veselil sončnih dni in začetka poletja. A s šoloobveznima otrokoma se je vse to porušilo. Konec maja in začetek junija je v šoli norija, kar popolnoma razumem. Težje razumem, da je norija tudi pri obšolskih dejavnostih. Zakaj morajo v glasbeni šoli, pri nogometu, plesnem pouku imeti vse zaključke ravno konec šolskega leta? Zakaj ne morejo narediti posebnih produkcij
ali nastopov v začetku maja? Zakaj je treba imeti zaključni piknik ravno v juniju? Poleg tega se vsi ti mentorji vedejo, kot da je njihova dejavnost najpomembnejša. Predlagam, da svojo dejavnost organizirajo tako, da je mogoče narediti kaj večjega tudi med šolskim letom.
Špela:
Najbolj bi bila srečna, če bi maj in junij gladko zbrisali s koledarja. Preprosto je norišnica na vseh frontah. Pri treh otrocih ne uspem več
loviti ur in datumov za vse nastope, piknike in zaključne dejavnosti. Do šolskih obveznosti niti ne pridemo. Vse je eno vrh drugega in logistika je neznosna. Nam se bodo 24. junija vremena zjasnila, pa če bodo prekle padale z neba.
Lara:
Komaj čakam počitnice. Kot mama treh otrok jih komaj čakam! V našem primeru mi najbolj kri pijejo učitelji v glasbeni šoli in pri baletu, ker je vsaka od teh dejavnosti najpo-
membnejša na svetu. Vsi samo čakamo, kdaj bo imel otrok dodatne vaje pred nastopom. To pomeni, da se v zadnja dva tedna skon-centrira po več dodatnih obveznosti na dan. Ni nujno, da ima otrok veliko dejavnosti, pa je nazadnje koledar poln samo njegovih obveznosti. Vse dodatno in daleč čez obseg, ki smo ga sprejeli v začetku leta. Če logistično ne zmoremo vsega, nam zbujajo slabo vest, češ, kako neodgovorni starši smo. In za vse to še drago plačujemo!
NAŠA TEMA
13
OB ROBU
Dr. Špelca Morojna, mama treh otrok in avtorica knjige Pomagajte najstniku izraziti jezo
Ko je otrok na poti, da bo »zavozil« ...
Špelca Morojna z mlajšim sinom in s hčerko
»Verjamem v izobrazbo in vseživljenjsko učenje, verjetno se bom učila do zadnjega diha. A vendar mi je šolanje otrok postreglo z lekcijami, ki jih nikoli nisem pričakovala,« pravi sogovornica. Njeni otroci so se izkazali za njene največje učitelje, a v teh dneh, ko mlajša dva končujeta šolsko leto, se še vedno kdaj znajde v slepi ulici.
Starejši sin je bil v šolskem sistemu poseben izziv tako za mamo kot za vse učitelje. »V bistvu ni sodil v noben predal. Čeprav se socialno ni znašel, je bil po drugi strani genialen in izjemno študiozen. Z vsemi mojimi strahovi in nezmožnostjo šolskega sistema, da bi vsemu skupaj sploh dali ime, sem bila ves čas pionirka v načinu razmišljanja, saj se sin
ni vpisal v srednjo šolo.« Fant je danes uspešen mednarodni podjetnik, ki se mu je obrestovalo, da je zbiral znanje in ne nazivov formalne izobrazbe.
Vedno več otrok
»nekoliko posebnih«
Da je njegov otrok poseben, neprilagojen, tako ali drugače težaven, danes sliši že skoraj vsak drugi starš. »Nič slabega nočem reči s tem, ampak boljšega izraza od tega, da so to izvenstandardni otroci, nisem našla. Težava je, da odrasli nismo pripravljeni na nov veter, ki ga prinašajo ti otroci. Iskreni so in niso pripravljeni, da bi se za uspeh ali pohvalo prodali. Mi pa, namesto da bi se od teh novih generacij učili, jih poskušamo spreminjati in stlačiti v stare okvire,« pravi Morojno-
»Kadarkoli ob šolskih težavah pomislimo, da je naš otrok problem, smo na napačni strani reke. Vprašati se moramo, kakšni so naši vzorci, naša okostenela razmišljanja in naše življenjske strategije,« je prepričana Špelca Morojna.
va. »Otroke lahko prisilimo v nekaj in za kratek čas morda celo dosežemo svoje. A najkasneje v najstništvu se bodo s potenci rano močjo uprli Če se torej nismo pripravljeni učiti, bomo v velikih težavah. Sama imam doktorat znanosti, a sem se od svojih otrok naučila daleč največ v življenju.«
Preživete metode
učenja?
Največji problem šolskega sistema so nekateri učitelji, ki vztrajajo pri klasičnih učnih metodah še iz časa Marije Terezije. »Spominjam se, ko se je hči učila biologijo tako, da sta s prijateljico druga za drugo sestavljali test. Bilo je zabavno, zanimivo, znanje je bilo posledično odlično. Po drugi strani ima sin nekaj učiteljev, ki vztrajajo pri klasičnem učenju na pamet in reproduciranju naučenega
pred tablo. Če ne znaš, si ponižan, pod stresom in neuspešen. Je potem čudno, če se otroku na primer zgodovina ali slovenska literatura upreta za vse večne čase?« Ne glede na to, kaj otrok prinese iz šole, je to vedno učna lekcija za starše. Prvo vprašanje bi torej moralo biti, kaj lahko mi naredimo, kako lahko spremenimo svoj odnos do otroka, da se bo v šoli bolje znašel. »Tudi mi starši smo sistem, ki se mora spremeniti. Zato nikoli ne ka-žem s prstom na šolo. Mi smo odgovorni zase in za to, kar nas otroci učijo. Ko bo to spoznanje sprejelo dovolj staršev, se bo spremenil tudi sistem.«
Tik preden loncu odnese pokrov
Letošnja deževna pomlad je ljudem parala živce na precej inovativne načine. Kmetje in čebelarji imajo zagotovo vsi po vrsti kakšen siv las več, vzgojiteljice v vrtcih so ideje za animacijo otrok v deževnih dneh vlekle že iz petnih žil.
Na šolarje kisli pomladni dnevi začu-da niso vplivali nič bolj spodbudno, kot če bi jih toplo sonce vleklo na igrišče. Šole
SAŠTCA T OPVTRTC
se enkrat maja spremenijo v »ekonom Ion-če«, kijih tik pred eksplozijo deaktivira številka 24 na junijskem koledarju. Dvomesečna amnestija od domačih nalog, projektov, preverjanj in testov je milo rečeno blagodejna za vse, ki imamo kakršenkoli stik s šolami. A če je šola nekaj obveznega, dodatne popoldanske dejavnosti niso. Vsaj načeloma. Če odštejemo prepričanje, da bo otrok brez njih prikrajšan za dober štart v tekmovalnem ringu preživetja njihove prihodnosti. In da otrok ne bo šokiran, naj se tekmovalnosti navadi kar zdaj. Na vseh področjih. Če mu je všeč nogomet, naj se ga loti zares. Nikoli ne vemo, kjer se skrivata novi Messi ali Ronaldo. Če je punčki všeč klavir, naj se zaveda, da bo z dovolj vaje postala nova Dubravka Tomšič. V življenju ni polovičarstva in prej ko se otroci tega naučijo, lažje jim bo. Tako so vsaj prepričani učitelji, trenerji, učitelji glasbe, mentorji risanja, kvačkanja in še česa. Ali starši zaradi tega v juniju potrebujemo zaposleno tajnico in vsaj enega, če ne celo dva dodatna taksista, ni njihov problem.
Kje se konča skrb za otrokov optimalni razvoj in začnejo osebne ambicije dobrih učiteljev ter izvrstnih šol, na tem mestu ne bomo razpravljali. Nenazadnje smo že skoraj na konju. Otroci bodo šli v šolo samo še 12-krat. Potem se nam bo odvalil kamen od srca. Ter nam s truščem padel naravnost na nožni palec. Kam bomo pa z otroki med počitnicami? Kdo jih bo pazil in koliko bo to stalo? Še dobro, da so otroci naše največje bogastvo, mar ne...
Nina Babic, psihologinja, šolska svetovalna delavka in sodelavka Familylab Slovenija
stresno. Celo do skrajnih meja, ko otroci ne želijo več živeti. Vse to so danes izzivi za starše in šolo, s katerimi se v preteklosti nismo soočali.
Kakšno je vaše mnenje o ponavljanju razreda?
V preteklih letih se za ta ukrep nismo odločali Ne vem točno, če je kriva zahtevnej ša vsebina ali
opremljeni z delovnimi navadami in s so-
Otroci raje sledijo ljudem kot pravilom
»Otroci, ki so
• I • •	v v*	• a
cialnimi veščinami, tudi iz hudih stisk izidejo kot zmagovalci. Takšne izkušnje jih okrepijo, ne da bi se zares zavedali, kako stresne čase so preživeli,« pravi Vanja Hriberšek.
slabša pripra vljenost otrok na učenje, ampak to se vedno bolj spreminja. Zdaj otroci razred tudi ponavljajo. Kot veste, je šola ne samo obvezna, ampak na srečo tudi brezplačna. Za velik del sveta je to povsem nepojmljivo. Ponavljanje razreda, možnost, da otrok snov utrdi, da se zanj pripravi prilagojen program - to je pravzaprav ugodnost za otroke, ki jim gre učenje težje od rok. Žal družba tega ne dojema na ta način. Gre za zaznamovanost, da je nekdo neumen, in to čutijo tako otroci kot njihove družine, še posebej na podeželju. Zato se o tem veliko pogovarjamo in poskušamo stvari reševati že prej, in sicer z vključevanjem staršev, iskanjem učne pomoči ... Ko do ponavljanja razreda pride, je to lahko za otroka stres. Še posebej če v tem pozitivne rešitve ne vidijo starši. A bojim se, da bo ponavljanj vedno več, in tudi zato bomo na strokovni ravni morali o tem še kakšno reči.
Stiske otrok v teh dneh nikakor ne smemo za omalovaževati, vendar so ti tedni tudi za učitelje in vse zaposlene v šolah izjemno zahtevni. »Glede stresa v šoli sama ne bi delala preveč >fame<, vendar si ob koncu šolskega leta v čevljih učiteljev nihče ne želi biti,« pravi Babičeva. Za otroke, ki so se šalili in počivali celo leto, je zdaj res naporno. Za tiste, ki so vsaj kolikor toliko sledili pouku, vsak dan prinese nekaj olajšanja, ker se stvari končujejo. Veselijo se počitnic, zadnji tedni šolskega leta so lahko prav lepi in prijetni. Učitelji na
drugi strani žonglirajo med zaključevanjem ocen - poseben izziv so opisne ocene v prvih dveh razredih - urejanjem dokumentacije in skrbjo, da bodo učenci kar najbolje zaključili njihov predmet. Da nenapovedanih in bolj ali manj stresnih pogovorov s starši niti ne omenjamo.
O stresu otrok v šoli še govorimo, o stresu učiteljev nekoliko manj. Kakšne so strategije preživetja končnice šolskega leta? Kaj doživljajo učitelji in kakšno je trenutno stanje v šolstvu, se dobro odraža v ponudbah raznih delavnic za preprečevanje izgorelosti pedagoških delavcev. Dnevno jih dobivamo na mizo. V resnici je vedno težje. Javnost do učiteljev ni prizanesljiva. Vidi zgolj dolge počitniške dneve in privilegije, zares pa se v čevlje učiteljev nihče ne želi postaviti. To mnogi učitelji težko prenašajo. Dnevno se srečujejo s tako raznoliko paleto zahtevnih odnosov, da bi resnično potrebovali »psihodializo«. Supervizij skoraj ni. Pri nas v šoli in verjetno še marsikje si pomagamo s šolsko intervizijo. Enkrat mesečno se na skupnih sestankih podpremo in razbremenimo. Drugače je tovrstnih orodij zelo malo. Vsak učitelj mora na tem področju poskrbeti sam zase.
Kaj torej svetujete otrokom, staršem in učiteljem v teh dneh?
Otroci se morajo zavedati, da so trenutni dnevi zgolj odsev vsega, kar so
počeli v celem letu. Če niso vložili dovolj truda, potem zdaj pač gasijo požare. Staršem svetujem, naj vsega skupaj ne otežujejo. Pomembno je, da otrokom zaupajo, da bodo svoje obveznosti zmogli opraviti. Pri tem jih je treba podpreti, kjer pomoč potrebujejo, vsekakor pa naj ne opravljajo dela namesto otrok in naj ne pritiskajo na učitelje. Čeprav je v stiski najlažje prevaliti krivdo na sistem oziroma na nekoga tretjega. Učiteljem polagam na srce, naj se dnevno sproščajo in otresajo pritiska, vsak na sebi ustrezen način. Na koncu je lahko v nekem trenutku vsega preveč. Nobena služba ni vredna osebnega zloma psihičnega in fizičnega zdravja.
Mnogi opozarjajo, da je avtoriteta učiteljev danes na resnem preizkusu. Se vam zdi, da bi morali sistemsko ukrepati?
V razvoju šolstva je avtoriteta učitelja prešla od formalne do osebne. Ne pravim, da je to slabo, le drugače je. Zelo je odvisna od učiteljevih kompetenc. Učitelj stoji za tem, kar počne, in resnica je, da otroci raje sledijo ljudem kot pravilom. Trdno verjamem, da učitelju od zunaj nihče ne more podeliti avtoritete, če si je ne ustvari sam.
. i-.1 S»
14
KRONIKA
Kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti
Preiskava sumov še ni končana
Celjski policisti preiskujejo sum kaznivega dejanja preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti. Šlo naj bi za podjetje Žonta, ki naj bi ga sumili domnevnih nepravilnostih v zvezi z Darsovim razpisom za avtovleko tovornih vozil. Toda v podjetju Žonta pravijo, da nepravilnosti ni in da delajo v skladu s predpisi.
SIMONA SOLINIC
Informacije, ki jih je pridobila policija, naj bi kazale na to, da naj bi se podjetje Žonta na razpis prijavilo s ponarejeno dokumentacijo, v kateri naj bi prijavilo celo ponesrečena in pogorela vozila. Podrobnosti celjska policija zaenkrat ne razkriva, preiskava še ni končana. Je pa potrdila, da preiskuje morebitne sume nepravilnosti pri prijavi na razpis. In da so kriminalisti v hišnih preiskavah v prostorih podjetja v Celju in na Vranskem zasegli večjo količino dokumentacije.
Dars je namreč pred časom objavil razpis za avtovleko tovornih vozil, odstranjevanje ovir in pomoč na avtocesti. Na razpisu naj bi bilo izbrano omenjeno podjetje, nato naj bi se na Dars zaradi domnevnega spornega ravnanja pritožili ostali ponudniki.
Samo Fejštan iz podjetja Žonta pravi, da kriminalisti nepravilnosti niso ugotovil: »Domnevne sume je preverjala že inšpekcija, ki prav tako nepravilnosti ni ugotovila. Za prijavami policiji stojijo predvsem konkurenčna podjetja,
Foto: zonta.si
ki so se prav tako prijavila na razpis.«
Pri Darsu pravijo, da so policiji izročili vso dokumentacijo, vključno s skle-
njenimi pogodbami o sodelovanju. In da so v času razpisa od ponudnikov zahtevali le listinsko dokumentacijo, na podlagi katere
so nato preverjali zahtevane karakteristike vozil ter jih na podlagi teh podatkov tudi točkovali: »Določene oglede vozil smo tako pred
sklenitvijo pogodb dejansko izvedli, vendar ne iz razloga sumov o poneverjenih listinah oziroma preslepitve naročnika, temveč le za ugotovitev tehničnih karakteristik vozil in opreme.«
Pri Darsu še omenjajo, da ni denarnega toka med Darsom in izbranimi ponudniki, prav tako ne gre za javno naročniško razmerje, zato ne morejo govoriti, da je Dars oškodovana družba, če bi se sum glede nepravilnosti ene od ponudb izkazal za resničnega. Škoda bi tako lahko nastala kvečjemu ponudniku, ki ni bil izbran. Policijska preiskava bo najverjetneje zdaj natančno preverjala tudi okoliščine razpisa, saj ostali avtopre-vozniki, ki naj bi se prijavili nanj, menijo, da je bil ne-transparenten.
Celjski zapor ves čas polno zaseden Stari znanec policije
odnesel sef
Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij je v teh dneh predstavila letno poročilo za leto 2018, ki se nanaša na delo in razmere v slovenskih zaporih. Med drugim tudi v celjskem zaporu in Prevzgojnem domu Radeče. Ti dve ustanovi za prestajanje kazni sta namreč v naši regiji. Vsi slovenski zapori se še vedno soočajo s pomanjkanjem kadrov na vseh področjih dela, še posebej na področju varnosti in strokovnega dela z zaprtimi osebami. Lani je bilo v Sloveniji v povprečju zaprtih 1.353 oseb, pri čemer celjski zapor velja za enega najbolj zasedenih.
V celjskem zaporu je bilo lani povprečno 94 zaprtih oseb, kar pomeni, da je bil zapor ves čas poln glede na zmogljivosti. Med vsemi zaprtimi osebami, ki so lani določen čas bivale v celjskem zaporu, je bilo 99 moških in 17 žensk.
To so vse številke, tudi tistih, ki so bili v zaporu le nekaj časa, torej so ga že zapustili.
Vedno več tujcev
Z leti se povečuje tudi število zaprtih tujih državljanov. 22 je bilo takšnih, ki so že bili obsojeni. Kar 59 tujih državljanov je bilo lani med priporniki. Za porast števila tujcev so ključni predvsem primeri prijetij organizatorjev prepovedanih prehodov čez državno mejo. Vendar so to tudi primeri iz drugih občin, torej so pripornike premestili v Celje. Na splošno je največ zapornikov na zaprtem in polodprtem oddelku. Lani se je v Celju zgodil tudi pobeg zapornika iz delavnic v okviru zapora. Kot pravijo v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, je bil za pobeg kriv pomanjkljiv nadzor pravosodnega policista v Javno gospodarskem zavodu Rinka, ki deluje znotraj zapora.
Med zaporniki je bilo lani 13 takšnih, ki so imeli strožji režim zaradi morebitne nevarnosti za druge, v osmih primerih so morali pravosodni policisti uporabiti prisilna sredstva za umiritev zapornikov, zabeležili so tudi dva napada na pravosodne polici-
Šlo je le za vajo
Na Celjskem je tudi Prevzgojni dom Radeče, kjer je bilo v povprečju lani zaprtih 27 mladih. Ravno v Radečah naj bi bilo lani tudi največ zlorab ugodnosti, in sicer 39, kar predstavlja kar 66 odstotkov vseh zlorab ugodnosti v slovenskih zaporih. Obsojenci in mladoletniki so ugodnosti zlorabili tako, da se jih je 40 vrnilo v zavod z zamudo, 9 jih je bilo privedenih, 6 jih je ostalo na begu. 10 jih je bilo utemeljeno osumljenih, da so med ugodnostjo storili novo kaznivo dejanje.
ste. 26 zaprtih oseb je imelo težave z alkoholom, kar 63 z drogami. Ne glede na vse je celjski zapor še vedno eden tistih, kjer se največ zaprtih oseb izobražuje in tudi pridobi izobrazbo v primerjavi z ostalimi zapori.
SŠol, foto: splet
Celjski kriminalisti so zaradi vloma in tatvine ovadili 53-le-tnega moškega z območja Novega mesta. Sumijo ga, da je sredi novembra lani iz stanovanjske hiše na območju Bistrice ob Sotli ukradel sef z denarjem, naložbenimi zlatniki, nakitom in več drugimi stvarmi. S tem naj bi povzročil za približno 50 tisoč evrov škode. Sef, v katerem je ostalo le nekaj malenkosti, so nato našli na območju Brežic. Zatem ko so policisti izsledili osumljenca, so mu odvzeli prostost, zaslišal ga je tudi preiskovalni sodnik, ki mu je odredil pripor. Ker obstaja možnost, da je imel 53-letnik še sostorilce, preiskava še ni končana. 53-letnik je bil v preteklosti že večkrat pravnomočno obsojen zaradi tatvin, izsiljevanja, povzročitve hudih telesnih poškodb, groženj, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in drugih kaznivih dejanj.
Jeklo mu je poškodovalo roko
V podjetju v Stranicah se je pretekli teden zgodila nesreča pri delu. 32-letnemu zaposlenemu se je pri obdelovanju s kovaškim kladivom zagozdil del, ki ga je obdeloval. Zagozdeni del je delavec poskušal sprostiti s ploščatim jeklom, pri čemer je nehote z nogo pritisnil tipko za delovni hod. Takrat je stroj udaril v jeklo, ki ga je držal v roki. Jeklo mu je huje poškodovalo roko. Delavec se zaradi hudih poškodb zdravi v celjski bolnišnici.
Kup nesreč v enem tednu
Marsikdo je v nedeljo popoldne, med 17. in 18. uro, opazil več policistov in reševalcev pred Citycentrom Celje. Šlo je le za vajo interventnih služb v kriznih situacijah. V vaji je sodelovalo 130 oseb, med njimi policisti, gasilci, reševalci, varnostniki in zaposleni v trgovskem središču. Preverili so usposobljenost in ravnanje v kriznih situacijah in medsebojno sodelovanje v tovrstnih situacijah.
Foto: PUC
V zadnjem tednu se je na Celjskem zgodilo več nesreč. V Arji vasi sta se v trčenju poškodovali dve osebi. Na kraju so jima prvo pomoč najprej nudili gasilci, nato so ju reševalci odpeljali v celjsko bolnišnico. Druga nesreča se je zgodila v Zagradu v Celju, kjer se je osebno vozilo prevrnilo na streho. V tem primeru se je poškodovala ena oseba. Na Skalni kleti v Celju se je nato poškodoval 37-letni voznik avtomobila, ki je zaradi neprilagojene hitrosti povzročil nesrečo, v kateri je bil sicer udeležen sam. Podobno se je zgodilo tudi na Ljubnem ob Savinji, kjer je 24-letni voznik avtomobila prav tako zaradi vožnje z nepri-
lagojeno hitrostjo zapeljal s ceste in se prevrnil v jarek.
Neprilagojena hitrost je bila razlog tudi za nesrečo na Vrhovem, to je na območju Policijske postaje Laško. 26-letna voznica osebnega vozila je trčila v prometno signalizacijo. Nato je zapeljala v obcestni jarek, kjer se je voziloprevrnilo. Voznica
se je pri tem lažje poškodovala. Podobna nesreča se je zgodila še v Celju v Maistrovi ulici, kjer je voznica prav tako zapeljala s ceste in se lažje poškodovala. V Velenju je voznica avtomobila izsilila prednost kolesarju, ki je vozil v napačni smeri. Kolesar se je v trčenju lažje poškodoval.
Ta teden traja po vsej Sloveniji nacionalna preventivna akcija - Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu. Namen akcije je udeležencem jasno sporočiti, da alkohol ne spada v promet. Ves teden bo policija po vsej državi izvajala poostren nadzor prometa. Na Celjskem se je letos prometna varnost izjemno poslabšala. V desetih prometnih nesrečah je umrlo enajst ljudi, kar je skoraj toliko kot v celotnem lanskem letu. Še vedno je zelo pereč problem alkohol. 40 odstotkov smrtnih nesreč na Celjskem so namreč povzročili alkoholizirani udeleženci cestnega prometa.
AKCIJA
15
OSMA SEZONA AKCIJE Foto: Nataša Müller Oblikovanje: Andreja Balja
1
Trs


*___>■
Mi
Ifil
П Ш i
m
\v*.
V\>.
✓i
[ Alen j	Vanessa	Simon	[ Anita j	Nejc	[ Monika j	Filip
193 glasov	21 glasov	317 glasov	192 glasov	170 glasov	137 glasov	201 glas
Imamo vse letošnje finaliste akcije Naj maturantka in naj maturant. To so: februarski zmagovalci Simon Lokošek in Alen Lamper ter Vanessa Obrovnik iz Šolskega centra Šentjur, marčevska zmagovalca Anita Zupanc iz Gimnazije Lava in Nejc Gubenšek iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC ter aprilska zmagovalca Monika Ramšak iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC in Filip Rakita iz Srednje zdravstvene šole Celje.
Tisto dekle in tisti fant, ki bosta v tokratnem finalnem krogu glasovanju prejela največ glasov bralcev, bosta dobila telefona Samsung Galaxy S9. Nagradi podarja podjetje Novatel iz Celja, zmagovalca ju bosta prejela na javni prireditvi, ki bo v petek, 14. junija v Celju.
Ta mesec veljajo samo PISANI kuponi!
KUPON "J
Glasujem ZA naj maturantko / naj maturanta
I Ime in priimek
pod zaporedno številko
Podatki o osebi, ki je glasovala:
Ime in priimek					
Naslov					
Telefon	E-pošta				
Ste naročnik Novega tednika?		DA		NE	
Dovoljujem, da se moji podatki uporabijo pri pridobivanju naročnikov Novega tednika. Q
Sto točk učiteljev
Tudi v finalnem delu lahko razrednik ali učiteljski zbor izbranemu kandidatu dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
J
Glasujte z »svojega« kandidata
Finalno glasovanje bo trajalo le še do ponedeljka, 10. junija, do 12. ure.
Pravila glasovanja
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Maturantka in maturant, ki bosta v finalu zbrala največ vaših glasov, bosta prejela telefona
Samsung Galaxy S9!
Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali za maturante, izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti 250 evrov!
Pogoj za izročitev nagrade bo prisotnost nagrajenca na zaključni prireditvi akcije 14. junija na Glavnem trgu v Celju.
16
AKTUALNA PONUDBA
I	POZOR! i	
		
r Preglejte aktualno ponud	D O	I
■ ■	■ ■ ■ W
alLodlicno
Hvar - kralj dalmatinskih otokov
Hvar - počitnice za vsakogar
Kar 2.718 sončnih ur na leto privablja v glavno mesto otoka jahte in križarke, v druge kraje pa tiste, ki cenijo naravo.
»Zdravi in veseli bili!« je prijazen pozdrav domačinov na Hvaru. Kdo ve, morda k njihovi sreči in veselju pripomore prav lega tega čudovitega otoka. Največ sončnih dni na Jadranu in to, da je Hvar bolj zelen od vseh sosednjih otokov, zagotovo pripomoreta k zadovoljstvu domačinov in vedno številnejših obiskovalcev. Otok Hvar je v zadnjih letih postal promenada za slavne in bogate, a če zapustite glavno mesto, se lahko še vedno »izgubite« v popolnoma neokrnjenem zelenem okolju in odkrijete zapuščene plaže z zares čisto vodo. Ena takšnih plaž je tudi prodnati Pokrivenik na severu otoka, ki ga objemajo visoke pečine in nekaj kamnitih hiš. Rajski mir in bivanje v sožitju z morjem na Hvaru še vedno
rišeta vsakdan domačinov in vseh, ki so se jima pripravljeni predati. Uživanje je najbrž v teh krajih dobilo svojo definicijo.
Med desetimi najlepšimi
Otok Hvar so že pred stoletjem krstili za »avstrijsko Madei-ro«, danes pa ga lestvice uvrščajo med deset najlepših otokov na svetu. V milem podnebju in neokrnjeni naravi se ni težko prepustiti preizkušanju domačih dobrot, svežih rib in dobrih vin. Slednje skrbno gojijo že 2.400 let. Že Iliri in Grki so par-celirali rodovitno Starogradsko Polje, Rimljani so gradili rustike, ves čas pa so nastajali nasadi oljk, fig in trte.
Glavno mesto Hvar očara s svojim starim trgom, katedralo in 400-letnim gledališčem. Nad vsem kraljuje veličastna
trdnjava Fortica s sanjskim pogledom na Peklenske otoke, ki varujejo vhod v hvarski zaliv. Kljub zasoljenim cenam kavice na glavnem trgu bi bilo škoda izpustiti sprehod po tem kamnitem mestu, ki ga je zaznamovala renesansa. Kdor si bo odtrgal nekaj kun za taksi čoln na Peklene otoke (Pakleni otoci), bo prijetno presenečen. Dan lahko preživite na plaži Pal-mižana na otoku Klement in se okrepčate v eni od restavracij. A le previdno pri izbiri - med njimi so tudi takšne, v katerih strežejo z belimi rokavicami. A otok se splača obiskati, saj ga je profesor Eugen Meneghello na prelomu prejšnjega stoletja zasadil z eksotičnimi rastlinami z vseh koncev sveta in nastal je veličasten botanični park.
Mesto Hvar ni bilo vedno glavno mesto. Njegovo ime Pharos so istočasno s titulo prenesli iz današnjega Starega Grada, ki je tako ostalo brez imena. A sprehod skozi mesto s trajektno luko prijetno preseneti, saj ljudje ponavadi ne pričakujejo lepih kamnitih hiš v nadstropjih, iz katerih visijo sveže oprano perilo in veje kaprovcev.
In Jelsa, pristanišče in slikovito mestece z razgibano obalo, je nastalo zaradi povezave zaledja z zakladnico dobrot s kopnim. Delno ohranjeno obzidje in stare cerkve pričajo o pomenu mesteca, ki ga pred severnimi vetrovi
ščiti hrib Burkovo. Sprehod po Jelsi bo zaradi novo urejene »rive« še prijetnejši, zaključi pa se lahko v bohotnem parku Privoj, ki je nastal na naplavni ravnici.
Turiste vabita v Jelso hotela Hvar in Adriatiq Resort Fontana vsak s svoje strani zaliva, oddaljena kakšnih 10 minut hoje do mesta. V zelenem objemu borovega gozda najraje gostita obiskovalce, ki cenijo
8-dnevne počitnice
z avtobusnim prevozom
od 391 €
30. 6. 391 € | 14. 7. 451 € | 4. 8. 457 €
Otrok do 12 let 75 € na odhodu 14. 7., 105 € na odhodu 30. 6. in 4. 8.
VKLJUČENO:
•	prevoz z udobnim turističnim avtobusom
•	trajektni prevoz (Split-Hvar-Split)
•	nastanitev v dvoposteljnih sobah z balkonom
•	na morsko stran v Adriatiq Resort Fontana ** v Jelsi
•	7 x polpenzion (samopostrežni zajtrk in večerja)
•	izleti po programu: mesto Hvar in Vrisnik,
•	večerni izlet v mesto Hvar, izlet z ladjico
•	kosilo s kozarcem vina na izletu z ladjico do Pokrivenika
•	1 x tedensko ribja večerja v resortu
•	degustacija vina, pršuta, sira in oljčnega olja
•	turistična taksa in organizacija potovanja
Odhodi ob nedeljah. Vstopna mesta: Maribor in Ptuj.
Cene veljajo na osebo ob nastanitvi dveh oseb v dvoposteljni sobi.
Ponudba velja za rezervacije do 15. 6.
•	VKLJUČENI TRIJE IZLETI
•	ODHOD AVTOBUSA IZ CELJA
•	Otrok do 12 let od 75 €
Rezervacije in informacije:
Stanetova 20, Celje: 03 425 46 40 Citycenter, Celje: 03 425 46 30 Klicni center: 02 220 80 44
SONČEK
naravno, neokrnjeno obalo in jim ni veliko do blišča, kakršen zaznamuje hotele glavnega otoškega mesta. V obeh hote-
lih se zbirajo aktivni športniki, vandravci in raziskovalci okolice, pohodniki in potapljači. Se najdete med njimi?
ЈМЈШ ALIZIRAJTE POSLOVANJE
www.birobit.si
AKRON
MOJE POHIŠTVO
Obiščite nas v našem salonu!
Mariborska 103a, Celje Cnasproti Planeta Tuš)
POHIŠTVO POMERI!
031 720 657 • celje(a)akron.si • www.akron.si
StffiliilsVJ
POGLEDI IUB«I}S VSAK ČETRTEK ob 12.15 radroceljc 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz
ZAPOSLOVANJE
17
TRGOTUR
Računovodja (m/ž) (Prebold)
Od vas pričakujemo vsaj 5 let izkušenj na področju računovodstva, zelo dobro poznavanje zakonodaje s področja davkov, delovnoprav-ne zakonodaje, računovodskih standardov in drugih predpisov s področja financ in računovodstva, samostojnost pri pripravi bilanc, zaključnih računov in obračunu plače, vsaj 1. stopnjo bolonjskega študija, odlično poznavanje Ms Office okolja (Word, Excell, Outlook) s poudarkom na Excellu, suvereno obvladovanje programa Microsoft Dynamics NAV (Navision). Prijave zbiramo do 20. 6. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Šmartno ob Paki)
Opis delovnega mesta: prevzem dobavljenega materiala, izdaja materiala ali proizvodov, vodenje zapisov in evidenc o prejetem in izdanem materialu, orodjih in iz-
delkih, vodenje zapisov in evidence o zalogah, ostala dela po navodilu nadrejenega. Izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, pričakujemo izpit za viličarja, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 21. 6. 2019. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Laser operater (m/ž)
(Žalec)
Pričakujemo izobrazbo strojnega tehnika ali tehnika mehatronika oziroma drugo primerno tehnično izobrazbo, odgovorno, samostojno, natančno in skrbno osebo, ki bo skrbela za brezhibnost strojev in naprav, osebo, ki bo upoštevala navodila in svoje znanje prenašala na sodelavce, ki obvlada branje projektne dokumentacije, pozna dela na strojih in dnevno uporablja MS Office in Autocad, cenimo osebnostne lastnosti: zmožen dela
v timu, komunikativen, inovativen, inventiven, samoiniciativen, natančen, vesten, toleranten, pripaden delodajalcu. Prijave zbiramo do 21. 6. 2019. Vi-Ja proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Konstrukter razvojnik strojev in naprav (m/ž) (Žalec)
Pričakujemo VI./1 ali VI./2 stopnjo izobrazbe strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj s področja razvoja izdelkov in naprav, dobro znanje angleškega ali nemškega jezika, računalniška znanja uporabe programov CAD 2 in 3-D-Soli-dworks oziroma drugih, MS Office, internet, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, zmožnost presoje, komunikativnost, inovati-vnost, inventivnost, zmožnost dela v timu, samoiniciativnost, urejenost, natančnost. Prijave zbiramo do 21. 6. 2019. Vi-Ja proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Samostojni avtoklepar (m/ž) (Žalec)
Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (av-
toklepar, oblikovalec kovin), vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu, zmožnost dela v timu, natančnost, samoiniciativnost, odgovornost, vestnost, urejenost, vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 20. 6. 2019. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Samostojni avtoličar (m/ž)
(Žalec)
Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (avtoličar), vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu, zmožnost dela v timu, natančnost, samoiniciativnost, odgovornost, vestnost, urejenost, vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 20. 6. 2019. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Pobiralec - prebiralec
odpadkov (m/ž) (Velenje)
Opis delovnega mesta: prenašanje posod od zbirnih mest do vozila, praznjenje posod v smetarsko vozi-
lo, pomoč vozniku pri manevriranju in praznjenju smetarskega vozila, vodenje evidenc čiščenja po urniku, vodenje potnih nalogov, kontrolni-ka goriva. Od kandidatov pričakujemo III. stopnjo izobrazbe, pripravljenost na delo, samoiniciativnost, fleksibilnost in timsko delo na terenu. Prijave zbiramo do 24. 6. 2019. PUP-Saubermacher, d. o. o., Koroška cesta 46, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Pek / delavec v pekarni
(m/ž) (Celje)
Kandidat bo v času uvajanja pomagal izkušenejšemu osebju v pekarni pri pripravi pekovskih izdelkov, kasneje bo samostojno pripravljal pekovske izdelke in polizdelke. Želimo zaposliti osebo, ki jo veseli peka, ki ima veselje do tega poklica, četudi morda nima primerne izobrazbe. V svojem kolektivu želimo osebo, ki se je pripravljena učiti od izku-šenejših mojstrov peke kruha in ostalih pekovskih izdelkov. Naše delo poteka ponoči, zato pričakujemo kandidate, ki so pripravljeni na nočno delo. Prijave zbiramo do 25. 6. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
(3 MojeDelo.com
Orodjar (m/ž) (Velenje)
Delo zajema sestavo orodij za preoblikovanje pločevine in brizganje plastike, razstavljanje in popravilo delov orodij, preizkušanje orodij, izvajanje ročne obdelave kovinskih polizdelkov (brušenje, vrtanje, vi-jačenje, poliranje). Gorenje Orodjarna, d. o. o., Partizanska cesta12, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 13. 6. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Specialist digitalnega marketinga (m/ž) (Velenje)
Opis del in nalog: delo z marke-tinško avtomatizacijo, vzpostavitev in izpeljevanje marketinških kampanj v orodju Hubspot (postavitev newslettrov, workflov, podstrani), inbound marketing ... Plastika Ska-za, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja projektov gradenj in vzdrževanja (m/ž) (Celje)
Ključne odgovornosti in zadolžitve: samostojna priprava projektov prenov stanovanj in stanovanjskih stavb ter projektov gradnje večsta-novanjskih stavb, samostojno organiziranje izvedbe projektnih dejavnosti, priprava podatkov, strokovnih podlag, poročil . za področje dela, za potrebe planiranja in poročanja organizacijske enote in družbe kot celote . Nepremičnine Celje, d. o. o., Miklošičeva ulica 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 21. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
HW-inženir (razvojnik strojne opreme) (m/ž) (Gornja Radgona ali Celje)
Vas navdihujeta soustvarjanje in razvijanje proizvodov za svetovno znane proizvajalce, kot so Bosch, Hilti, Husqvarna, Stihl ...? Ce ste razvojno in inovativno naravnani, vam ponujamo karierni izziv. Pridružite se razvojni ekipi največjega proizvajalca elektronik v slovenskem prostoru. Elrad International, d. o. o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do
20. 6. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Natakar in kuhar (m/ž)
(Celje)
Nismo še en delodajalec v vrsti povprečnosti, z vami želimo nadaljevati svojo dobro zastavljeno zgodbo. Dolgoročno potrebujemo izkušene sodelavce, ki bodo svoje znanje pripravljeni deliti z nami. Eko gurman, d. o. o., Dečkova cesta 41, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 6. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Prodajalec na polovični
delovni čas (m/ž) (Velenje)
Ste pripravljeni dati od sebe 110 %, da bi uspeli v prodaji? Ali radi delate v dinamičnem okolju z veliko izzivi? Uživate v skupinskem delu? Ce je vaš odgovor da, ste oseba, ki jo iščemo. JYSK, d. o. o., Tovarniška cesta 10a, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 10. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Natakar (m/ž) (Rogla)
Ce ste pripravljeni na nove izzive in si želite delati v strežbi, se prijavite ... Pričakujemo izobrazbo poklicne šole gastronomske smeri ali delovne izkušnje, ustvarjalnost, urejenost in prilagodljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 20. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Višji inženir v kakovosti
(razvojni projekti) (m/ž)
(Nazarje)
V svojo sredino vabimo inženirja kakovosti, ki bo sodeloval v razvojnih projektih. Nudimo odlične delovne pogoje v uspešnem in stabilnem mednarodnem podjetju. Sodelovanje v vseh fazah razvoja novega proizvoda z vidika kakovosti, načrtovanje in koordinacija nalog, komunikacija glede merilno preizkusne opreme z izvajalci in dobavitelji, uporaba Q-metod in orodij (FMEA, 8D, 5x zakaj ...). BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbi-
ramo do 29. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skladiščnik (m/ž) (Celje)
Delovne naloge: delo v skladišču pri manipulaciji blaga, planiranje prevzemnih in izdajnih dejavnosti v skladu z najavami in prioritetami, prevzem in odprema blaga, skladiščenje blaga na lokacijah skladišča, priprava blaga za izdajo, urejanje prevzemne in izdajne dokumentacije, opravljanje dela z viličarjem ter druga dela in opravila po nalogu nadrejenega. Inpos, d. o. o., Ope-karniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
CNC-operater (m/ž) (Ljubno ob Savinji)
Naloge in odgovornosti: strežba strojem in korekcije pri nastavitvah, pripravljanje strojev in naprav za zagon, posluževanje in nadzor nad delovanjem, nastavljanje in posluževanje CNC-strojev ... Redno plačilo, urejeno delovno okolje ... Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 13. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec (m/ž) (Celje)
Glavne naloge in odgovornosti: komunikacija s strankami osebno in po telefonu, svetovanje in podpora obstoječim in novim kupcem, obveščanje kupcev o ugodnostih in novostih v prodajni ponudbi ... Inter Cars INT, d. o. o., Pot k sejmišču 33, 1231 Ljubljana - Crnuče. Prijave zbiramo do 29. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Sodelavec na področju led razsvetljave / diplomant (m/ž) (Petrovče)
Naša pričakovanja: vaša želja po učenju in delu v razvojnem timu, komercialna žilica, višješolska izobrazba elektro smeri, dobro poznavanje Autocada, Office programov, CRM, angleški jezik (zaželeno tudi nemški), izpit B-kategorije. GeoE-nergetika, d. o. o., Nemčavci 64, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 29. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec (m/ž) (Savinjska regija)
Ce želite postati del mednarodne verige z dolgo tradicijo in uvelja-
vljeno blagovno znamko, v kateri skupaj ustvarjamo prihodnost trgovinske panoge, vas vabimo, da se pridružite naši ekipi. Za sodelovanje pri doseganju ciljev in strategije podjetja Hofer iščemo sodelavca za delovno mesto prodajalec (Savinjska regija). Hofer trgovina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 30. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Svetovalec (m/ž) (Celje)
Vaš profil: imate dokončano vsaj III. stopnjo izobrazbe, ste prijazna osebnost, radi delate s strankami, se prilagajate njihovim potrebam in jim pomagate z dodatnimi praktičnimi mojstrskimi napotki, ste organizirani in pozitivno naravnani, komunikativni in radi delujete v timu, ste fleksibilni in vam razgiban delavnik ne povzroča težav, ste procesno naravnani in delujete metodično ... Obi, d. o. o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist za nemško
govoreče trge (m/ž) (Celje)
Pričakujemo končano VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, nekajletne delovne izkušnje s področja prodaje v segmentu B2B, tekoče znanje slovenskega in angleškega jezika, zaželeno dobro znanje nemškega jezika, napredno delo s produkti Microsoft, zaželeno poznavanje dela s SAP (ni pogoj za zaposlitev) ter vozniški izpit B-kategorije. Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Copova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 30. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Razvojni inženir informatike - programer (m/ž) (Ljubno ob Savinji)
Pričakujemo: dobro razumevanje objektno orientiranega programiranja, analitični pristop k reševanju problemov, dobro znanje vsaj enega programskega jezika (C	, VB,
PHP, Python, Delphi), poznavanje vsaj ene relacijske baze podatkov, poznavanje Linuxa ... KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 30. 6. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Operater v energetiki (m/ž) (Laško)
Za opravljanje del delovnega mesta je zahtevana najmanj 5. raven izobrazbe tehnične smeri (strojna ali elektro), zaželena osnovna raven znanja angleškega jezika. Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Tehnolog za razvoj procesov obdelave (m/ž) (Ljubno ob Savinji)
Pričakujemo visokošolsko izobrazbo strojne smeri (diplomirani ali univerzitetni diplomirani inženir strojništva), aktivno znanje angleškega jezika, 3 leta delovnih izkušenj, zaželene so izkušnje v avtomobilski industriji, zaželeno je obvladanje orodij Kaizen, Kanban, FMEA, Pareto analize in drugih statističnih metod. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 30. 6. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
18
ŠPORT
Slovo od nekaterih igralcev
Celjani sezono zaključili v slogu
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se v zadnjem krogu končnice državnega prvenstva za prvaka pomerili z Velenjčani in jih premagali s 30:26. »Pivo-varji« so se tako na najlepši možen način poslovili od sezone ter proslavili 23. naslov državnih prvakov.
MITJA KNEZ
Gorenje je bilo v Zlatorogu pred 1.600 gledalci ob odmoru v prednosti s 14:13, potem pa so gostitelji rezultat preobrnili v svoj prid. Po tekmi, na kateri so se v celjskem klubu poslovili od igralcev, ki zapuščajo ekipo, so se z navijači veselili na parketu Zlatoroga.
86 zmag Celjanov
Celjski in velenjski rokometaši so odigrali 117. derbi. Ce-
ljani so bero zmag v derbijih povišali na 86. Pet tekem se je do sedaj končalo z remijem, 26 pa je zmag Gorenja. Domači trener Tomaž Ocvirk je tokrat tekmo začel z igralci, ki zapuščajo vrste Celja, in jim tako namenil uvodne minute, potem ko so pred tem dobili spominske plakete v spomin na čas, ki so ga preživeli v celjskem dresu. Te uvodne minute so bile izena-
čene, nato je rahlo pobudo prevzelo gostujoče moštvo. Celjani, ki so najprej igrali nekoliko prepočasi, so jih počasi ujeli in vse do zaključka prvega dela se je igralo gol za gol. Takoj po odmoru so vajeti igre na igrišču prevzeli domači rokometaši. Ti so si hitro priigrali dva zadetka prednosti, ko se je tekma prevesila v zadnjo četrtino, pa je razlika narasla na štiri gole, ki jih domači niso več izpustili iz rok. Pokazali so željo, da se z zmago poslovijo od sezone. Ob koncu srečanja so se domačim na igrišču pridružili številni navijači in se veselili 50. lovorike RK Celje Pivovarna Laško v samostojni Sloveniji.
Celjski rokometaši so si po zadnji tekmi v sezoni oddahnili, se še enkrat poveselili in nazdravili.
Po tekmi, ko so se poslovili igralci, ki bodo v prihodnji sezoni igrali v novih sredinah, je bilo čustveno. Tudi Stanko Anderluh (v sredini) ne bo več pomočnik Tomaža Ocvirka. V prihodnje bo delal z mlajšimi selekcijami.
Na zaslužen počitek
Tako Celjani kot Velenjčani se zdaj odpravljajo na zaslužen počitek, saj je bila sezona zelo dolga in naporna. Predvsem za »pivovarje«. Črto pod njo je potegnil Jaka Malus, ki je eden tistih, ki se poslavlja od Celja: »Ta tekma je bila zame drugačna kot ostale. Zapuščam matični klub in se podajam na novo pot, to je moja prva pot v tujino, zato je še toliko težje. Ampak to je del našega poklica, zato se veselim novih izzivov. Glede
današnje tekme smo v prvem polčasu nekoliko premalo agresivno igrali v obrambi, v napadu pa smo imeli prepočasno žogo. V drugem delu smo vse to popravili, pokazali veliko srce in da se želimo od kluba in sezone posloviti z zmago.« Velenjčani so v drugem delu sezone nizali veliko boljše rezultate, kot so jih imeli v prvem delu. Jasno, najbolj po zaslugi trenerja Zorana Jovičića, ki je sedel na klop Gorenja. »Ta tekma ni odločala o ničemer, a kot vsaka ekipa smo si sezono
želeli končati z zmago. Zal nam to ni uspelo. V prvem delu smo imeli pobudo, bili malce boljši, v drugem je do izraza prišla daljša klop Celjanov, ki so igralce menjavali skozi celotno tekmo. Ni bilo več takšne svežine, prejeli smo nekaj lahkih zadetkov in Celja nismo več uspeli ujeti. Sezono smo zaključili bolje, kot smo pričakovali, osvojili smo drugo mesto, s katerim smo več kot zadovoljni,« je po srečanju dejal igralec Gorenja Domen Tajnik.
Foto: SHERPA
Zamenjava z večnimi rivali Panjtar iz Celja v Velenje
Rokometni klub Celje Pivovarna Laško se je za naslednjo sezono dogovoril za prihod mladega in zelo perspektivnega vratarja Mi-ljana Vujovića, ki bo v ekipi zamenjal Aljaža Panjtarja.
19-letni črnogorski vratar Miljan Vujović je zadnje tri sezone nastopal za velenjsko Gorenje, kamor je prišel iz Lovčena. Mladi Črnogorec bo kmalu postal slovenski državljan in bo imel pravico do nastopa za slovensko izbrano vrsto, kar je njegova velika želja, čeprav si ga v izbrani vrsti želijo tudi v Črni gori. S celjskim klubom je podpisal triletno pogodbo. »Gre za najboljši klub v Sloveniji, kjer so pričakovanja trenerja ter ostalih v klubu visoka, in verjamem, da bom to zaupanje opravičil. Za od-
Vratar Miljan Vujović in direktor celjskega kluba Rok Plankelj
hod v Celje sem se odločil, ker ocenjujem, da je to korak naprej v moji karieri. Čakajo nas trdo delo, treningi, v Celju si želim napredovati, kot
so to storili že mnogi igralci pred mano,« so bile besede Miljana Vujovića po prihodu v Celje.
MiK, foto: RK CPL
Velenjski rokometni klub pred koncem prvenstva predstavlja še četrto okrepitev za naslednjo sezono. Med vratnici v Velenje prihaja iz celjskega kluba Škofjeločan Aljaž Panjtar. 27-letni vratar je v letošnji sezoni nosil dres Celja Pivovarne Laško, z velenjskim klubom pa je podpisal dveletno pogodbo.
Panjtar je svojo športno pot začel v Škofji Loki, nato je eno sezono igral v Radovljici in kasneje dve sezoni preživel v Cerkljah. Pred dvema sezonama se je po treh letih igranja za domačo Loko pridružil ekipi iz Celja. Z Emirjem Taletovićem bo v Velenju tvoril eno najbolj perspektivnih vratarskih dvojic v Sloveniji. »Najprej bi se rad zahvalil celjskemu
Aljaž Panjtar je Celje zamenjal z Velenjem.
klubu za to priložnost in zaupanje, ki so mi ga izkazali. Vesel sem, da je prišlo do tega dogovora in da smo
našli skupni jezik. Prihod v Velenje vidim kot novo priložnost za dokazovanje. Izkušnje, ki sem jih pridobil v teh dveh letih v Celju, bom poskušal unovčiti in hkrati še nadgraditi. Prihodnje sezone se že veselim in si želim, da bi se ekipa dobro ujela,« so bile prve misli Aljaža Panjtarja. Športni direktor RK Gorenje Janez Gams je z navdušenjem po-komentiral prihod novega vratarja: »Aljažev prihod je samo še dodatna potrditev, da v klubu delamo dobro in da igralci verjamejo, da lahko pri nas naredijo še korak naprej. Z Emirjem se bosta zagotovo dobro dopolnjevala in tvorila kakovosten vratarski dvojec.« Aljaž Panjtar bo na dresu nosil številko 16.
MiK, foto: RK GORENJE
Celjska štafeta do zlata
Druga in tretja ekipa Plavalnega kluba Neptun sta se tokrat udeležili 6. Razvojnega pokala Boberček, na Ravnah na Koroškem. Celjski mladi nadebudneži so si ponovno priplavali odlične dosežke. Ponovno ni manjkalo osebnih rekordov.
V štafeti 4x100m mešano so plavalci PK Neptun zasedli 1. mesto. Štafeto so sestavljali Sebastjan Jug, Gašper Pevec, Laura Knez in Staša Jezovšek Špiljar. Medalj so se razveselili še Filip Bratina (2. mesto 200 m hrbtno, 3. mesto 400 m prosto), Julijan Pevec (1. mesto 50 m hrbtno, 100 m delfin, 2. mesto 200 m hrbtno), Gašper Pevec (1. mesto 50 m prsno), Izabela Pakiž Rumpf 2. mesto 50 m prsno), Sebastjan Jug (1. mesto 400 m prosto) in Vid Čujež (3. mesto 50 m prsno). Ekipi trenirata trenerja Franc Božiček in Robert Kekec.
Na Kodeljevem v Ljubljani je bila na sporedu druga nočna tekma. Celjske barve sta zastopala Janez Goršič in Julija Košak. Goršič je je nastopil v disciplini 100 m prosto in z osebnim rekordom dosegel prvo mesto v svoji kategoriji. Košakova je tekmovala na 100 m prosto ter 50 m hrbet, vpisala pa je 5. mesto v absolutni kategoriji. Na 50 m prosto je odplavala osebni rekord in prejela srebrno medaljo v absolutni kategoriji.
MiK
Celjski plavalci so se prešerne volje vrnili tudi z Raven na Koroškem.
Celjanke v pričakovanju žreba
SPORT
19
Slovenke se potijo v Laškem
V drugi polovici junija bo znano, katere ekipe bodo tekmovale v novi sezoni mednarodne Waba Jadranske lige za košarkarice. Osem jih je že znanih, morebitne dodatne bodo potrjene na skupščini tekmovanja, ki bo v četrtek, 20. junija, v Slavonskem Brodu.
Dres članske reprezentance Slovenije na pripravah na evropsko prvenstvo nosijo (od leve) Maruša Seničar, Aleksandra Krošelj, Zala Friškovec in Lea Debeljak.
Janežič do rezultata sezone
Luka Janežič je v Stockholmu in Pragi zelo dobro nastopil.
MITJA KNEZ
Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje je že potrdil sodelovanje, enako tudi Bu-dućnost Bemax iz Črne gore, Banovići in Orlovi Banja Luka iz Bosne in Hercegovine, hrvaška Trešnjevka, beograjska Crvena zvezda in kluba iz Bolgarije, Beroe ter Montana. Skupščina tekmovanja
Športno društvo Gaberje je tradicionalno Cicibania-do, sicer okroglo 40., zaradi neugodnih vremenskih razmer izpeljalo v telovadnici. 117 najmlajših nadebudnih telovadcev v devetih skupinah iz enot Vrtca Tončke Čečeve, Mavrice Vojnik, Športnega društva Nova vas in ŠD Gaberje je pokazalo kopico gibalnih spretnosti na domiselnem spretno-stnem poligonu.
Cicibaniada se je razvila iz nekdanjega partizanskega mnogoboja, ki je poleg klasičnih telovadnih prvin in orodij zajemal več športnih panog in ga je v Celju organizirala Športna zveza Celje za osnovnošolsko mladino. Po »usah-nitvi« mnogoboja je Športno društvo Gaberje, takrat še Partizan Gaberje, tradicijo nadaljevalo in jo usmerilo na najmlajše člane družbe pod geslom »kar se Janezek nauči, to Janezek zna«. In to v preprosti želji, da že najmlajšim približa zdrav življenjski slog, trajne gibalne navade in seveda čim več gibalnih spretnosti. Ko je pred 24 leti Športna unija Slovenije razvila projekt Veter v laseh - s športom proti zasvojenosti, je tudi ŠD Gaberje, katerega predsednik je Metod Trebič-nik, vključilo Cicibaniado v ta vseslovenski in evropski
bo postregla tudi z žrebom tekmovalnih parov za novo sezono ter posledično s točnimi termini tekem.
Odigrale prvi tekmi
Ženska članska košarkarska reprezentanca v Laškem nadaljuje priprave na evropsko prvenstvo. V dvorani Tri
projekt. Vse do danes z izvedbo akcije društvo spodbuja najmlajše k aktivnemu preživljanju prostega časa, kar je ob vsesplošni različni zasvojenosti današnje »se-
lilije bo v tem tednu opravila novih pet treningov. Danes in jutri se bo spet predstavila navijačem. Na turnirju v Trbovljah se bo pomerila s Švedsko in z Veliko Britanijo. Po dveh tednih napornih priprav so izbranke selektorja Damirja Grgića pretekli konec tedna dočakale prvi pripravljalni tekmi. Proti Češki in Hrvaški so v laški dvorani Tri lilije zabeležile zmago in poraz, strokovni štab je dobil jasno sliko o dosedanjem opravljenem delu. Slovenke bodo evropsko prvenstvo začele v četrtek, 27. junija, ob 16. uri, ko se bodo v Nišu pomerile z Madžarkami.
svojo
deče« generacije izjemnega pomena. Tokrat so se mladi izkazali tudi z dobrodelnostjo z zbiranjem zamaškov za pomoči potrebne otroke.
MiK
Član celjskega Kladivarja Luka Janežič je na atletskem mitingu v Pragi v teku na 400 metrov zasedel tretje mesto, in sicer s svojim najboljšim časom sezone 45,80 sekunde. Z rekordom Memoriala Jožefa Odložila je slavil Baboloki Thebe iz Bocvane (45,09).
Prejšnji rekord mitinga v Pragi je imel v lasti prav Janežič, ki je 45,23 sekunde tekel 5. junija 2017. Rekord je tokrat izboljšal dvakratni afriški prvak Thebe, ki je bil četrti na prejšnjem svetovnem prvenstvu leta 2017 v Londonu. Pred slovenskim rekorderjem je bil le še Američan Vernon Norwood (45,23), med drugim član zmagovite ameriške štafete na svetovnem prvenstvu leta 2015 v Pekingu.
Stopnjevanje forme
»Vesel sem rezultata sezone in da sem dobil končno tiste prave občutke nazaj. Na koncu sem se počutil močnega in bi lahko tekel celo malo hitreje. A sem se spustil pod 46 sekund. Bil sem rekorder mitinga, vendar me je prehitel zelo močan tekmec, zato se s tem nikakor ne smem obremenjevati. Dobra tekma, izvrstni tekmeci, dobri pogoji, uspelo mi je izpolniti osebni cilj,« so bile prve besede Luke Janežiča, ki pred nadaljevanjem sezone dobro stopnjuje formo. »Zdaj me čaka še napad na normo za svetovno prvenstvo, na 45,30 sekunde. Upam, da mi bo uspelo že prihodnji teden v Franciji. V Sloveniji bom nato tekel na atletskem pokalu v Celju in nato na evropskih igrah v
Minsku. Še vedno imam rezerve v drugem zavoju. Prvih 200 metrov mi gre dobro, potem slabše. Finiš je bil tokrat spet meni podoben in sem vesel takšnega zaključka,« je še dodal Luka Janežič.
Izjemna konkurenca
Janežič je pred mitingom v Pragi tekel tudi na diamantni ligi v Stockholmu, kjer je v teku na 400 metrov zasedel peto mesto (46,60). Tekel je na osmi progi in pogumno začel ter si nato v zaključku v močni konkurenci zagotovil peto mesto. Zmagal je Američan Michael Norman (44,53), svetovni dvoranski rekorder na 400 m. »Ta tekma je bila na ravni finala svetovnega prvenstva, ne vem, če sem kdaj tekel v močnejši konkurenci, tudi na največjih tekmovanjih ne. Zato sem zelo vesel petega mesta. Glede na štartno listo
sem bil najšibkejši člen med vsemi, a na koncu ni bilo tako. Čas sicer ni nič posebnega, a so tudi vsi ostali tekli sekundo počasneje od osebnih rekordov. Ob mrazu, vetru in dežju je bilo kaj več težko doseči,« je dejal Janežič, ki je tekel na nekoliko slabši progi. »Že pred tem sem vedel, da bom dobil najslabšo, osmo ali prvo progo. Dobil sem boljšo od teh dveh in sem bil že zato boljše volje. Zelo dobro sem začel tekmo, prvih 200 m. Prvih 220 m me ni nihče prehitel in že tedaj sem vedel, da sem dobro na poti. Zadnjih 100 pa je bilo zelo težko, res mi je zmanjkovalo moči, a sem osvojil peto mesto v zaključku. To je dober pokazatelj, da smo dobro delali v pripravah in da tečem dobro tudi v najmočnejši svetovni konkurenci,« je še pristavil Luka Janežič.
MiK, foto: LJ
Trstenjakova in Nareksova brez iger
Slovenska judo reprezentanca bo s petnajstimi tekmovalci najštevilčnejša zasedba slovenske reprezentance na junijskih evropskih igrah v Minsku. S premiere pred štirimi leti v azerbajdžanskem Bakuju so se judoisti vrnili s štirimi kolajnami, tudi tokrat so cilji visoki, čeprav se ekipa ubada z vrsto zdravstvenih težav.
Celoten dogodek s 4000 športniki iz 50-ih držav pa spominja tudi na nekakšne evropske mini olimpijske igre. Za judoiste ima tekma dodaten naboj, saj šteje tudi za evropsko prvenstvo, a v slovenskem taboru so si enotni, da bo glavna tekma sezone jesensko svetovno prvenstvo v Tokiu, vmes pa bodo še kako pomembni nastopi na grand slamih in grand prixih, kajti osvojene točke štejejo tudi za kvalifikacije za olimpijske igre 2020. Svoje načrte imajo pred evropskimi igrami tudi v celjskem klubu Sankaku Z'dežele, kjer najvišje meri Ana Ve-lenšek, Petra Nareks in Tina Trstenjak pa na tekmovanje zaradi poškodb ne bosta odpotovali.
MiK
Najmlajši pokazali spretnost
Najmlajši so tudi letos navdušili in obenem potrdili, da na mladih svet stoji.
Srabotnik do ekipne medalje
Slovenski kajakaši so na evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Pauju zasedli drugo mesto. Na cilju je sprva kazalo, da bodo ostali brez kolajne, a so jim po pritožbi vrnili dve kazenski sekundi, kar je bilo dovolj za srebro.
Peter Kauzer, Martin Srabotnik in Niko Testen so zaostali le za Čehi, ki so zmagali prepričljivo. Tretji so bili Nemci. Kajakaši so osvojili 17. slovensko kolajno v ekipni konkurenci, s štirimi zlatimi so tudi najuspešnejši med slovenskimi ekipami. Pri vseh štirih zlatih kolajnah je sodeloval Kauzer, ki tako še naprej zbira odličja z največjih tekmovanj. V tekmi posameznikov je Srabotnik danes končal v polfinalu, in sicer na 25. mestu.
MiK
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Ta črn dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza... Tiho si odšel kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine .
V SPOMIN
THOMASU CVIKLU
(22. 1. 1976 - 7. 6. 2006)
Mineva dolgih trinajst let, kar si nas prehitro zapustil, dragi Tomi.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu, mu prižgete kakšno svečko, podarite kakšen cvet ali se samo z lepo mislijo spomnite nanj.
Tvoja mami
830
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre,tete in botre
ZOREZALOKAR
rojene Romih s Teharske ceste 68, Celje (11. 1. 1930-24. 5. 2019)
se iskreno zahvaljujemo vsem sosodnikom, sosedomin prijateljem za izraženo sožalje ter podarjeno evetje, sveče in svete maše.
Zahvaljujemooe tudi osebju Doma svetegapožefa za vso nego in (oskrbo. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
JANKA ŠPESA
iz Šm iklavža
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom ter ZšAm Celje, Zreče, Slovenske Konjice in Radeče.
Hvala poveljniku Damjanu Senici, govorniku gospodu Ofentavšku, pevskemu zboru z Ljubečne in gospodu Per-gerju za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Žalujoči: vsi njegovi
822
MOTORNA
VOZILA
KOSILNICO Alpina, prva originalna barva, zelo malo rabljeno, v brezhibnem stanju, pripravljeno na košnjo, prodam. Telefon 041 980-188.
L 54
PRODAM
RENAULT Modus, 1,5 dci, 2005, prvi lastnik, 281.000 km, redno servisiran, dobro ohranjen, prodam. Cena 1.400 EUR. Telefon 040 229-743 .	8 5 4
STROJI
KUPIM
PRODAM
TRAKTOR Štore 504 fiat, 4 x 4, v zelo dobrem stanju, letnik 1985, prodam. Telefon 070 738-979.	788
KIPER prikolico, 1,90 x 3,20 m, silokombajn Sip SK 80, samonakladalko Sip 19, dvo-brazdni plug Imt, 12 col, in vile za traktor, za nošenje sena, prodam. Telefon (03) 5871-556, 031 799-476. 817 LUŠČILEC koruze Sip Šempeter, na traktorski pogon, prodam. Telefon 031 275-158. p KOSILNICO Alpina, frezo in plug za Gorenje Muta, šrotar, 5,5 kW in traktor Štore 402, 1.000 delovnih ur, prodam. Telefon 041 710-193.	832
NAKLADALKO Sip 19-6, prvi lastnik, zelo malo rabljeno, na majhni kmetiji, garažirano, in puhalnik Tajfun z motorjem prodam. Telefon (03) 5796-111.	842
NOVE prekucne vile za prenos okroglih bal prodam. Telefon 041 807-853. 846
POSEST
PRODAM
ODDAM
MAJHNO stanovanje, preprosto opremljeno, oddam ženski v stiski. Brez najemnine, plačilo samo tekoči stroški. Telefon 577470 7.
im valom
M«

To soboto, 8. junija, se bodo izleta v vrt zdravilnih in aroma-tičnih zelišč v Žalcu ter na Celjsko kočo, ki ga že sedemnajstič zapored pripravljamo v naši medijski hiši v okviru oddaje Zeleni val, udeležili izžrebanci:
Alenka KVEDER, Celje, Mihael BREČKO, Šentjur, Rozika KRI-ČEJ, Laško, Mirko FLANDER, Laško, Ivan KOROŠEC, Celje, Jožica GUNZEK, Šmarje pri Jelšah, Ivan MIRNIK, Frankolovo, Olga SLEMENŠEK, Vojnik, Zorica SEVŠEK, Celje, Anica GOLHLEB, Celje, Jožica CVIKL, Žalec, Evica DRAČ, Gorica pri Slivnici, Martina TURKOVIČ, Laško, Jasna VIDMAJER, Podplat, Marija SLUGA, Dramlje, Cvetka KOLMAN, Gorica pri Slivnici, Valčka KANTUŽER, Gorica pri Slivnici, Terezija MURKO, Celje, Pavla TOVORNIK, Planina pri Sevnici, Jožica ŠMID, Jurklošter, Ivica TOPOVŠEK, Gomilsko, Ana RAZGORŠEK, Šmartno v Rožni dolini, Dragica KOLARIČ, Celje, Trezika NEUHOLD, Petrovče, Jožica ROM, Šentjur, Jože DROBINC, Sveti Štefan, Jože ROJNIK, Polzela, Tatjana TOVORNIK, Dobje, Jožica PLANINŠEK, Celje, Jožica KRISTAN, Šmartno v Rožni dolini, Marija HRIBAR, Prebold, Ana GOLEC, Laško, Jožica POVŠE, Vojnik, Matija ŽERJAV, Dobrna, Jožica ČOKLC, Laško, Rezka VODENIK. Štore, Marija MEZNARIČ, Dramlje, Sonja Zofija OBLAK, Vojnik, Anica ZAGRUŠOVCEM, Nova Cerkev, Polona MAJCEN, Nova Cerkev.
Se vidimo v soboto!
novi tednik	rad	io cel	ie
PODARIM
PRODAM
KOSILNICO Bucher Sip, zelo malo rabljeno, v brezhibnem stanju, prodam. Telefon 041 805-110.
L 54
MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčer, kmetijski stroj, traktor, pajek, prikolico in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
599
NA morju prodam hišo in parcelo in oddam apartmaje za poletni dopust. Stinica, Hrvaška. Telefon 041 574-125 ali hajdi.kir@ gmail.com.	p
NA Lopati prodam parcelo, 700 m2. Več informacij po telefonu 041 285-424. 834
STANOVANJE
845
OKRASNO, dobro ohranjeno 6-delno omaro podarim. Kombinirati je možno tudi po delih. Telefon 031 442-443, (03) 5718030.
826
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
PRAŠIČE, težke od 30 do 50 kg in od 100 do 1770 kg, prodamo. Domačk hrana, možna dostava. Telefon 0313111-476. p
KOKOŠI nesn ice jark-ce, rjave in bele barve, pred nosnostjo, prodamo. Pri°eljeitio na dom. Telefon 070 545-481.	p
KUPIM
ЕШЛШЈ
lastroioginja
(106430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja
ŠTIRI telice simentalke, težke od 550 do 650 kg, pašne, primerre za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 756-790,
844
KOZLA, starega 9 mrse cev, za na daljnjo rejo ter kozlič0e za rejo ali zakol prodam. Telefon 031 585-813.	849 PRAŠIČA, mesni tip, težkega -ribližno 100 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (031 085-003. 84o MINI s hetlaud poni, rjav, z lepo bogatr grivo, na voljo lastnike, ki ga bo božal in rdzva-jal. Telefon (03) 5796-114 842 BREJE pašoe telrce ali krave prodam ali mekjam za kravo nti zakol. Telefon 031 53Z-745. seo ČEBELE na nakladeih AŽ-osnovah, 6 družin in 4 drežino na 2P3 lr osnovah orodam. Šentjur, eelefon 040 161-379. 852
DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
VSE vrste krav in telic za zakol, lahko tudi slabše rejb za na pašo, kupim. Dobro plačilo - takoj. Telefon 041 544n270. p
i"
Naročilaspror omamo nie pri ш азм^адшиппћпа
RA RA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE
PSA čuvaja, mešanca, starega do 8 mesecev, kratkodlakega, kupim. Telefon 041 936834.	p
PRODAM
BAL4, suhe, in slamo 2019, erodam. Telefon 031 862-081, 041 880-798.
843
ANG LESKA
JAVNA VODSTVA
aOKPkJlNSkl MUZEJ'CEIJE WPW.P40MUZ-iE.5l INFO o. PO KM UZ-C E.S! ON4!№Z2.driP1 iS
VSTOPNINA: St
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Srce nam žalost je ranila, ker te med nami več ni. Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj med nami še živi.
V SPOMIN
Mineva drugo leto, kar nas je zapustil dragi
IGOR ANDERLUH
Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu. Vsi njegovi
Umrla je naša upokojena sodelavka
ANA POLAJŽAR
zaposlena kot kuharica v službi za prehrano
Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje
Nasmešek tvoj nikoli v nas
ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel.
V SPOMIN
Minilo je šest let, kar nas je za vedno zapustila draga mami
JUSTINA GRIL
z Brega pri Celju (25. 9. 1951 - 7. 6. 2013)
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji prižigate sveče in postojite ob njenem grobu.
Hči Irena in sin Dušan
VINO, belo, rdeče, modra frankinja, odlične kakovosti, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735.	p NOV, ekološko pridelan krompir prodam. Telefon 031 559-820.
KUPIM
848
OSTALO
PRODAM
ZAPRAVLJIVČEK prodam ali zamenjam za kobilo za zakol ali za žrebeta. Telefon 031 733-965. _ 780 140 vinogradniških stebrov, Šentvid pri Gro-belnem (Gornja vas), prodam. Telefon (03) 5708-025.	814
MISKANTUS zastirko, ki preprečuje rast plevela, zadržuje vlago in v veliki meri odganja polže z vaših vrtov, dobite na kmetiji Zorko, Babno 19b, Celje. Telefon 041 741-02 8 .	81 5
DRVA, bukev, na paletah, dolžina 25, 33 in 50 cm, prodam. Cena 130 EUR. Po dogovoru možna tudi dostava. Telefon 051 743-942.	p
OHRANJENO otroško kolo poceni prodam. Telefon 5774-707.	845
NEŠKROPLJENE suhe ali sveže obrane kamilice in zajčnik kupim. Telefon 041 758-084.
853
MOŠKI, star 69 let, želim spoznati preprosto žensko za skupno življenje. Telefon 070 337-174.	827
47-letni fant želi spoznati žensko za resno zvezo. Če me želiš spoznati, mi piši. Telefon 030 747-845.	851
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
MARIJE ZAJC
iz Male Breze 1 (28. 11. 1930 - 19. 5. 2019)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovane sveče, cvetje in svete maše, izražena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi Komunali Laško, gospodu župniku, govorniku Jožetu Ka-pelu, pevcem iz Šentruperta, trobentaču, gospe Miciki za molitve ter sodelavkam Mercatorja Ljubljanska in Otok. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Življenje celo si garala, vse za dom in družino dala,
sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V 94. letu je tiho zaspala naša draga mama, tašča in stara mama
ZORA PAVLIC
iz Lokavca pri Rimskih Toplicah
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, izrekali sožalja, darovali sveče in jo na njeni zadnji poti pospremili v večnost. Zahvala gospodu župniku Klemnu za lepo opravljen cerkveni obred, duetu Marini in Franju za prelepe poslovilne pesmi, govorniku Dušanu Banku in pogrebni službi Komunale Laško. Prisrčna zahvala tudi Sonji Selič, Hermini Zorko in Društvu upokojencev Rimske Toplice.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAPOSLITEV
IŠČEMO upokojenko za oskrbo starejšega upokojenca. Informacije po telefonu 041 994-435.
824
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 840
Avtohiša Kos, d. o. o.,
Ločiška cesta 10, Polzela zaposli
avtoserviserja
z izkušnjami na področju diagnostike in elektronike.
Pisne prijave pošljite do 30. 6. 2019 na elektronski naslov: info@avtohisakos.si
DNEVNI lokal Pišek Bar na Lopati pri Celju išče novo sodelavko/sodelavca na delovnem mestu natakar/natakarica. Vse zainteresirane vabimo, da pokličejo telefonsko številko 041 945-118 (Mitja). n
ZAPOSLIMO cvetličarko z izkušnjami in z
možnostjo nadaljevanja obrti. Cvetličarna Majda Mauer, Dušana Kvedra 34, Šentjur, telefon 041 720-531.	n
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vddm г штј!
Poroke
Celje
Poročila sta se: Maša ŠTAR-KAN in Alen JOVIĆ, oba iz Celja.
Šentjur
Poročili so se: Barbara DELČNJAK in Elvis GOVEDIČ, oba iz Gradišča pri Vojniku, Lara KEZIĆ in Žan MOŠKO-TEVC, oba iz Celja.
Laško
Poročili so se: Špela ZA-
LOKAR iz Brstnika in Gregor MARCEN iz Dobrine, Miri ALAUF in Džemal DURIĆ, oba iz Zagorja ob Savi, Eva KRANJ-ČEC in Uroš SLAPNIK, oba iz Spodnje Rečice.
Žalec
Poročili so se: Nives OREHO-VEC in Roman NOVAK, oba iz Stropnika, Barbara PAREŽNIK iz Šentjurjain Aljaž SIRŠE iz Grajske vasi, Špela KRAJŠEK iz Pernovega in Aleš NOVAK iz Žalca, Urška DOLAR iz Lok pri
PONUDBE
za zrele, resne ljudi z vse države
031836378
http://www.zau.si
Taboru in Darjan KRAMAR iz Tabora, Špela ZORKO iz Založ in Klemen BOŽNIK iz Križ.
Velenje
Poročili so se: Anica BRLO-ŽNIK in Marko KODRUN, oba iz Šoštanja, Amela AVDIĆ in Damir HALILOVIĆ, oba iz Velenja, Nina VRABIČ in Dejan ŠTEFANIČ, oba iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Hermina KOLAR iz Celja, 85 let, Franc ŠTAHL s Polzele, 77 let, Jožef JAKOB iz Gotovelj, 81 let, Zorica ZA-LOKAR iz Celja, 89 let, Marija KLINC iz Vinske Gorice, 80 let, Zvonimir MOČNIK iz Štor, 79 let, Borut ZEMLJAK iz Lahove-ga Grabna pri Laškem, 51 let.
Šentjur
Umrla je: Elizabeta MAJO-RANC iz Prožinske vasi, 87 let.
Laško
Umrla je: Amalija ŠKOBER-NE iz Padeža, 87 let.
Žalec
Umrli so: Ivan HRAŠAR s Polzele, 69 let, Ana JESENIČ-NIK iz Pongraca, 88 let, Alojz ŽGANK iz Žalca, 84 let.
Velenje
Umrla sta: Milan RAJŠTER iz Velenja, 66 let, Elizabeta KLAVŽ iz Šoštanja, 85 let.
Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje
n
22
NAPOVEDNIK
radio celie
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 6. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 7. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 8. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila,
9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev
NEDELJA, 9. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 10. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kroni-
ka, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 11. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 12. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 10.15 Ku-hajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjič-ka, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
ŠPORTNO
MaLeJivau veLiKe LJUBezNi
Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje
^ avtor: Luka Žerjav j
Kino
Spored od 6. 6. do 12. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Aladin - pustolovski, fantazijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.10, 19.40 sobota, nedelja: 14.40, 17.10, 19.40
Brez dotika - romantični, drama sobota, nedelja: 13.30 Brightburn - drama, grozljivka, fantazijski
od četrtka do torka: 21.15 Čudežni park - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.50
sobota, nedelja:15.00, 16.50 sreda: 15.40
Godzila 2: Kralj pošasti - fantazijski, akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.45, 20.40 sobota, nedelja: 14.20, 18.45, 20.40
John Wick 3: Parabellum - akcijski, triler
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20 petek, sobota: 18.20, 22.10 Korgi: kraljevski kuža z velikim srcem - animirani sobota, nedelja: 13.50 Možje v črnem: Globalna grožnja - akcijski, komedija, fantazijski
sreda: 20.00
Možje X: Temni Feniks - akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 15.40, 18.00, 20.20 petek, sobota: 15.40, 18.00, 20.20, 22.35
sreda: 16.20, 17.30, 20.15 Pokemon: Detektiv Pikachu -
animirani, družinski, pustolovski četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 sobota, nedelja: 14.00, 16.10 Prevarantki - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 18.40, 20.00 petek, sobota: 18.40, 20.00, 22.00 sreda: 18.40, 19.50 Pri mami - grozljivka, triler od četrtka do torka: 15.50, 21.00 sreda: 15.50, 21.15 Rocketman - drama, biografski, muzikal
sreda: 17.50, 20.50 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.20, 17.00, 18.10 sobota, nedelja: 14.30, 16.20, 17.00, 18.10
sreda: 16.10, 17. 00. 18.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.20 sobota, nedelja: 13.40,15.30,17.20 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski, OV od četrtka do srede: 19.10 To še spijemo pa gremo - komedija
od četrtka do srede: 20.50
ineiroiMil
ČETRTEK
20.00 Požiganje - drama PETEK
19.00 Ljubljeni - drama
21.00 Rocketman - biografska
drama
SOBOTA
18.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski, 19.30 Požiganje - drama NEDELJA
18.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustolovski, 20.00 Rocketman - biografska drama SREDA
20.00 Ljubljeni - drama
novi tednik
KINOVELENJE
PETEK
18.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustol.,3D 19.00 Julija - psihološka romantična drama
20.00 Možje X: Temni Feniks -
akcijski, pustolovski, fantazijski 22.15 Pri mami - grozljivka SOBOTA
18.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustol.,3D 18.30 Julija - psihološka romantična drama
19.50 Rocketman - biografska drama
20.15 Možje X: Temni Feniks -
akcijski, pustolovski, fantazijski NEDELJA
16.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2 - animirani, komedija, pustol.,3D 18.00 Pri mami - grozljivka 19.00 Julija - psihološka romantična drama
20.00 Rocketman - biografska drama
PONEDELJEK
17.30 Rocketman - biografska drama
20.00 Požiganje - drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 6. 6.
16.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi v angleškem jeziku
16.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Recital tolkalista Kristjana Turnška
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Čutim Slovenijo, čutim Celje
odprtje občasne razstave
18.00 Pokrajinski muzej Celje Barbarina dvorana
Literarno-glasbeni večer Gimnazije Lava
18.00 Velenjska promenada
Vokalna skupina Cvetke
Večeri v amfiteatru
19.00 Savinov likovni salon Žalec
Likovna dela Antona Holobarja
odprtje razstave
19.00 Dvorana Glasbene šola Rista Savina Žalec Nastop učencev 1. razredov kitare
19.19 Mestna knjižnica Velenje Velenjske zgodbe 2
predstavitev knjige Bojana Glavača
19.30 Glasbena šola Velenje Pevci Glasbene šole Velenje
letni koncert
20.30 Vodni stolp_
Jazzst friends
celjski dan džeza
PETEK, 7. 6.
17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin, Pečovnik Almino glasbeno popotovanje
glasbena pravljica, izvaja: Inga Ulokina, v počastitev 130. obletnice rojstva in 100. obletnice Alminega odhoda na pot okoli sveta, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade
18.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Recital flavtistke Lize Tkalčec in pianistke Julije Krajnc
18.00 Kulturni dom Vojnik Kulturna prireditev KS Vojnik s podelitvijo krajevnih priznanj
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Zgodba o mali Dorimu
premiera glasbeno-plesne predstave v izvedbi učencev Glasbene šole in plesalk plesne šole Harlekin Celje
18.00 Kulturni dom Gornji Grad Veseli, razigrani, nagajivi ...
folklorna prireditev
18.00 Velenjska promenada Posvečeno vodi
večer ob kitari s Simonom Goriškom
18.00 Velenjski grad
Kaj pa Leonardo?
odprtje likovne razstave
19.00 Galerija Kvartirna hiša
Celje_
Dimenzija IV
odprtje razstave Beti Bricelj
19.00 Atrij U4, Gosposka ulica
Celje_
KUD Galiarda v Umetniški četrti
predstavitev uspešnic in zaključek s plesno delavnico 19.00 Galerija Železarskega muzeja Štore Fotoklub Štore Steel odprtje pregledne fotografske razstave; vstop prost
19.00 Grad Podsreda_
Moški pevski zbor Kozjanski park Kozje
letni koncert, gostje: Jana Polšak, citre in Etno skupina Nojek
19.00 Kulturni dom Dobrna
Zelene trave
predstavitev 2. pesniške zbirke Bojana Vrečerja 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Zbor Popseslish
koncert 19.30 Glasbena šola Velenje MePZ Gorenje letni koncert
20.00 Galerija AQ Celje_
Črno-bela divjina odprtje razstave Gorazda Goloba
20.00 Dom sv. Jerneja Vojnik In spiritu
koncert
SOBOTA, 8. 6.
10.00 Mestno središče Celja, na zvezdi
Dobimo se v mestu
nastop plesnih skupin Plesnega foruma Celje in KUD Igen
10.00 do 13.00 Mestno središče
Celje, Atrij U4_
Celjani Celjanom: Ulično slikanje na temo Mesto svobode
člani KPD Svoboda Celje bodo slikali na ulicah starega mestnega jedra
12.00 do 22.00 Krekov trg Celje Dobimo se v mestu: All in
dan plesa in hip hop kulture, vstop prost; v primeru slabega vremena v Celjskem domu
17.00 Celjska kulturnica Čarobni svet lutk: Zverinice iz Rezije (Priredba rezijanskih ljudskih pripovedk) otroška predstava v izvedbi vzgojiteljic Vrtca Velenje (Enota Lučka), primerno za otroke od 3. leta dalje; vstop prost
18.00 Grad Podsreda_
Med nebom in zemljo
letni koncert MePZ Bistrica ob Sotli ob prazniku občine Bistrica ob Sotli, v primeru slabega vremena v dvorani Kulturnega doma Bistrica ob Sotli
18.00 Dom kulture Velenje Črno-beli film 26. zaključna produkcija Plesnega studia N Velenje
NAPOVEDNIK
23
OSREDNJA
Knjižnica Celje
1
20.00 Dom krajanov Vrbje
Črnska duhovna glasba z zborom Bee Geesus Ljubljana
koncert
20.30 Pred Domom kulture Velenje Big banda it!
Koncer MoZZAJik festival
NEDELJA, 9. 6.
18.00 Drevesna hiša, Mestni gozd
Klasični prisluhi 2019: AirString Duo
koncert, izvajata: Luka Železnik, flavta in Uroš Barič, kitara; vstop prost
18.00 Letno gledališče Limberk Griže
Godba Zabukovica
pomladni koncert
19.30 Kuba kafe Celje Kaj bi, Che bi
avtorski projekt Nuše Komplet Peperko, Žige Medveška, Nuše Ofentavšek in Mihe Peperka
20.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Večer pod Ipavčevo lipo -Kdaj rože cveto?
večer posvečen skladatelju Jakobu Ježu, naravi in človeku
PONEDELJEK, 10. 6.
18.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Recital pevcev Ajde Laznik, Mie Vučkovič in Martina Mutca
TOREK, 11. 6.
17.00 Park Svobode Celje (nasproti gledališča) Pozdrav poletju z Gledališčem Celje
glasbeno začinjena predstavitev nove sezone, vstop prost, v primeru slabega vremena na Malem odru SLG Celje
18.00 Mestna plaža Celje Dobrodošli v svetu zgodb: Zmaj
izvaja: Bimbo Teater, primerno za otroke od 2.
do 7. leta, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade
18.00 Velenjska promenada Vokalna skupina Vox Corde
večeri v amfiteatru 19.00 Narodni dom Celje
Vesele pesmi pomladi
letni koncert Mešanega pevskega zbora pevskega društva upokojencev Celje z gosti; vstop prost
19.30 Vodni stolp_
Rock tuba
nastopajo: Tuba-evfonij ansambel Glasbene šole Kranj skupaj z učenci Glasbene šole Celje, I. gimnazije v Celju in Glasbene šole Kamnik; vstop prost, v primeru slabega vremena v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje
SREDA, 12. 6.
18.00 Celjska kulturnica
Mlada literatura - finale in Supernova 6
dogodek izvaja: Celjsko literarno društvo
18.00 Celjski mladinski center Tomo Veber
odprtje razstave; vstop prost
18.00 Mestna knjižnica Velenje Prevarani sokoli
knjigo bosta predstavila avtorja Ivan Čuk in Aleks Leo Vest
Ostale prireditve
ČETRTEK, 6. 6.
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Znanje kot edini človekov zaklad - moje izkušnje in odkritja
gostja: dr. Ana Krajnc, pogovor bo vodila Jolanda Železnik
20.00 Trg Celjskih knezov
Čarobnost mestnih trgov
modna revija mestnih blagovnih znamk in ostalih celjskih ustvarjalcev, vstop prost; v primeru slabega vremena odpade
SOBOTA, 8. 6.
6.00 Start v Grižah_
12 ur Bukovice
7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje
Zbor med 7.30 in 8.00 Izpred ŽP v Zidanem Mostu 24. pohod po Aškerčevi poti v sklopu akcije Po laških poteh
8.00 Zbor pod lipo pri
samostanu v Olimju 14. tradicionalni pohod po Kozjanskem parku
8.00 Zbor pred cerkvijo sv. Jerneja v Vojniku
Tradicionalni pohod Vojnik-Dramlje
8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
8.00 do 13.00 Inotrak Kapla, Tabor
Sejem strodobnikov, delov in opreme
8.00 do 18.00 Vrt Rifnik Šentjur in Vrt v strmini Slivnica pri Celju
Dan odprtih vrat
tudi v nedeljo ob istem času
9.00 do 11.00 Ponirkova
postojanka pri Ribniku Vrbje
Otroške ustvarjalne delavnice
10.00 Drevesna hiša, Mestni gozd Celje Kako postati vilin
delavnica za otroke z Ivano Ristić, v primeru slabega vremena odpade
10.00 do 13.00 Glavani trg Celje Celjani Celjanom: Celje, moja likovna delavnica
likovne delavnice in animacije primerne za otroke in mladino; vstop prost
10.00 do 20.00 Krekov trg Celje Dobimo se v mestu: Urbana dnevna soba
pripravlja KŠOC
15.00 do 19.00 Pri fontani piva v Žalcu
Druga golažijada z Izvirnimi muzikanti
13.00 do 22.00 Glavni trg Celje
Dobimo se v mestu: tretji knežji festival piva in prvi knežji festival burgerjev
spremljevalni program in ustvarjalne delavnice za najmlajše; vstop prost
NEDELJA, 9. 6.
9.00 Štart s Petrovega trga v Šempetru v Savinjski dolini
Pohod od Petra do Pekla
9.00 do 12.00 Pri samostanu Olimje
Dan odprtih vrat čebelnjakov
10.00 Dom sv. Jožefa Celje Binkoštno srečanje starejših
16.00 do 18.00 pri Ribniku Vrbje Jezdenje ponijev
PONEDELJEK, 10. 6.
10.00 Glavni trg Celje_
Celjani Celjanom: Majhni arhitekti v velikem mestu
arhitekturna delavnica za predšolske otroke; vstop prost
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju
TOREK, 11. 6.
16.30 Ljudska univerza Celje Hrana, naše zdravilo
predavanje naturopatinje Erike Brajnik; vstop prost
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta: Moj prvi herbarij
ekološka ustvarjalnica za otroke in starše
18.00 Ljudska univerza Celje
Delavnica za starše: Zakaj imava manj spolnih odnosov kot na začetku?
predava dr. Sara Jerebic; vstop prost
SREDA, 12. 6.
11.00 Celjski dom_
Je magnezij res vsemogočen?
predava: Katarina Mlakar, mag. farm., vstop prost
18.00 Mestna plaža
Celjani Celjanom: Širimo pozitivnost
izvaja Zavod za vas živim, vstop prost; v primeru slabega vremena dogodek odpade
20.00 Celjski mladinski center Milonga
večer argentinskega tanga; vstop prost
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019
Likovni salon Celje: razstava Fig.2, umetnici: Brishty Alam, Nicole Prutsch; do 15. 6. Celjska kulturnica: razstava likovnih del slike in fotografije, ustvarjenih na 2. delu I. likovne kolonije Zima-pomlad-poletje-je-sen: Pomlad; do 30. 6. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Sto let samostojne province sester usmiljenk, zgodovinska razstava ob jubileju ustanovitve reda; do 31. 7.
Galerija Grda račka Celje: razstava Hešteg grda račka; do 16. 6. Avla OŠ Lava: 10. medgeneracij-ska razstava likovnih del z naslovom Dotiki narave učencev OŠ Lava ter likovne skupine Prijatelji iz Celja; do 11. 6. Mestna plaža Celje, Savinjsko nabrežje: razstava zloženke Flying High Branka Lesjaka; do 31. 8.
Schwentnerjeva hiša Vransko:
razstava Bela krizantema, abi-entalna postavitev ateljejev Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar in Martine Obid Mlakar; do 30. 8.
Galerija Železarskega muzeja Štore: razstava kiparskih del Difuzija kulture avtorja Ilije Kela-vića; do 7. 6.
Galerija Velenje: razstava Inventura 19 likovnih del dijakov umetniške gimnazije likovne smeri Gimnazija ŠCV in O(d)čaran svet slik in grafik akademske slikarke Sonje Hrastnik Jančič; do 16. 6.
CINKARNA
Zastopa in prodaja za Slovenijo.
HERBICID Vodotopni koncentrat (SL).
Pakiranje: 11,201
l\
Nufarm Grow a better tomorrow.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
VOJNIIC,		PETEK, 14. JUNI Jf OD 18. URE		
		VSIOPNINE NI!		
	18.00	-19.00	WERNER	
19.00		-19.45	MODRIJANI	
	19.45	-20.15	BQL	
20.15		- 20.45	NIKA ZORJAN	
	20.45	-21.15	ALYA	
TORTA ZA OBISKOVALCE
21.30-	22.00	MLADI DOLENJCI
22.00-	22.30	VRAŽJI MUZIKANII
22.30-	23.00	ANSAMBEL STIL
23.00-	01.00	TANJA ZACAR
GENERALNI POKROVITELJ
novi tedniki radio celie
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 23/ Leto 74 / Celje, 6. junij 2019
Razstava, ki drugače govori o migracijah s, 33-40
Srce za srce z Alyo
str. 28
Sodobna Rusija v Mirni in prijazni, a
odtenkih krize str. 30-31 vedno lačni
str. 41
26
INTERVJU
Dan Podjed: zasebnost in vidnost sta dobrini, s katerima trgujejo globalne korporacije
Ko Google ve več o vas
Dan Podjed je raziskovalec, ki je v knjigi Videni z novega zornega kota osvetlil mojstre razkazovanja in tudi poudaril, da nas, kljub temu da se še tako poskušamo skriti, tehnološke naprave z našim privoljenjem razkrivajo bolj, kot smo si kdajkoli zamislili.
BARBARA GRADIČ OSET
Da v sodobnem svetu ne obstajaš, če te nihče ne vidi, je sporočilo zadnje knjige Videni Celjana Dana Podjeda, ki že polovico svojega življenja živi v Ljubljani, a ostaja tudi tam zvest celjski govorici. »V vseh teh letih še nikogar nisem pozdravil živijo, temveč vse pozdravim zdravo. Res se sliši malce pionirsko, ampak ohranjam pozdrav in se tudi predstavljam kot Celjan.« Čeprav s knjigo Videni stopa v ospredje in jo je, kot se je pošalil, napisal zato, da bi bil bolj znan in slaven ter da bi na družbenih omrežjih dobil kakšen nov všeček, se ukvarja tudi z manj vidno temo, kot je nevarno življenje odpadkov. Da rad opazuje, je dokazal že v prvem mednarodnem projektu, ko je opazoval opazovalce ptic.
Po različnih projektih, ki ste se jih lotili, ste oseba, ki združuje naravoslovje in družboslovje. Kdaj se je prebudila vaša raziskovalna žilica?
Mislim, da sem bil star pet let, ko sem želel postati raziskovalec. Zbiral sem kolesca pokvarjenih ur in poskušal sestaviti robota. Vedno sta me bolj zanimala naravoslovje in tehnika kot družboslovje, humanistika, kar sem dejansko končal. V osnovni šoli sem želel postati biolog, starši so mi kupili mikroskop, pod katerim sem opazoval marsikaj. Narava me je navduševala in še vedno me. V srednji šoli sem mislil, da se mi bodo sanje izpolnile in da bom postal biolog ali naravoslovec, zgodilo se je to, da so se mi biologija, fizika, matematika rahlo uprle in sem šel bolj v smer humanistike. Bolj sta me zanimali slovenščina in dramska igra. Odločil sem se za tretjo možnost in se vpisal na etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter ugotovil, da me ta študij ne zanima. Nekaj mi je manjkalo, zato sem v tistem času začel delati na Radiu Slovenija, kjer sem kar štiri leta pripravljal oddaje za mlade. Večkrat povem, da je bilo to moje najlepše obdobje. Posebej sem se posvečal računalništvu.
Računalništvo vas je navdušilo že v osnovni šoli?
In to še v času, ko je bilo osebne računalnike težko dobiti. Starši so mi priskrbeli računalnik v tretjem ali četrtem razredu, naučil sem se programirati v programskem jeziku basic. Zanimivo je, da sem izkušnje s tehnologijami, z naravo, biologijo povezal v teme, ki jih zdaj raziskujem.
Po izkušnji z radijem ste študij končali in po diplomi se je zgodilo, da vas je to področje začelo resnično zanimati.
Leta 2005 me je mentor pri diplomi Rajko Muršič povabil k mednarodnemu projektu. Bistvo projekta je bilo opazovati, kako ljudje v EU spremljajo stanje biotske raznovrstnosti. Nekaj let sem opazoval opazovalce ptic. Tako sem z njimi stal v kakšni mlaki ali za kakšnim grmom in jih opazoval kot opazovalce, pri čemer sem opazoval tudi ptice.
Zanimivo je bilo vaše srednješolsko raziskovanje, saj sem slišala, da ste v Gaberjah spoznali zelo zanimive ljudi in sploh odkrili stavbe, za katere niste vedeli, da sploh obstajajo.
To je bilo zame res nekaj posebnega, spoznal sem osebo po imenu Burek in odkril zelo zanimive stavbe. Posebna zanimivost je iz časa med drugo svetovno vojno, to je zaklonišče v obliki stožca. Oblikovano je na takšen način, da ko bomba pade na to zaklonišče, se odbije stran. Po Gaberjah smo se potepali dijaki pod vodstvom Tanje Roženbergar, ki je vodila poletno muzejsko delavnico. Raziskovali smo, kako so si prebivalci preoblikovali degradirano okolje. Odkril sem zanimivo stavbo »Ledikhajm«, ki je bila kot samski dom za delavce Westnove tovarne. A bolj kot arhitektura mi je v spominu ostalo, kako hitro so nas domačini sprejeli in kako hitro so nas spustili v svoje domove. Danes to sploh ne bi bilo mogoče, ker bi morali podpisati številna soglasja. Všeč mi je bila odprtost ljudi. Edini problem je bil, če smo prišli v času, ko je bila na sporedu nadaljevanka Esmeralda, takrat so bila vrata za nas zaprta. (smeh)
Prej ste omenili, da ste srečali osebo po imenu Burek. Kdo nosi tako posebno ime?
Zanimiv moški je ta vzdevek dobil, ko je še delal v celjski tovarni in je za malico po-
jedel največ burekov. Povabil nas je domov in tam se je razkrilo neverjetno porisano stanovanje. Celotno stopnišče je bilo okrašeno z risbami zgodovinskih likov in likov iz risank. Burek je svojim otrokom naredil tudi maketo Jurskega parka, v katero je namestil različne dinozavre. Njegovo otroci so se zabavali, še bolj pa mi, ko smo videli, s čim se vse ljudje ukvarjajo, ko izgubijo službo. Kot mi je kasneje pojasnil v intervjuju, ki sem ga naredil za vaš medij, bi se mu zmešalo, če ne bi bilo umetnosti.
stvari, ki jih ne potrebujemo. Naši domovi se spreminjajo v smetišča. Res moramo pospraviti svoja podstrešja, nekaj moramo urediti v svojih glavah, da bomo živeli bolje. Problem ni, da stvari mečemo stran, problem je, da jih prekomerno kupujemo. Kupujemo jih zato, ker nas je nekdo prepričal, da jih potrebujemo. Tudi družbena omrežja, ki nam dejansko berejo misli, nam ponujajo stvari, za katere še sami nismo vedeli, da jih potrebujemo.
Projekt Nevidno življenje izvajamo v šestih mestih. Zanima nas, kako ljudje ravnajo z
»Naši domovi so se v zadnjih petdesetih letih povečali za petdeset odstotkov, saj imamo vedno več stvari, ki jih ne potrebujemo. Naši domovi se spreminjajo v smetišča. Res moramo pospraviti svoja podstrešja, nekaj moramo urediti v svojih glavah, da bomo živeli bolje.«
V	srednji šoli ste imeli tudi verjetno po zaslugi očeta, ki je bil član ansambla SLG Celje, željo, da bi postali igralec.
Vpisal sem se na sprejemne izpite na AGRFT. Prebil sem se v drugi krog, kjer nas je bilo deset v ožjem izboru. To je bilo hudo leto, saj sem recimo imel nasproti Marka Mandiča. Konkurenca je bila huda. Zame je bila dobra izkušnja, nisem bil razočaran. Ta izkušnja mi je koristila, ko sem delal na radiu, koristi mi tudi zdaj, ko moram kot znanstvenik marsikaj predstaviti na način, da je privlačno in zanimivo.
V	Celju je na ogled razstava Nevidno življenje odpadkov, kjer ste tudi vi malce vključeni. Kako je nastal projekt in kako strašljiv svet odpadkov vpliva na naše življenje? Nas bodo odpadki pokopali?
Če bomo nadaljevali s tem ritmom, nas bodo odpadki pokopali. Končali bomo pod enim ogromnim kupom odpadkov. V naslednjih desetih letih naj bi se njihova količina povečala za petdeset odstotkov. Po eni strani, ker nas je vedno več, po drugi strani, ker živimo vedno bolj potratno. Zdaj je treba nekaj nujno ukreniti in preoblikovati globalni sistem kapitalizma. Ne moremo v nedogled uživati v dobrinah, ki jih imamo na voljo. Naši domovi so se v zadnjih petdesetih letih povečali za petdeset odstotkov, saj imamo vedno več
odpadki v Ljubljani, Gradcu, Zagrebu, Trstu, Oslu in Dubaju. V projektu ugotavljamo, da odnos do odpadkov ni povsod po svetu enak. Poskušamo ugotoviti, kako bi lahko vplivali na ljudi, da bi zmanjšali količino odpadkov in da bi se zavedli svojega kupa smeti. V projektu sodelujejo tri ustanove, Znanstvenoraziskovalni center Sazu, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in podjetje CMS Mobile. V tej kombinaciji želimo poiskati tehnološko in netehnološko rešitev, s katero bomo pomagali videti kup odpadkov.
Zakaj se nam še vedno zdi, da so okoljski problemi težave držav tretjega sveta in da v Sloveniji niso problematični?
Po mojem mnenju bi morali šolske otroke redno voziti na smetišča, da bi videli ta kup smeti. To je presenetljivo, kajti smetišča so največji objekti, ki smo jih ljudje kdaj naredili. Največji kup na svetu je smetišče ob New Yorku, ki se ga vidi celo iz vesolja. To je kup smeti, širok dvakrat dva kilometra in visok šeststo metrov.
Tudi Drive Green je bil eden od projektov, s katerim ste želeli spremeniti vozne navade in družbo pri prehodu v nizkoo-gljično družbo.
Združile smo se že prej omenjene tri ustanove, projekt je financirala agencija za razi-
INTERVJU
27
kot vi sami
skovalno dejavnost. Prva ideja je bila, da bi naredili mobilno aplikacijo in bi z njo privarčevali gorivo. Kaj je na terenu pokazala antropološka raziskava? Prvič, da je uporaba telefona med vožnjo zelo slaba in nevarna. Drugič, da za majhne prihranke goriva ljudje ničesar ne naredijo. Ko se vam zjutraj mudi na delo, divjate, ne glede nato, če vas aplikacija opozarja, da to ni v redu. Tretjič, učinki tovrstnih aplikacij niso dolgotrajni. Vse nam je zanimivo kratkoročno. Zato smo naredili obvoz pri razvoju aplikacije in naredili ne-
»Po mojem mnenju bi morali šolske otroke redno voziti na smetišča, da bi videli ta kup smeti. To je presenetljivo, kajti smetišča so največji objekti, ki smo jih ljudje kdaj naredili.«
kaj drugega. Aplikacija 123 Ljubljana uporabniku pokaže, koliko je v zadnjem dnevu, tednu, mesecu in letu hodil, tekel, kolesaril, uporabljal javni prevoz ter se vozil z avtomobilom. Ugotovili smo, kako nismo aktivni. Homo sapiens je postal sedeče bitje.
Sedimo že več kot tretjino dneva?
Po podatkih iz Velike Britanije in Irske mladi spijo in sedijo 19 ur dnevno. Od nekih mislečih dvonožcev postajamo bolj podobnim koralam in ne dinamičnim bitjem. Tudi za odrasle so strašljivi podatki. Samo sedimo več kot 9,3 ure dnevno. Želeli smo narediti nekaj, da bi ljudi spravili v gibanje. Ena od idej, ki jo moramo še spraviti v življenje, so indirektne mikrofundacije. To se sliši zelo učeno. Indirektne so zato, ker bo plačal nekdo drug, mikrofundacije, ker vsak korak šteje. S pomočjo mobilne aplikacije lahko izzove-mo nekoga drugega. Recimo, če bi naredili aplikacijo 123 Celje, bi izvali celjskega župana. Zastavili bi mu izziv: »Celjski župan ali si upate v kolesarjenju tekmovati proti vsem Celjanom, ki uporabljajo to aplikacijo.« Hkrati je izziv za Celjane, ki bi morali za zmago sesti na kolo in kolesariti. Kajti če župan izgubi, mora nameniti določeno količino sredstev za izboljšanje kolesarske infrastrukture.
Ali to že deluje?
Preizkusili smo in deluje. Ta komponenta mikro donacij bi bila samo dodatek, za to bi potrebovali predvsem medijsko podporo. V tem smislu, da s pomočjo medija izzovemo znano osebo. Ni treba, da je župan ali politik, lahko bi bila skupina Mi2.
Vsi potrebujemo izzive, da lahko tekmujemo in se dokazujemo.
Besedo izziv preziram in sovražim. Ker imamo probleme in zdaj hočemo to besedo nadomestiti z izzivi. Imamo resne probleme s smetmi, ki se nam nakopičilo čez glavo, imamo resne probleme s toplogrednimi plini. Zdaj smo kar naenkrat začeli uporabljati besedo izzivi, ker se sliši kot računalniška igra. Ampak to so resni problemi, ki jih moramo reševati skupaj.
V svoji knjigi Videni pišete med drugim tudi o tem, da nam te aplikacije pomagajo, ampak ob branju sem dobila čuden občutek, da ima nekdo drug več od tega kot jaz sama.
In nekdo nam ves čas gleda čez ramo, kaj počnemo. S temi aplikacijami imajo nad nami popoln nadzor. Velika podjetja, kot so Google, Amazon, Apple, Microsoft in Facebook, so izvedla izjemen trik. Njihovo bogastvo je osnovano na naših podatkih, ki jih prostovoljno prodajamo. Uspeli so nas prepričati, da s sabo ves čas nosimo sledilne in prisluškovalne naprave, ki smo jih pripravljeni plačati. Ali si predstavljate, da bi udba pred 50 leti imela v središču Celja svojo poslovalnico, kamor bi šli in plačali nekaj evrov za prisluškovalno napravo, ki bi jo nosili s sabo. In potem bi še udbi plačevali
naročnino za to napravo. Čez nekaj mesecev bi nas povabila, da lahko odkupimo vse svoje podatke. To dejansko počnejo ves čas ta podjetja. To niso zasebna podjetja, ampak so tesno povezana z vladnimi ustanovami. Precejšnja hipokriza je to, kar se je zdaj zgodilo s podjetjem Huawei, ki mu ameriška vlada želi omejiti delovanje na njenem območju, češ da prisluškuje Američanom. Če že kdo prisluškuje, naj bodo to ameriška podjetja.
Tako je. Seveda je v tem nekaj logike, ampak morali bi se zavedati problema tega globalnega prisluškovanja.
Nekdo zbira podatke o nas. Predstavo, da nismo pomembni, da naših podatkov nihče ne potrebuje, zavrziva. Tudi naju lahko »secirajo«? Dobesedno nas secirajo in nam gle-
»Otrokom
dajte naprave v roke čim manjkrat in čim
kasneje. Po možnosti jim jih raje posodite, kot da jim daste lastne naprave. To je, kot bi dali otroku škatlico cigaret in mu rekli, da lahko samo enkrat na dan prižge, ko bo res nujno. To je malo nesmiselno in neodgovorno.«
Dr. Dan Podjed
je kot raziskovalec zaposlen na ZRC Sazu in na Inovacijsko-ra-zvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani, kot docent predava na Filozofski fakulteti na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. Kariero je začel kot novinar na Radiu Slovenija, kasneje se je popolnoma posvetil razlikovalnemu delu. Za svoje raziskovalno delo je leta 2011 prejel priznanje Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS za izjemne znanstvene dosežke s področja antropologije in etnologije, leta 2008 pa priznanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za posebne dosežke. Bil je vodja projekta Drive Green, s katerim je želel spremeniti mobilnost ljudi. Letos je izdal knjigo Videni, v kateri skuša pojasniti, zakaj se ljudje vedno več opazujemo in razkazujemo.
dajo pod kožo ter vedo o nas več, kot vemo mi sami. To mi je vedno znova čudno, kako mi družbena omrežja ali iskalni ponujajo stvari, za katere še sam nisem vedel, da jih potrebujem. Naprave nam berejo misli. Google nam preko svoje orodne vrstice ves čas ponuja, naj mu zaupamo še več, kaj nas res skrbi. Še tako neumna vprašanja, kot je recimo, ali je moj penis dovolj velik, zastavimo Googlu ... Ženske napišejo, ali bodo našle novega moža. To so vprašanja, ki nimajo nobene osnove. To je spoved. Zaupamo se orodni vrstici in ji razkrijemo svoje skrbi, želje, upanja. Verni ljudje gredo cerkev in se spovedo župniku oziroma gredo ljudje k psihiatru in mu tam zaupajo težave. Zdaj imamo doktorja Googla. Veliko ljudi pride k zdravniku že s postavljeno diagnozo.
Potem ne bomo potrebovali zdravnikov, učiteljev in novinarjev, ker se bomo sami dovolj izobrazili.
Tudi novice bodo pripravljene posebej za nas. Na Kitajskem so predstavili televizijskega voditelja - računalniško animacijo, ki sproti pripravlja novice glede na to, kaj se dogaja v svetu. Delovno mesto marsikaterega človeka na tem planetu je ogroženo, tudi profesionalni vozniki tovornjakov in avtobusov, kajti samovozeča vozila bodo vozila bolje kot človek. Poklicni voznik ne bo imel nobenega smisla. Prav tako najin poklic novinarja ali raziskovalca ne bo imel smisla. Ray Kurzweil, vodja inženirskega razvoja v Googla, je izjavil, da bo do leta 2045 umetna inteligenca prehitela človeško.
Strašljivo, a to še ni dovolj, da bi se karkoli spremenilo.
Mislim, da ni tako strašljivo. Slej ko prej se bomo povezali s tehnologijami, tudi zdaj smo njeni podaljški.
Kaj lahko midva kot posameznika narediva za boljši planet Zemljo? Ali se lahko izklopiva od naprav?
Nujen je izklop, a mislim, da smo šli čez vrh digitalizacije. Kognitivno smo preobremenjeni z informacijami, ki prihajajo do nas. Odklop je nujen in vzeti si ga moramo sami. Podjetja, ki živijo od tega, nam ga ne bodo dala. Otokom damo v roke igralne avtomate, sledilne naprave in starši smo zadovoljni, ker jim sledimo v prostoru. Kaj ustvarjamo s tem? Nezaupanje. Otroci potrebujejo analogni čas brez naprav in dolgčas, ker takrat nastanejo najbolj kreativne ideje. Tisti, ki nas tlačijo v ta sistem, kot so Mark Zuckerberg, Eric Schmidt, odločevalci o naši prihodnosti, teh naprav ne dajo svojim otrokom v roke oziroma jim prepovedujejo uporabo tablic in mobilnih naprav. Ker vedo, kako hitro postanemo zasvojeni. Vsakič, ko naš telefon zazvoni, se sproži pogojni refleks in moramo pogledati. Pripravljeni smo prekiniti pomemben sestanek, zmenek ali gledališko predstavo, da preverimo, kaj nujnega se je zgodilo, a se ponavadi ne zgodi nič življenjsko nujnega. Priporočam načelo umirjenih tehnologij, da si aplikacije s telefona izbrišete in telefon uporabljate za to, kar sama beseda pove. Zgolj za telefoniranje. Foto: GrupA
v.
28
IZ SVETA ZABAVE
od m
DODtStT
Stotnik
»Uniforma naredi človeka.« Protagonistova izredno hitro pridobljena sposobnost igranja stotnika malo niha. Toda uspeh filma - vsaj toliko drame kot trilerja - je predvsem v tem, kako zelo pazljivo uspe odstreti odnose med liki in potencial izkoriščanja socialne vloge v nadvse hierarhični in birokratski družbi. Sploh če sta med temi odnosi tekmovalnost in varovanje lastnega hrbta. Prelepo črno-belo posnet film premore barvno kodo, ki ga več kot umesti v dialog z modernostjo.
OCENA: 8 / 10
Aladin
»Tatič, princesa in duh iz svetilke.« Najnovejši filmski Aladin predvsem pomeni nekaj dobrih mladih igralcev, pokopanih pod scenarij izrazito neizenačenega tona in na slepo pometanih - ter kričavo poenostavljenih - informacij. Je čisti prikaz režiserske nezavezanosti in producentske razvajenosti. Predvsem je ostala neizkoriščena priložnost, podati vsaj ščepec arabske miselnosti- celo politične - širši mladi množici. Svet je le še hollywoodsko prirejanje, svet je le še zahod.
OCENA: 4 / 10
Piknik Katrce Radia Celje
PETER ZUPANC
Srce za srce z Alyo
Srce za srce je najbolj predvajana pesem minulega leta. Pesem, s katero je Alya zmagala na Melodijah morja in sonca. Poleg tega, da zna nagovoriti slovensko publiko, osvaja tudi hrvaške poslušalce.
SIMONA BRGLEZ
Nastopili boste kar na dveh zvenečih festivalih.
Mislim da glasba nima meja in da jezik res ne bi smel biti ovira za širjenje dobre glasbe, rada potujem in spoznavam nove ljudi. Ze lani sem imela nekaj koncertov na Hrvaškem, letos bom kar na dveh festivalih. Najprej na festivalu CMC v Vodicah, kjer bodo z nami same velike zvezde, kot so Severina, Mia Dimšič, Do-menica, Zeljko Bebek, Alen
Islamovič ... Festival bo 8. junija in že komaj čakam. Zapela bom pesem Sedam dana na moru. 17. avgusta bom pela na Šibeniškem festivalu, in sicer bom pela pesem Ili s tobom ili sama, ki jo boste kmalu lahko slišali tudi v slovenščini.
Vaše poletje bo delovno, saj boste za obe pesmi posneli tudi videospota ...
Tega se izjemno veselim. Za Sedam dana na moru sem
video že posnela, za drugo skladbo bomo snemali poleti.
Pred izidom je nova pesem, pri kateri bo sodeloval kot avtor Raay, pri ustvarjanju besedila pa tudi Jan Plestenjak. Kaj lahko pričakujemo?
Lahko pričakujete izjemno skladbo in nekaj sprememb.
Svoje znanje z veseljem prenašate tudi na druge.
To kljub zelo natrpanem urniku zelo rada počnem, saj vem, kakšni so začetki, ne veš, ne kod ne kam ... Tako znanje prenašam na svoje učence.
Alya, kam boste šli poleti na dopust?
Ves čas sem z eno nogo v Sloveniji in z drugo v Dalma-
Alya bo na Pikniku Katrce Radia Celje 14. junija nastopila ob 20.45.
ciji, tako da sem kar se tiče morja potešena že celo leto, je pa res, da ima poletje svoj čar in takrat je še lepše.
Kdo skrbi za vašo podobo oziroma kako skrbiš za svojo postavo?
Za podobo skrbita Kiki in Mojca Škof. Glede kreacij delam z različnimi ustvarjalci, nedavno sem sodelovala s Celjanko, odlično Barbaro Repinšek, ki mi je pripravila krasne kreacije za moj veliki koncert v Siti Teatru v Ljubljani.
Foto: TIBOR GOLOB
Kaj so pozabili Klateži?
Se je že komu zgodilo, da je pozabil hlače, škornje, nošo pred nastopom? No, o tem lahko povprašamo Klateže, njihovega pevca Nejca, ki se mu je točno to zgodilo. »Res je. Zivemu človeku se marsikaj zgodi, zato tudi ni čudno, če pred nastopom opaziš, da si doma pozabil celotno narodno nošo. Hvala bogu, da sem imel nekaj minut in sem si jo lahko sposodil od drugega ansambla.«
Klateži niso pozabili pripraviti nove skladbe za svoje poslušalce, ki je nastala pod okriljem natečaja VW Špila. Pesem nosi naslov Nekaj, kar se pozabi. Avtorja glasbe in besedila sta Raay in Rok Lunaček. Ni presenetljivo, da so sodelovali z Raayjem, saj je bil on njihov mentor na natečaju. Pesem je čuten valček, ki govori o mladi goreči ljubezni in njenemu izginotju v letih, ki prihajajo. Rečemo, da je nastal vsakdanjik. Pesem je dobila zanimiv videospot, ki so ga posneli v Kranjski Gori ob jezeru Jasna. Pesem si lahko ogledate na njihovem Youtube kanalu.
Foto: Ansambel Klateži
V KINO PRIHAJA
Možje X: Temni Feniks
Med misijo v vesolju Jean Grey posrka kozmično energijo, ki jo spremeni skorajda v božanstvo. Člani njene ekipe se morajo odločiti, ali rešiti njo ali svet. Pomembno: v superherojski sagi med drugimi igrata Jennifer Lawrence in James McAvoy.
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2
Lastnica kužka Maksa se poroči in ima otroka - in tako nevrotičen pes ni več na prvem mestu v družini. Pomembno: drugi del ameriške animirane serije za otroke.
To še spijemo pa gremo
Frank in Nancy imata navidez popolno življenje. A le navidez. Ko pijana sprejmeta nekaj slabih odločitev - med drugim oddata sosedovo hišo spolnemu prestopniku - se njuno življenje začne rušiti ... Pomembno: v ameriški komediji glavni vlogi igrata Alec Baldwin in Salma Hayek.
(PZ)
Festival Kino Otok v Izoli bo od 5. do 9. junija.		
		
novi tednik		
ZA ZDRAVJE
29
V Sloveniji več kot 3.500 bolnikov z multiplo sklerozo
Bolezen, ki je za zdravstvo še vedno uganka
V sredo minuli teden je bil svetovni dan multiple skleroze. Natančno število obolelih s tem nevrološkim obolenjem v Sloveniji ni znano, po nekaterih ocenah je v naši državi približno 3.500 obolelih. Število bolnikov s tem kroničnim vnetnim obolenjem centralnega živčnega sistema našo državo uvršča med države z visokim številom tovrstnih bolnikov.
SIMONA SOLINIC
Multipla skleroza je najpogostejše nevrološko obolenje med mlajšimi odraslimi osebami, to je med 20. in 40. letom. To je tudi starostno obdobje, v katerem je postavljenih največ diagnoz. Zelo redko se namreč zgodi, da bo-
lezen odkrijejo pred 12. letom ali po 55. letu. Med obolelimi je več žensk kot moških.
Gre za obolenje, ki je ne glede na razvoj medicine za zdravstvo dokaj velika uganka. Trenutno na tržišču še ni zdravila, prav tako še vedno ni
znan natančen vzrok nastanka bolezni. »Vemo, da govorimo o avtoimunski bolezni, pri čemer imunski sistem napada telesno lastno tkivo - mielin-
sko ovojnico. Še vedno potekajo številne raziskave, katerih cilj je odkriti, kateri dejavniki vplivajo na takšen odziv imunskega sistema,« pravijo v
Združenju multiple skleroze Slovenije. Pri tem je znano, da bolezen ni dedna, da ne vpliva na dolžino življenja in da obstajajo zdravila, ki vplivajo na njen potek. Osebam z mul-tiplo sklerozo pomaga rehabilitacija, najpogostejši simptom je utrujenost, simptome dodatno poslabša predvsem vročina. Pri tem obolenju se največkrat govori o dejavnikih tveganja, toda kljub vsemu še vedno ni možno trditi, da so to edini dejavniki tveganja za nastanek bolezni. Med temi so zemljepisna širina, kraj življenja prvih 15 let, spol, starost, celo rasa.
Različni dejavniki, na primer nagnjenje, okoljski vplivi, življenjski slog, virusne okužbe ter psihične in fizične obremenitve, imajo pomembno vlogo pri razvoju bolezni. Glede na to, kateri deli možganov in hrbtenjače so prizadeti, se lahko pojavijo različni bolezenski znaki. Najpogostejši simptomi so motnje vida, šibkost udov, utrudljivost, težave z ravnotežjem, odrevenelost, tresenje, mravljinčenje po rokah in nogah ali trupu, težave s spominom in z mokrenjem. Lahko se pojavijo tudi težave s spominom, pozornostjo in z zbranostjo. Bolezen poteka v obliki zagonov, ki so nepredvidljivi, pojavljajo se brez določenega vzorca, sledijo različno dolga obdobja z manj simptomi ali brez simptomov bolezni. Poškodbe mielina zaradi vnetja so lahko začasne, vendar se z napredovanjem bolezni poškodbe kopičijo in postajajo trajne.
Brez tobaka za zdravje pljuč
V petek je bil svetovni dan brez tobaka. Letos je imel slogan Brez tobaka za zdravje pljuč. V Zdravstvenem domu Celje so zdravstveni strokovnjaki obiskovalcem svetovali, kako prenehati kaditi. Nudili so tudi brezplačne meritve krvnega tlaka, spirometrije in količine ogljikovega monoksida v izdihanem zraku.
V Sloveniji še vedno kadi skoraj četrtina odraslih prebivalcev, pri čemer se je število kadilcev v zadnjih letih pomembno zmanjšalo med mladostniki in mladimi odraslimi.
Tobačni dim ima hude posledice za zdravje pljuč kadilca in tudi za zdravje nekadilca, ki je tobačnemu dimu izpostavljen. Opustitev kajenja je zato koristna za zdravje v kateremkoli starostnem obdobju.
Že kmalu po opustitvi kajenja telo začne popravljati škodo, koristi opustitve pa se s časom večajo. Zdravje pljuč se
začne izboljševati kmalu, po dveh tednih do treh mesecih se začne izboljševati pljučna zmogljivost, po enem do devetih mesecih se zmanjša dražeč kašelj in ublažijo težave z dihanjem, po desetih letih je tveganje za smrt zaradi pljučnega raka pol manjše kot pri kadilcu. V Centru za krepitev zdravja Celje je tudi vedno več tistih, ki poiščejo brezplačno pomoč pri odvajanju od kajenja. Nudijo namreč delavnice in individualno pomoč pri
odvajanju od kajenja. Ob tem posameznikom omogočijo tudi podporo psihologa pri uresničevanju cilja.
Med prebivalci, starimi od 15 do 64 let, je delež kadilcev 23,9-odstoten, med temi pa se je zmanjšalo število tistih, ki dnevno pokadijo ogromno cigaret. Prav tako se je zmanjšalo število kadilcev v starostnem obdobju od 15. do 24., kar pomeni, da je manj mladih, ki se odločajo za kajenje.
SŠol
ZAKUUČEK AKCIJE
Za čiste zobe
Zdravstveni dom Celje je v petek v Cineplexxu Celje pripravil slavnostno prireditev ob koncu 35. tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani. Na prireditvi so razglasili in nagradili zmagovalce za letošnje šolsko leto. Namen tekmovanja je
otroke naučiti, kako ohraniti zobe zdrave že v mladosti in kako si privzgojiti dobre navade, da bodo zobje in ustna votlina zdravi tudi v odrasli dobi. Skupno je v tekmovanju sodelovalo devetnajst osnovnih šol občin Celje, Vojnik, Dobrna in
Štore ter osnovna šola s prilagojenim programom Glazija. V tekmovanje so vsako leto vključeni vsi otroci od 2. do 5. razreda. Letošnja posebnost je, da so učenci 4. razreda OŠ Nova Cerkev dosegli edini vse možne točke. Najboljšim razredom so podelili priznanja in nagrade.
SŠol
NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
14. junija ob 13.45 na Glavnem trgu v Celju
Naj maturanta bosta prejela telefona Samsung Galaxy S9, ki ju podarja podjetje Novatel.
Med vsemi glasovalci bomo izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti v \C 250 evrov!
S*

novatel
Vstopnine ni!
novi tedniki radio celie
city7i
center
30
POTOPIS
Večni turistični vrvež na Rdečem trgu
Običajna slika na avtocestnem obroču okrog Moskve med delavnikom po službi
Po »darogoj dlinojoj« od Moskve do Ščjolkova in še naprej
Rusija v odtenkih krize, premaguje po svoje
Sodobna ki jo vsak
Ob podobah, ki sem jim bil priča ob nedavnem obisku Rusije, te mogočne in prostrane države, bi na prvi pogled težko sodil, da je država še v krizi in da trpi sankcije mednarodne skupnosti. Še zlasti če je o tej podobi mogoče soditi na podlagi vtisov ob obisku Moskve, kjer se je moje potovanje začelo in končalo. Kajpak, glavno mesto je zagotovo tisto rusko okno v svet, ki ga v najboljši luči želi prikazati Putinova sodobna Rusija, vsekakor pa ni edina in prava podoba življenja v Rusiji, za katero so danes značilna številna nasprotja. Kar je, nenazadnje, vedno tudi bila značilnost Rusije.
ROBERT GORJANC
To je bilo moje šesto potovanje v Rusijo, ki sem jo največkrat obiskal v študentskih časih, še v času Sovjetske zveze, in sicer kot študent na poletnem tečaju ruščine v Jaroslavlju in takratnem Leningradu. Potem sem jo obiskal še dvakrat zasebno, na »priglašenje« (povabilo) svojih novih ruskih prijateljev. Tudi glede tega se v Rusiji ni nič spremenilo, brez uradnega povabila
ni mogoče pridobiti vize za to državo.
Moja pot v Rusijo leta 2013, ko sem jo ponovno obiskal po triindvajsetih letih, je s spomini na zadnji obisk še v času Sovjetske zveze leta 1990 pomenila pravi kulturni šok. Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je bila Gorbačovova Sovjetska zveza z glasnostjo in s perestrojko načet imperij socializma v procesu demokratizacije. To
je bil čas praznih trgovin, ko v Moskvi nisi mogel koristno zapraviti sto nemških mark, razen v valutnih prodajalnah za tujce ( »berjozkah«). Prvi obisk samostojne Rusije po razpadu Sovjetske zveze, leta 2013, je torej pomenil dobesedni prihod v turbokapita-lizem: v tem času je Moskva postala eno najdražjih in naj-prestižnejših mest na svetu, kjer je težko najti soliden lokal, kjer bi lahko človek spil kavo za manj kot štiri ali tri evre.
Kakšnega posebnega nasprotja v primerjavi s šestimi leti nazaj, od zadnjega potovanja v Rusijo, tokrat ob nedavnem majskem obisku v Rusiji seveda nisem opazil. Zato pa se je bilo takoj mogoče seznaniti z eno glavnih značilnosti petnajstmilijonske Moskve, neuradno je tam prebivalcev še kakšen milijon več, z neskončno gnečo ( »probka-mi«) na širokih avtocestnih prometnicah. Te so od na-
selja Himki, kjer je letališče Šeremetjevo, kamor smo prileteli, vodile proti našemu cilju, Ščjolkovu, mestu v moskovski regiji, ki je od metropole oddaljeno približno 30 kilometrov.
Statusni simboli,
kriza, iznajdljivost
Gneča po 17. uri, ko je konec delovnega časa (praviloma se začne ob 9. uri), je za Moskvo nekaj običajnega. A da se skoraj tri ure po polžje prebijaš iz avtocestnega obroča okrog glavnega mesta, se pa res vprašaš, zakaj si se zdaj znašel na cesti in zakaj se ne bi raje peljal z vlakom, z »električko«.
Avto je v Rusiji eden najpomembnejših statusnih simbolov, zato so takšna samoizpraševanja povsem odveč. Če bi sodil po številu prestižnih avtomobilov, ki jih je bilo mogoče videti na avtocestnih »darogah«, potem bi lahko sklepal, da v Rusiji ni več ne duha ne
sluha o krizi. A videz seveda vara, v kar sem se prepričal tudi v pogovoru z voznikom avtobusa, ko sem beležil posnetke »probk«.
»Seveda, pri nas je še kriza, čeprav je ne občutimo več tako kot na začetku,« je povedal zgovoren voznik. Kajpak sem v naslednjih dneh bivanja še nekaj ljudi povprašal po ekonomskih razmerah, v katerih trenutno živijo prebivalci Rusije, da sem si ustvaril podobo stanja.
Če na kratko povzamem, je slika takšna, da so v povprečju plače nizke v primerjavi z življenjskimi stroški in s cenami v trgovinah, ki pravzaprav tudi niso pretirano nižje kot pri nas. S povprečno plačo 600 do 800 evrov in s pokojnino približno 200 evrov se večina ljudi težko prebija skozi trd vsakdan. A ljudje se pač znajdejo po svoje in mnogi za boljše življenje ob službi opravljajo še kakšno delo, sploh upokojenci, ki jim
dodaten zaslužek pomeni pomembnejši vir prihodka, kot je pokojnina.
Značilen obraz krize je tudi izrazita neenakost, ki preveva sodobno Rusijo in je posledica razpada Sovjetske zveze leta 1991 in kasnejše Jelcinove privatizacije, iz katere so izšli današnji ruski bogataši, oligarhi. Dandanašnji zmagovalci prehoda iz socializma v kapitalizem so tudi visoki državni uradniki (»činovniki«), direktorji večjih podjetij (zavodov), podjetniki in tudi srednji sloj, ki je ob krizi vselej najbolj na prepihu in najbolj ranljiv, ko je treba vračati kredite za avtomobile, stanovanja in druge življenjske naložbe.
Kljub vsemu je Putinova Rusija še vedno tudi relativno socialna država, zato najbolj ogroženi še vedno tudi s pomočjo državnih dodatkov nekako uspejo preživeti. Država veliko vlaga tudi v otroke in mladino, zagotavlja vrtec za vse in razvi-
Zabava za mimoidoče na znameniti sprehajalni ulici Arbat v Moskvi	bo kmalu dokončal.	V ruski trgovini na vasi
POTOPIS
31
Ruska čarobnost: brezov gozd	Sergijev Posad: v središču ruskega pravoslavja
ja dopolnilne izobraževalne centre, kot je Junarmejec v Ščjolkovu, tako mladim omogoča razvoj, starše pa nek način razbremenjuje pri stroških.
»Dača« za mir,
Moskva za
adrenalin
Kot sem izvedel v pogovorih z ruskimi sogovorniki, ima kar 80 odstotkov Rusov svoje dače (vikendice) na obrobju mest ali v »derevnjah« (vaseh), v katerih si ob uživanju prostega časa tudi kaj pridelajo. Nekateri so se tja tudi preselili, svoja stanovanja v mestih pa oddajajo v najem in tako tudi na ta način kljubujejo krizi.
Do lastnega stanovanja je za navadne smrtnike težka pot in seveda brez kreditov ne gre. V mestih, kot je Ščjolkovo, stane na primer dvosobno stanovanje 3 do 4 milijone rubljev, v Moskvi, v središču mestu, s hojo pol ure do postaje metroja, tudi do 10 milijonov rubljev (trenutni tečaj je takšen, da je za evro mogoče dobiti približno 72 rubljev). Kar je še en kontrast sodobne Rusije: razlika v stroških bivanja med manjšimi mesti, kot je Ščjolkovo, v primerjavi z metropolo, kot je Moskva, kjer je vse mnogo dražje, a kjer so tudi boljše plače. Večina si zato želi uspeti v Moskvi, kar pa je zelo težko in zahteva veliko iznaj-
dljivosti in sreče, za mnoge je tudi misija nemogoče. Glavno mesto Rusije sicer turistično cveti, v kar sem se lahko prepričal ob nedeljskem izletu v Moskvo, kjer je spet bilo mogoče naleteti na »probke«. Konec tedna tudi mnogi Rusi, če ne počivajo v svojih dačah, namreč radi prosti čas izkoristijo za enodnevni izlet v Moskvo. Zato je na Rdečem trgu, Ar-batu, Vrabčevih gorah ob Univerzi Lomonosova in na drugih znamenitih mestih tudi ob nedeljah velik vrvež in vselej ogromno ljudi.
Sam si seveda nisem mogel kaj, da ne bi vsaj pokukal v park Zarjadje v neposredni bližini Kremlja, čeprav sem zaradi tega nehote izgubil stik s skupino in načel nekaj živcev našima vodičkama Olgi in Valeriji, a smo se hitro našli. Morda sem si ob tem, da sem bil že nekajkrat v Moskvi, privoščil tudi malo nonšalan-tnosti, če se malo pošalim, ampak parke v ruskem glavnem mestu, kot je na primer tudi Park Gorkega, ki sem ga raziskal pred šestimi leti, dobesedno obožujem. Zato je bil kar usojen moj zdrs v Zarjadje, ogromen park, ki je nastal na mestu nekoč gigantskega hotela Rossija, kjer so prenočevali deputa-ti (delegati) iz vse nekdanje Sovjetske zveze, kadar so prihajali na partijske kongrese v Moskvo.
Svoje čare imajo tudi manjša ruska mesta, tudi s Celjem pobrateno Ščjolkovo, kjer oblasti sicer ne vlagajo toliko v turizem, morda tudi po krivici, ker menijo, da ne razpolagajo s toliko zgodovinskim znamenitostmi kot druga mesta v moskovski regiji. Kljub temu sta v bližini Ščjolkova dve izjemni turistični znamenitosti: muzej letalstva v Moninu, kjer so na ogled največji dosežki ruske vojaške in civilne letalske industrije v različnih zgodovinskih obdobjih, kar smo si imeli priložnost ogledati, ter Zvezdno mesto (Zvez-dnij gorodok), vesoljski muzej in center za pripravo kozmonavtov. Ogled slednjega, ki zahteva malo več administracije in dovoljenj, bo ostal za kakšno drugo priložnost, vsekakor pa še dodaten motiv za ponoven obisk Rusije.
Sicer pa je že popotovanje po naravnih prostranstvih Rusije, mimo čudovitih brezovih gozdov in opazovanje slikovitih vasi zame znamenitost, ki se je ne nikoli ne naveličam. Na srečo imam pred svojim domom visoki brezi, ki me bosta večkrat spomnili na še eno nepozabno potovanje v Rusijo, na čudovita »priključenja« (dogodivščine), srečanja s prijaznimi in z gostoljubnimi ljudmi ter na vzpostavitev novih prijateljskih vezi.
Pogled v novo zeleno oazo Moskve: park Zarjadje nedaleč od Kremlja
Ob »ruskem konkordu« v Muzeju letalstva Monino
Oddih in sončenje ob reki Kljazma v središču Ščjolkovega	Leninov spomenik v Ščjolkovem: nekdanji komunistični voditelj države je še vedno deležen pozornosti in »nege«.
32
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Dr. Milko Mikola
Westni - celjski veleindustrialci (8)
Ostala Westnova podjetja v Sloveniji
Poleg celjske tovarne emaj-lirane posode so Westni imeli v Sloveniji v svoji lasti tudi tovarno kemičnih izdelkov v Hrastniku in Kranjsko industrijsko družbo, bili so tudi lastniki precejšnjega števila delnic Trboveljske premogo-kopne družbe (TPD).
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku
To podjetje sta že leta 1858 ustanovila tržaška trgovca, brata Franc in Jurij Gossleth. Podjetje je imelo do leta 1878 značaj posamične »firme«, to leto pa se je preoblikovalo v delniško družbo. Ko se je leta 1914 delniška družba
reorganizirala, so njeni lastniki postali Westni. Podjetje je najprej izdelovalo strojilo za usnje, nato tudi druge proizvode, med katerimi sta bili najpomembnejši žveplena in klorovodikova kislina.
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku je poleg obrata v Hrastniku imela še dva obrata v Celju (Gaberju). Prvega so v podjetju ustanovili že leta 1891. V njem so iz žveplovega dioksida, ki se je sproščal pri topljenju cinkove rude v cinkarni, pridobivali žvepleno kislino. Pred prvo svetovno vojno so je letno pridobili 432 vagonov. V tem obratu je bilo pred prvo svetovno vojno 63 zaposlenih, od tega 60 moških in 3 ženske. Ta obrat se
je leta 1919 osamosvojil in postal samostojno podjetje. Drugi obrat v Celju (Gaberju) je tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku ustanovila leta 1927. V njem so proizvajali superfosfat in od leta 1934 še gnojilo, imenovano fosfatna žlindra.
Kranjska
industrijska družba
Kranjska industrijska družba (KID) je bila ustanovljena leta 1869. Po prvi svetovni vojni so večino njenih delnic kupile italijanske banke, kar jugoslovanskim oblastem zaradi napetih odnosov z Italijo ni ustrezalo. Zato so bile zainteresirane, da bi iz strateških razlogov KID pre-
šla v roke domačega kapitala. Edini podjetniki v Jugoslaviji, ki so prišli v poštev za njen nakup, so bili Westni, ker so edini imeli kapital, hkrati pa so za to imeli tudi poslovni interes. Dotlej so namreč železno pločevino, iz katere so v svoji celjski tovarni izdelovali emajlirano posodo, morali uvažati iz tujine, z nakupom KID pa bi jo lahko začeli proizvajati v jeseniški železarni.
Preden so se Westni odločili za nakup delnic KID, je Avgust Westen s pomočjo zaupnih strokovnjakov in vodilnih metalurgih dal obrate jeseniške železarne oceniti in tehnično pregledati. Čeprav je pregled pokazal, da imajo obrati zastarele naprave in da bi za njihovo posodobitev bile potrebne milijonske investicije, se je Avgust Westen leta 1929 za odkup delnic KID kljub temu odločil. Vsota, ki so jo za 61 tisoč delnic plačali italijanskim bankam, v poslovnih knjigah sicer ni zabeležena, a se ocenjuje, da
www.kamra.si
kamra
je kupnina znašala približno 65 milijonov dinarjev. Z nakupom KID so poleg njenih metalurških obratov na Jesenicah v roke Westnov prišli tudi njeni rudniki železove rude v Topuskem na Hrvaškem in v zahodni Bosni.
Železarna (jeklarna) na Jesenicah je bila tehnično zastarela, poleg tega tudi ni imela plavžev, zaradi česar je bila odvisna od tujega grodlja in starega železa. Avgust Westen se je dobro zavedal, da mora takoj začeti njeno tehnično modernizacijo, zato je to začel že leta 1930. Pri tem se je zgledoval po nemških železarnah v Porurju. Izvedba modernizacije bi bila v treh etapah. V okviru prve etape so nameravali izvesti reorganizacijo proizvodnje pri obstoječih napravah, vendar z novo strojno opremo. V drugi etapi je bila predvidena gradnja modernih plavžev, v tretji etapi so nameravali postaviti nov obrat nekje ob Savi ali Donavi v notranjosti države v bližini rudne baze.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Stroški predvidenih investicij so bili preračunani na 150 milijonov dinarjev.
Prvi dve fazi načrtovane modernizacije jeseniške železarne je Avgustu Westnu in vodstvu KID kljub gospodarski krizi, ki je prizadela tudi železarstvo, uspelo do začetka druge svetovne vojne v celoti izpeljati. Največjo pridobitev je predstavljala gradnja modernih plavžev, ki so jeseniški jeklarni zagotavljali surovo železo, hkrati pa so lahko uporabili železovo rudo, ki so jo pridobivali v lastnih rudnikih. S tem je Avgust Westen Kranjsko industrijsko družbo oziroma njeno jeseniško železarno ne le rešil pred možnim propadom, ampak ji je tudi zagotovil nadaljnjo perspektivo. Poleg Avgusta Westna sta bila za uspešno poslovanje KID najbolj zaslužna njena tehnična ravnatelja inž. Leo Dostal (v obdobju 1930-1938) in dr. inž. Herman Klinar (v obdobju 1938-1945).
Se nadaljuje ...
Virginie Grimaldi: Ljubezen se skriva v majhnih stvareh
Starčki niso od muh
Zadnje čase mi prihajajo pod roke knjige, ki govorijo o tretjem življenjskem obdobju. Pripovedi so zasnovane zelo različno, od bolj in manj zabavnih do zelo resnih, a očitno mi vesolje sporoča, da sem vedno bližje temu življenjskemu obdobju in da se je nanj treba ustrezno pripraviti. No, če bo moje življenje proti koncu vsaj kakšen dan zabavno v stilu nekaterih prigod romana Ljubezen se skriva v majhnih stvareh, bo tegobe staranja laže prenašati. A kot vemo, je to ponavadi mogoče le v romanih ...
Pričujoči roman ne zahteva posebnih bralnih naporov in ga je mogoče obdelati v
nekaj večerih. A kratkoča-sna in na določenih mestih duhovita pripoved ima tudi veliko pozitivnih in ganljivih sporočil.
Pripoveduje o življenjski prelomnici Julie, psihologinje, ki se je iz Pariza preselila nazaj v svoje rodne kraje blizu obmorskega Biarritza na jugozahodu Francije. Najprej je izgubila babico, nato ji je umrl oče in ko je spoznala, da tudi zaročenec ni takšen, kot je mislila, se je odločila, da je čas za novo poglavje v življenju. Delovno mesto na lepotni kliniki je zamenjala za mesto psihologinje v domu za starejše Tamariska. Najprej se ji je zdelo, da se je napačno od-
ločila, a ker je bilo delo le za nekaj mesecev nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, je stisnila zobe in sklenila ostati. Sčasoma so ji starčki v domu prirasli k srcu. Vsi sicer ne, ker so bili med njimi tudi takšni, ki so s svojim obnašanjem sporočali, da ne potrebujejo in ne želijo nikogar. Večinoma so jo s svojimi življenjskimi zgodbami in modrostmi navdušili. Vsak dan se je od njih naučila česa novega. Med sodelavci je našla prijatelje in začela spoznavati, da je lahko življenje tudi lepo, ne le žalostno.
Ko je prišel čas, da se poslovi od njih, je to storila s težkim srcem, tudi varovanci
so se nanjo navezali, saj so v njej našli nekoga, ki jih je res poslušal, se znal vživeti v njihove težave in jim pomagal, da so lahko uresničili svoje večje in manjše želje. Julie je spoznala, da se je v tem času tudi njeno življenje spremenilo in še bolj njeni pogledi na svet. Nazadnje se je bila sposobna soočiti z izgubo očeta, se ponovno povezati s svojo mamo in za nameček najti še novo ljubezen.
TC
O avtorici:
Virginie Grimaldi (1977) je uspešna francoska pisateljica romanov in blogerka. Njeni prvi trije romani so bili prodajne uspešnice. Časnik Le Figaro jo je lani, ko je izdala svoj četrti roman, razglasil za drugo najbolj brano francosko avtorico.
ALBUM S CELJSKEGA
Nogometna ekipa SK Celje, 1934
Na fotografiji s celjske Glazije so prepoznani naslednji nogometaši SK Celje: četrti z leve je Polde Ahtik, peti Radko Dobrajc in deveti Riko Presinger.
Kar zadeva število klubov v letih od 1920 do 1941 so bili registrirani pri Ljubljanski nogometni zvezi oziroma Jugoslovanski nogometni zvezi naslednji celjski klubi: ISSK Celje, Athletiksportklub Celje (ustanovljen leta 1906 in še enkrat po končani prvi svetovni vojni leta 1919), Cillier SV (Sport Verein) Celje, SK Jugoslavija (ust. 1935) Celje, Red Star Celje, Slavija Celje, Svoboda Celje, SK Olimp Celje. V celjskem Gaberju so se mladi leta 1923 organizirali v t. i. »divjem« klubu Mars, ki ni bil registriran. Klubske stroške so poravnavali iz lastnih žepov. Delovali so do leta 1928, ko so se priključili novonastalemu SK Olimpu.
Fotografijo (iz zapuščine Radka Dobrajca) in besedilo prispeval Rudi Škedelj.
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: 03 426-17-00 (Srečko Maček), vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st, Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Priloga MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
33
I FEEL SLOVENIA, r I FEEL CELJE 9
ČUTIM SLOVENIJO, I
ČUTIM CELJE 1
i
6. 6. - 30. 9. 2019
H


PSI



Li- ' 'V"


V g
i »Ii
t <«
44
a.
museumof recent history \celje
rti П7Г
muzejnovejšezgodovinel celje
♦ФФ 09
SEM	^^
SEM
SLOVENSKI ETNOC/RAFSKJ MUZEJ
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO
MESTNA OBČINA CELJE
34
Priloga MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
Sebastjan Weber, Muzej novejše zgodovine Celje
Dr. Bojana Rogelj Škafar, Slovenski etnografski muzej
Čutim Slovenijo, čutim Celje
Razvoj človeka je od njegovih prvih korakov povezan s premiki. Potovanja, selitve, bežanja, lovljenja, iskanja -vse to in več je človek počel in še počne, da bi nekje našel svoj prostor pod soncem, kjer bi se počutil varno, svobodno, sito in predvsem osebnostno izpolnjeno. Ljudje smo se tako od nekdaj selili, bodisi zaradi iskanja hrane, plodne zemlje, pobega pred naravnimi katastrofami in vojnami, a tudi zaradi iskanja boljšega zaslužka, novih znanj ali nove ljubezni.
Slovenija leži na prostoru, ki je bil skozi zgodovino vedno stičišče in križišče različnih migracij. Enako velja za Celje kot eno od tranzitih mest. O tem pričajo najdbe iz prazgodovinskih, starorimskih in srednjeveških časov. Zato migracije, ki smo jim priča v zadnjem obdobju, niso prav nič nenavadnega, le da so od pojava modernih nacionalnih držav bolj nadzirane. Zato so danes določne migracije pravno legalne, torej nadzorovane, in druge pravno ilegalne in nenadzorovane. Dodaten vpliv na njihovo dojemanje imajo različni mediji, ki pogosto in množično delijo informacije o migracijah, ki so zato pogosteje v našem vsakdanjem diskurzu in nam zato dajejo lažen občutek, da so povsem sodoben družbeni fenomen. Prav zato smo se v Muzeju novejše zgodovine Celje odločili, da to aktualno družbeno problematiko predstavimo v obliki osebnih zgodb ljudi, ki so migranti, saj so v Sloveniji in Celju priseljenci, a jim te vloge sploh ne pripisujemo, ker so že vrsto let zavzeti soustvarjalci družbe in kulture. Razstava nagovarja obiskovalce k razmisleku o resnični pomembnosti nacionalne, narodnostne, kulturne in osebne identitete ter sproža vprašanja
o vlogi osebnih predmetov, ki jih vsakodnevno uporabljamo in hranimo kot del osebnega in kolektivnega spomina.
Aktivni člani družbe
v novem okolju
Razstava Čutim Slovenijo, čutim Celje je preplet osebnih zgodb in predmetov posameznikov, ki so se v Slovenijo in Celje preselili iz različnih razlogov, si tu ustvarili nov dom ter postali aktivni člani družbe. Že naslov jasno pokaže, da razstava prehaja iz nacionalnega v lokalno okolje, čemur botruje predvsem to, da ideja postavitve izhaja iz razstave Slovenija in Afrika: Preplet ljudi in predmetov, ki so jo leta 2017 postavili v Slovenskem etnografskem muzeju. Tako zgodbe nekdanjih afriških študentov v Sloveniji prehajajo v zgodbe celjskih priseljencev. Skozi celotno razstavo se osebne zgodbe in predmeti dopolnjujejo in ustvarjajo nekakšne intimne prostore, v katere vstopa muzejski obiskovalec. Vsi pred-
»Vsak ima pravico do boljšega, varnejšega in čistejšega sveta, in te pravice ne smemo nikoli in nikomur odvzeti, kar je v sodobnem času še kako pomembno.«
meti na razstavi so plod individualne izbire sodelujočih. Razstava želi pokazati, kako pomembno migracije vplivajo na razvoj mesta in družbe, ter hkrati predstaviti vlogo osebnih predmetov v odnosu do kulture, identitete in spomina.
Osebne zgodbe in predmeti na razstavi
Prvi del razstave, podna-slovljen kot Čutim Slovenijo, predstavlja zgodbe in predmete posameznikov iz Gane,
O predmetih na muzejski način
Ugande, Zimbabveja in z Madagaskarja. Ti so prišli v Slovenijo v okviru politik štipendiranja tujcev za študij v Jugoslaviji pod okriljem Gibanja neuvrščenih in potem zaradi različnih spletov okoliščin tukaj tudi ostali.
Drugi del razstave, podna-slovljen kot Čutim Celje, nadaljuje zgodbo, ki so jo začeli v Slovenskem etnografskem muzeju, a jo hkrati lokalizira. Prepletajo se osebne zgodbe in predmeti ljudi, ki so v Celju in okolici našli svoj drugi dom ter hkrati s svojim delom bogatijo celjsko družbo in kulturo. Vsaka zgodba je del osebne izkušnje bivanja in ustvarjanja v Celju in vsak predmet je del spomina na državo rojstva in življenja v njej. Vse zgodbe so nastale v sodelovanju s posamezniki, ki so odkrito spregovorili o svoji izkušnji preseljevanja ter bivanja v Celju.
Tudi Slovenci so
migranti
V zadnjem delu razstave, podnaslovljene Še vedno ču-
V vsakdanjem življenju smo obdani s predmeti in o njih večinoma posebej ne razmišljamo. Vsakomur je jasno, da je njihovo prilaščanje odvisno od gmotnih možnosti. Hkrati je vedno bolj jasno, da njihova hiperproduk-cija in cenenost vodita v čezmerno kopičenje, kratko dobo uporabe, hitro zavrženje in s tem kopičenje odpadkov.
Ustanove, kjer se predmetom posvečajo načrtno in raziskovalno, so muzeji. Že za prve antične zbirke velja, da so nastale s ciljem ohranjanja spomina na pomembne dosežke človeštva. V stoletjih razvoja muzejske misli in praks so se tako razvili muzeji, ki zbirajo na primer le umetnine ali le predmete prirodoslovne narave ter predmete, ki pričajo o tehničnih dosežkih človeštva, ali etnografske predmete, ki pripovedujejo o kulturah in načinih življenja različnih skupnosti ali posameznikov v preteklosti in danes.
Muzejski kustosi, ki so nosilci muzejskega poklica, se ukvarjajo z raziskovanjem, zbiranjem in s predstavljanjem predmetov ter z dokumen-
tiranjem znanja, povezanega z njimi. Včasih so jih predmeti ali zbirke zanimali predvsem z vidika njihovega razvoja v času in prostoru in so zato zbrali na primer množico stolov ali orožja ali ur. S teh vidikov so predmete zbirali in jih še danes zbirajo številni zasebni zbiralci. Zasebne zbirke so bile in so še lahko podlaga za ustanovitev muzeja. Nedvomno imajo zasebni zbiralci o predmetih ogromno znanja, ki je za muzejske kustose neprecenljive vrednosti.
Srečevališče osebnega in
družbenega
Zlasti v zadnjem desetletju kustosi predmete raziskujejo vedno bolj v luči njihovih kontekstov. To pomeni, da jih zanimajo predvsem z vidika odnosov med njimi in njihovimi uporabniki. Zanima jih, zakaj, kako in kdaj je nekdo uporabljal določen predmet, kaj mu je pomenil in zakaj ga je hranil (ali zavrgel). Predmeti jih tako zanimajo kot ma-terializirani nosilci spomina in kot pričevalci
tim Celje, gremo iz lokalnega v globalno. Kar nekaj Celjank in Celjanov se je v zadnjem obdobju izselilo v tujino, kjer si ustvarjajo novo in drugačno življenje. Preko pozdravov z razglednic nam sporočajo, da so tudi Celjani in hkrati Slovenci v kateri drugi državi migranti. Ob tem prenašajo močno sporočilo, da ima vsak pravico do boljšega, varnejšega in čistejšega sveta, in te pravice ne smemo nikoli in nikomur odvzeti, kar je v sodobnem času še kako pomembno.
Utrinek z razstave Afrika in Slovenija: Preplet ljudi in predmetov (Slovenski etnografski muzej, 30. 11. 2017-2. 5. 2018), kjer si fantek ogleduje video s pripovedjo. (Foto: arhiv Slovenskega etnografskega muzeja)
Avtor razstave Čutim Slovenijo, čutim Celje Sebastjan Weber (Foto: Egon Horvat)
pogledov ter vrednot njihovih uporabnikov. V ospredje stopa razumevanje predmetov na presečišču njihove materialnosti in nesnovnih, še posebej čustvenih pomenov.
Osebni predmeti se tako izkazujejo kot izjemen vir za raziskovanje posameznikov in njihovih vrednot, družbenih vlog, prepričanj, pojmovanj in pogledov na njih same kakor tudi na njihove družine in širše skupnosti. Muzeji se pri raziskovanju in razumevanju predmetov vedno bolj povezujejo s posamezniki ali skupinami, ki s kustosom pripravijo predstavitev sebe in svojih predmetov. Ob tem sodelujoči raziskujejo sami sebe in se umeščajo v svet, ki jih obkroža, ter hkrati sprožajo razmislek pri drugih. Muzej tako postaja srečevališče osebnega in družbenega.
»Osebni predmeti se izkazujejo kot izjemen vir za raziskovanje posameznikov in njihovih vrednot, družbenih vlog, prepričanj, pojmovanj in pogledov na njih same kakor tudi na njihove družine in širše skupnosti.«
V Slovenskem etnografskem muzeju smo na razstavi Afrika in Slovenija: Preplet ljudi in predmetov, ki smo jo pripravili v letu 2017, veliko pozornost posvetili ravno osebnim predmetov Afričanov, ki so prišli v Slovenijo zaradi študija in tukaj ostali. Pet sodelujočih je razstavilo 23 predmetov. Nekateri odslika-vajo njihovo otroštvo in odnose s sorodstvom v njihovih prvotnih domovinah, z drugimi izpričujejo svoje identitete na presečišču prvotne in nove domovine, z nekaterimi pa izražajo svoje vrednote in družbeno-politične ideje, povezane z njihovimi prvotnimi domovinami.
Priloga MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
35
Tina Palaić, kulturna antropologinja, samostojna kustodinja
Nekoliko drugače o solidarnosti in prijateljstvu
OB ROBU
Dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje
Koraki mesta
Max Zimani v Sloveniji živi že približno štirideset let. Kot štipendist jugoslovanske vlade je prišel iz Zimbabveja in v Ljubljani študiral računalništvo. Po študiju si je ustvaril družino. Poznava se že vrsto let. Najina sodelovanja so bila vedno polna novih spoznanj, saj je s svojimi izkušnjami in mislimi pred mano razgrinjal meni neznane svetove. Navdušil me je s svojo iskrenostjo, predanostjo in zavezanostjo, da bo izboljšal okolje, v katerem živi. Večkrat se ustavim v njegovi Skuhni, restavraciji v Trubarjevi ulici v Ljubljani, kjer me z omamnimi vonji in okusi z vsega sveta vsakič odpelje v drug kotiček tega našega prelepega planeta. Kuharji pripravljajo jedi iz svojih lokalnih okolij, ta možnost pa jim omogoča lažji začetek v novi deželi.
Maxova odprtost, pomoč in solidarnost s priseljenci so v današnji situaciji tesnobnosti, ko se krepita strah in sovraštvo do drugih, drugačnih, lahko zgled vsem. Ko v Sloveniji raz-
predvsem z državami, ki so nastale po drugi svetovni vojni in so bile pred tem kolonije.
Gibanje neuvrščenih
Ideje enakosti med državami, njihovega miroljubnega sobivanja in uravnoteženega ekonomskega razvoja so se začele krepiti po drugi svetovni vojni. To je bil čas, ki sta ga poleg napetosti med velesilama Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo zaznamovala tudi boj proti kolonializmu in osvobajanje kolonij. Jugoslavija je podpirala osvobodilna gibanja v Maroku, Tuniziji, Alžiriji, Indokini in podsahar-ski Afriki, kar je utemeljevala z lastno izkušnjo boja proti okupatorju. Bila je tudi pobudnica ustanovitve gibanja neuvrščenih, politične platforme, ki je omogočala dialog med šibkejšimi in močnejšimi državami. Prva konferenca gibanja neuvrščenih je bila leta 1961 v Beogradu. Z vsemi temi idejami je bil seznanjen tudi Max, ki je kot mladenič v Zimbab-veju doživel turbulentne čase
»Maxova odprtost, pomoč in solidarnost
• I •	•	I	v •• «a	•••
s priseljenci so v današnji situaciji tesnobnosti, ko se krepita strah in sovraštvo do drugih, drugačnih, lahko zgled vsem.«
mišljamo o svoji prihodnosti, iz slike svetlejše in lepše bodočnosti radi izključimo vse tiste, ki so v kulturnem smislu drugačni. Poleg manjšin so to še zlasti priseljenci in njihovi potomci. Medijska sporočila in politični ukrepi te občutke zgolj krepijo. Ni pa se treba ozreti prav daleč v preteklost, da bi se spomnili neke druge politike, ki je bila zasnovana na pozitivnejših načelih. V mislih imam jugoslovansko politiko neuvrščenosti, ki je poudarjala sodelovanje in prijateljstvo
upora proti britanski nadvladi. Cenil je jugoslovansko pomoč pri osvobajanju afriških držav, Josipa Broza Tita pa je kot voditelja alternativne poti med vzhodom in zahodom videl kot heroja. Po neodvisnosti leta 1980 se je tudi Zimbabve pridružil neuvrščenim in to je Maxu odprlo pot do študija v Jugoslaviji.
Ob predmetih zgodbe o otroštvu
S članstvom v gibanju neuvrščenih je Jugoslavija naj-
prej iskala predvsem politična zavezništva, kmalu pa so se odprle tudi številne priložnosti za gospodarska sodelovanja in izmenjave na področju izobraževanja in kulture. Jugoslavija je pri tem pogosto zavzela položaj »starejšega brata«, saj je sebe razumela kot bolj razvito državo, ki bo drugim pomagala k modernizaciji. Mnogi opozarjajo tudi na to, da je s tem sodelovanjem kovala dobičke. Poudariti je treba, da je bil eden od rezultatov jugoslovanskega udejstvovanja v politiki neuvrščenih tudi izmenjava znanj in veščin, hkrati pa tudi različnih predmetov - v obliki protokolarnih daril ali zbirk. Ne samo da so jugoslovanski strokovnjaki odhajali v tujino in ob vrnitvi v domovino prinašali različne predmete, v Jugoslavijo je prišlo ogromno tujih študentov s svojimi znanji, izkušnjami in tudi raznovrstnimi predmeti, ki govorijo o vrednotah in kulturi njihovih lastnikov.
Max ima tovrstnih predmetov veliko in ob vsakem lahko pripoveduje o sebi, svojem otroštvu, Zimbabveju. Tudi v njegovih pripovedih lahko prepoznamo odseve principov in načel politike neuvrščenih, ki žal danes deluje kot neka eksotična preteklost. Gibanje neuvrščenih še deluje, čeprav o njegovi nekdanji moči ni več sledu, vsaj v našem prostoru pa je tudi povsem pozabljeno. Nobena od nekdanjih jugoslovanskih republik danes ni polnopravna članica gibanja. Maxova prizadevanja za boljšo in pravičnejšo družbo kažejo, da bi principe solidarnosti in prijateljstva z drugimi z dovolj volje in interesa lahko obudili. Morda pa nas bodo takšni primeri spodbudili k ustvarjanju novih oblik neuvrščene sodobnosti.
Če človek že več kot dve desetletji stanuje na robu mestnega jedra in službuje v njegovem središču, se mora po njegovih glavnih ulicah podati vsaj dvakrat na dan. In ko prišteje še vse prostočasne dejavnosti in obveznosti, od sobotne tržnice do večernih pasjih sprehodov, lahko upravičeno zatrdi, da se v njem počuti domače. Pa čeprav v njem ni odraščal oziroma se je vanj priselil.
Verjamem, da mojo izkušnjo in občutke deli vrsta ljudi, s katerimi se na svojih poteh redno srečujem, jih pozdravljam in z njimi tudi izmenjam kakšno vljudno besedo. Včasih pa, v kakšnih malo bolj zasanjanih trenutkih, mi misli nehote odtavajo daleč v nedoživeto preteklost. Navsezadnje so na tem prostoru že pred več kot dvema tisočletjema nastale pomembne naselbine, katerih obseg in veljava nas vedno znova presenečata in navdušujeta.
A pustimo Kelte in Rimljane tokrat počivati, in tudi za podoživljanje utripa znotraj obzidanega srednjeveškega mesta je treba imeti več domišljije. Zahvaljujoč podobam časa, ki so zamrznjene na razglednicah in fotografijah, se je lažje vrniti približno sto let nazaj, tja pred prvo svetovno vojno, ko se je po zaslugi podjetnih in ambicioznih meščanov Celje hitro moderniziralo in z novogradnjami spreminjalo svoj videz. Zaradi ureditve mestnega vodovoda in kanalizacije pa se je spremenil tudi njegov vonj. Tudi
»Ni najpomembneje, kdo smo in od kod prihajamo, temveč kaj čutimo in kam smo namenjeni.«
svetlejše je postalo, saj je ulične petrolejke nadomestila najprej plinska, leto pred vojno po zaslugi Adolfa Westna, priseljenca iz We-stfalije, ki je v gaberskem predmestju postavil zametek ene največjih tovarn emajlirane posode, še električna javna razsvetljava.
Posledično je mestni blišč privlačil vedno več ljudi. Iz okoliških slovenskih krajev in drugih mest monarhije so vanj prihajali podjetniki in izobraženci, a tudi preprosti podeželani, ki so si v njem obetali boljše življenje. In seveda vojaki, kakršen je bil Rudolf Maister, ki je bil jeseni 1913 za krajše obdobje premeščen v Celje. A če je podoba postavnega in brkatega častnika v cesar-sko-kraljevi uniformi dobro ponazarjala
duh dobe, je kitajski zaročenec Alme M. Karlin, ki je za božič isto leto obiskal svojo nesojeno taščo, predstavljal redko videno eksotiko in povzročal posledično čudenje v najboljši (malo)meščanski maniri.
Medtem ko je v zadnjih letih Habsburške monarhije mesto navzven postajalo vedno bolj podobno današnjemu, se je po svoji nacionalni sestavi bistveno razlikovalo. Po ljudskem štetju leta 1910, ki je nacionalno pripadnost utemeljevalo z uporabo občeval-nega jezika, se je od približno sedem tisoč prebivalcev le približno dva tisoč, manj kot 30 odstotkov, izreklo za Slovence, večino so tako predstavljali nemško čuteči oziroma govoreči meščani, medtem ko je bilo pripadnikov ostalih narodnosti le za vzorec. Sledila je velika vojna z begunci tako s slovenskega etničnega ozemlja, opustošenega od vojne, kot iz drugih delov monarhije. Občasno jih je bilo v mestu tudi do petsto, pri čemer domače prebivalstvo zanje ni kazalo pretiranega razumevanja.
Že pri prvem popisu prebivalstva v novi jugoslovanski državi leta 1921 je bila slika barvitejša. Število opredeljenih Nemcev se je močno zmanjšalo, ob Primorcih, prebe-glih iz Italije, so se v Celje zatekle tudi ruske emigrantske družine, začela se je večati tudi srbska skupnost, ki je leta 1922 dobila tudi svojo pravoslavno občino. Pričakovana notranja emigracija z balkanskega juga na njegov razvitejši sever, ki v spremenjenihpo-litičnih okoliščinah poteka še danes, se je še okrepila po drugi svetovni vojni, ki je na najbolj tragičen način dokončala desetletja dolg nemško-slovenski boj za Celje. Zgodovinsko nezmožnost trajnega in strpnega sobivanja obeh narodov lahko danes le obžalujemo, saj je ob pregnanih in prizadetih ljudeh na eni in drugi strani usodno zaznamovala gospodarski in kulturni razvojni potencial mesta.
A vendar je na novih temeljih intenzivne socialistične industrializacije Celje vedno bolj širilo svoje meje in prebivalstvo se je večalo hitreje kot kadarkoli prej. Danes tako v mestu, ki bo kmalu štelo štirideset tisoč duš, odrašča že tretja generacija potomcev priseljencev s Kozjanskega, iz Savinjske doline ter drugih delov slovenskega in nekdanjega jugoslovanskega prostora. Družbeno-politič-niprelom leta 1991 je bil sicer manj usoden in turbulenten kot tisti v letih 1918, 1941 ali 1945, a vendar se proletarska narava mesta - kot pred tem meščanska - vedno bolj seli v zgodovinski spomin in muzeje. Medtem ko se na mestnih ulicah nanju nalagajo vedno nove plasti tega, čemur pravimo identiteta. Tako lokalna kot globalna. V koraku med preteklostjo in prihodnostjo jo soustvarjamo in sooblikujemo vsi, ki živimo v mestu in z njim. Pri čemer ni najpomembneje, kdo smo in od kod prihajamo, temveč kaj čutimo in kam smo namenjeni.
Foto: Alenka Peterlin
36
ČUTIJO CELJE
Keiko Miyazaki
Država rojstva: Japonska Narodnost: japonska Materni jezik: japonski
Keiko Miyazaki se je rodila v mestu Šikoku-čuo v prefekturi Ehime na Japonskem. Že v zgodnih najstniških letih se je odločila, da bo svoje življenje zapisala umetnosti. Tako je pri osemnajstih letih odšla študirat slikarstvo v angleški Newcastle. V Slovenijo je prvič prišla s pomočjo študentske izmenjave leta 2004, se nato izobraževala še na Poljskem, potem se je leta 2006 vrnila
v Slovenijo in tukaj ostala. V bližini Celja, v Preboldu, si je ustvarila nov dom, kjer živi z družino. V svojem umetniškem ateljeju ustvarja na področju slikarstva ter video in vizualne umetnosti. Občasno kot prevajalka japonskega jezika sodeluje tudi pri drugih projektih. Kot pravi, je zgolj od umetnosti v Slovenji težko preživeti. V Celju sodeluje z različnimi umetniki, s katerimi je pripravila
že nekaj odmevnih umetniških razstav in projektov. Pravzaprav jo je število ljudi, ki se v Celju ukvarjajo z umetnostjo, prav presenetilo. Meni, da je tako, ker ima Celje kljub svoji majhnosti veliko prostorov, kjer lahko umetniki razstavljajo svoja dela. Kljub temu pogreša več ljudi na posameznih dogodkih. Poleg Celja in Slovenije Keiko razstavlja tudi drugod po svetu.
Goran Bojčevski
Država: Republika Severna Makedonija Narodnost: makedonska Materni jezik: makedonski
Goran Bojčevski se je rodil v Severni Makedoniji, ko je bila ta še ena od šestih republik nekdanje skupne države Jugoslavije. Že celo življenje je močno povezan z glasbo in ta ga je z vpisom na Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani vodila tudi v Slovenijo. Pozneje je podiplomsko šolanje nadaljeval na znanem
salzburškem Mozarteumu. V Celje ga je pripeljala ljubezen in od leta 2008 živi tukaj s svojo družino. Goran je zagotovo eden najplodnejših celjskih glasbenikov, saj slovi kot odličen izvajalec in interpret tako klasične, džez, etno kot tudi popularne glasbe. Sodeluje z različnimi slovenskimi in svetovnimi iz-
vajalci, poleg tega sklada glasbo za film, balet in gledališče. S svojim širokim poznavanjem glasbe je razvil tudi povsem svoj glasbeni slog, ki ga sam imenuje balkan nuevo. Pravi, da mu pri njegovem ustvarjanju ves čas kot navdih pomagata makedonska narava in celjska melanholija.
Inga Ulokina
Država rojstva: Ruska federacija Narodnost: ruska Materni jezik: ruski
Inga Ulokina se je rodila v Sankt Peterbur-gu, drugem največjem mestu Ruske federacije. V Slovenijo je prišla pri trinajstih letih s svojo družino. Celotna družina se ukvarja z glasbo in ta je bila tudi razlog za preselitev v Slovenijo, njen oče violinist je namreč postal stalni član Simfoničnega orkestra rTv Slovenija. Tudi sama kot violinistka nadaljuje družinsko tradicijo. Po
študiju na Akademiji za glasbo v Zagrebu ter glasbenih izpopolnjevanjih v Kölnu in Linzu se je uspešno udeleževala različnih mednarodnih tekmovanj glasbenikov in postala članica Zagrebških solistov. Trenutno deluje kot koncertna mojstrica v Zagrebškem komornem orkestru ter kot profesorica violine in komorne glasbe v Glasbeni šoli Rogaška Slatina. Kot solistka
nastopa po Sloveniji in izven nje. Celje, kjer živi že deset let, je zanjo mesto njenih življenjskih križišč in stičišč. Pravi, da so jo vse pomembne življenjske poti vodile skozi Celje. Morda prav zato že tretje leto zapored poti mladih violinistov vodijo v celjski Narodni dom, kjer Ulokina vodi mednarodno tekmovanje mladih violinistov Oskarja Riedinga.
ČUTIJO CELJE
37
Vera Xhafa Haliti
Država: Republika Albanija Narodnost: albanska Materni jezik: albanski
Vera Xhafa Haliti se je rodila v Albaniji v manjšem rudarskem mestu Bulqize. V Albaniji je končala gimnazijo, potem jo je življenjska pot leta 1994 pripeljala v Slovenijo. Najprej v Trbovlje, od koder je prihajal njen mož, s katerim sta skupaj vodila gostinski lokal. Leta 1999 se je s svojo družino preselila v Celje, kjer živi še danes. Poleg dela v
gostinstvu je Vera nadaljevala z izobraževanjem in leta 2008 postala sodna tolmačka za albanski jezik. V zadnjem obdobju dela tudi na področju medkulturnega mediatorstva in poučevanja slovenskega jezika za albansko govoreče otroke. Njeno odlično poznavanje dveh kultur s pridom uporabljajo tudi različna društva in ustanove, ki se ukvarjajo z
migracijami in s priseljenstvom. Sama pravi, da nas poznavanje in razumevanje različnih kultur ter jezikov dodatno bogati in nam daje nove priložnosti za boljše sobivanje. Slednje dnevno spoznava tudi v Celju, ki ji je, kot pravi, veliko dalo in ji še daje, hkrati želi tudi sama pripomoči k ustvarjanju boljšega bivanja v mestu.
Narcis Kantardžić
Država rojstva: Republika Bosna in Hercegovina
Narodnost: bošnjaška
Materni jezik: bosanski
Narcis Kantardžić se je rodil v Derventi v Bosni. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu, kjer je leta 1982 soustanovil umetniško skupino Zvono, pod okriljem katere je deloval vse do leta 1992, ko je v njegovem življenju prišlo do velike prelomnice. Tega leta je moral zaradi vojne pobegniti od doma in se s statusom begunca znajti v novem okolju. V Ce-
lju je nameraval ostati zgolj kratek čas, a vojni kar ni bilo konca. V tem času si je moral tukaj na novo zgraditi svoje ustvarjalno okolje in za kratek čas poskusiti celo v Nemčiji. A na srečo, kot meni sam, umetnost odpira marsikatera vrata in začenja marsikatero novo prijateljstvo. Tako vse od leta 1994 stalno živi v Celju. Tukaj so odraščali tudi njegovi otroci, zato vprašanja
o vrnitvi v Bosno in Hercegovino ni več. Kot umetnik je razstavljal na številnih preglednih razstavah v nekdanji Jugoslaviji, po preselitvi v Celje pa v različnih razstaviščih tako v slovenskem kot tudi mednarodnem prostoru. Že več kot desetletje je pomemben člen celjske umetniške scene, ki se giblje okoli Umetniške četrti, kjer ima Kantardžić tudi svoj atelje.
Muamed Šerifi
Selman Šerifi
Država: Republika Severna Makedonija Narodnost: turška Materni jezik: turški
Muamed Šerifi se je rodil v Tetovu v Severni Makedoniji. Že kot mladostnik je prišel v Slovenijo, kjer je njegov oče želel odpreti slaščičarno. Ker v Celju sprva ni našel prostora zanjo, jo je najprej odprl v Velenju. Ko se je leta 1974 ponudila priložnost, jo je Muamed izkoristil in kupil manjši lokal v Stanetovi ulici. Ker je bilo v mestu že več slaščičarn, se je odločil, da bo začel peči burek, ki je bil
takrat v Celju še dokaj neznan. Kot del hitre prehrane je ta okusna izvorno turška jed hitro postala priljubljena, burek Šerifi pa je postal sinonim za dober burek. Kmalu je začel izdelovati še točen sladoled, ki je kmalu postal drugi zaščitni znak lokala v Stanetovi ulici in je po priljubljenosti skoraj prekašal burek. Lokal Burek Šerifi nemoteno deluje že 45 let, v zadnjem obdobju pa ga vodi Muamedov sin
Selman Šerifi, ki nadaljuje družinsko tradicijo. Prav tako kot oče se je tudi on rodil v Severni Makedoniji, v Celju, kjer je večkrat obiskoval očeta, pa stalno prebiva od leta 1997. Kot pravi, je tu zdaj njegov dom. Tukaj je hodil v srednjo šolo in preživel mladostniška leta, si ustvaril družino in tukaj zdaj vodi družinski lokal. Ob vsem tem skrbi, da burek Šerifi ostaja najboljši burek v mestu.
38
Priloga MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
Vera Xhafa Haliti, medkulturna mediatorka in sodna tolmačica za albanski jezik
Medkulturna mediacija
»Po tečaju so se preobrazile od nesamozavestnih, plahih, negotovih žensk v samostojne, samozavestne ženske.«
Kdo je medkulturni mediator? Je oseba, ki dobro pozna ne samo jezik gostujoče države in priseljencev, ampak tudi kulturno ozadje, navade, običaje držav in narodov, za katere mediira.
Medkulturni mediator mora biti sposoben pravilnega prevajanja uporabniku v njemu razumljivem jeziku ter podajanja dodatnih pojasnil in obrazložitev kulturnih značilnosti. Mediator mora biti nepristranski, hkrati pa mora biti tudi s pravo mero zagovorniški za šibkejšo stranko, empatičen, vendar mora znati tudi skrbeti za svoje duševno zdravje v smislu, da si sam ne nalaga bremen zaradi težav posameznikov. Pri prevajanju mora zavestno paziti na ton in barvo glasu, mimiko obraza, držo telesa, ker lahko nehote daje napačen vtis uporabniku.
Najprej pomoč pri
sporazumevanju v
zdravstvu
Naziv medkulturne medi-atorke se je zares prijel leta 2014, ko je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izvajal pilotni projekt Skupaj za zdravje, in sicer za zmanjševanje neenakosti v zdravstvu. Cilj je bilo delo z ranljivimi skupinami. Povabili so me k sodelovanju pri uvajanju medkulturne mediatorke v zdravstvu. Moji nalogi sta bili prevajanje in pomoč pri sporazumevanju albanske skupnosti v zdravstvu. Konkretno smo začeli v Vojniku v referenčni ambulanti, kjer sem sodelovala z dipl. med. sestro Natašo Medved, ki je vabila na preventivni pregled tamkajšnje člane albanske skupnosti, ki težko razumejo slovensko ali sploh ne. Na
Medkulturna mediatorka Vera Xhafa Haliti (prva z leve). (Foto: Tanja Petelinšek)
tem mestu bi se marsikdo vprašal: »Zakaj bi jim morali zagotoviti prevajalce? Saj se morajo tudi Slovenci, ko gredo živet v tujino, naučiti jezika okolja in se prilagajati. Tukaj smo v Sloveniji, naj se naučijo slovensko!« Še bi lahko naštela takšne komentarje, ki jih slišim in berem velikokrat, ko je govora o tujcih na splošno, še posebej o Albancih. Ljudje pogosto vkalupljamo vse, kar nam ni znano ali česar ne poznamo, in pri tem govorimo »vsi so takšni«. Prepričana sem, da so to le tisti ljudje, ki se še niso mogli naučiti jezika iz upravičenih razlogov in ne zato, ker ne bi želeli ali da bi čakali, da se jih »ujčka«. Učenje tujega jezika je proces in nerealno je pričakovati, da se ga naučiš v kratkem času. Predpogoj je tudi, da
dobro poznaš materinščino. Pri tem moramo upoštevati tudi druge dejavnike, ki vplivajo na to, na primer starost, stopnja izobrazbe, okolje, v katerem je nekdo prej živel, čustveno, psihično in fizično stanje, stik s tujim jezikom, samopodoba ...
Ne le za albansko
govorečo skupnost
To je bil pilotni projekt, pri katerem smo ugotavljali potrebo po uvedbi medkulturnega mediatorja v zdravstvu, in sicer ne samo za albansko govorečo skupnost, ampak tudi za vse druge etnične skupnosti v Sloveniji. V okviru preventivnih pregledov in delavnic (Zdravo hujšam, Gibam se .), ki smo jih imeli v Celju v sklopu tega projekta v Centru za krepitev zdravja, smo ugotovili, da je potreba
po medkulturnem media-torju nujna, saj so bile vse delavnice od prve do zadnje optimalno obiskane in zelo uspešno izvedene. Udeleženke so bile zadovoljne in so vnesle spremembe v svoja in življenja svojih družin.
V okviru NIJZ smo identificirali skupino medkulturnih mediatorjev, ki že delajo prostovoljno po Sloveniji in so v procesu usposabljanja in izobraževanja. Ker niso potrebni le v zdravstvu, je CIP začel razmišljati o certificiranju teh mediatorjev in njihovem nadaljnjem usposabljanju za različna področja, kot so šolstvo, administracija, centri za socialno delo, materinski domovi, krizni centri .
Kot medkulturna mediator-ka sem bila vključena tudi v program Socialna aktivaci-ja albanskih žensk, ki je bil
delno financiran iz evropskih sredstev in delno iz sredstev ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Program je izvajala Ljudska univerza Celje, in sicer v Velenju in Celju. V program je bilo vključenih 30 albanskih žensk, ki so bile prijavljene na zavodu za zaposlovanje, a tudi druge. Pogoj vpisa je bil, da imajo stalno bivališče v Sloveniji ali slovensko državljanstvo. Menim, da to ni bilo pravično do tistih, ki imajo začasno bivanje v Sloveniji in bi morda še bolj potrebovale ta tečaj. Trajal je tri mesece od ponedeljka do petka po šest šolskih ur. Namen tečaja je bil te ženske usposobiti, da postanejo aktiven del družbe, in sicer tako, da pridobijo različne kompetence. S tem so lažje zaposljive, lahko nada-
ljujejo izobraževanje in predvsem postanejo samostojne.
Bolj samozavestne
in samostojne
Pri vodenju tega tečaja sem sodelovala s profesorico, ki je bila odgovorna za jezikovni del. Na tečaj so prihajale redno in z veseljem. Po njihovih izjavah je bilo ključno, da sem bila tam kot medkulturna mediatorka, saj sem jim prevajala in jih opogumila, da naj se samostojno izražajo in izpostavijo svoja delovna področja in znanja. Slovenščino so se naučile po komunikacijskih vzorcih. Spoznale so mesto, kjer živijo, peljali smo jih na obisk upravne enote, mestne knjižnice, muzeja, gradu, Gorenja in Vivapena, imeli smo hitri šiviljski tečaj, tečaj računalništva, CPP, same so izdelovale ročna dela in predstavljale svoje kulinarične sposobnosti, imeli smo podporne delavnice, ki so jih vodile psihologinje, kje smo obravnavali različne teme, kot so samopodoba, depresija, vzgojni prijemi ...
Po tečaju so se preobrazile od nesamozavestnih, plahih, negotovih žensk v samostojne, samozavestne ženske. Same lahko gredo k zdravniku, na roditeljske sestanke, tudi otroci so zelo ponosni na njih. Nekaj se jih je zaposlilo, veliko pa vpisalo v nadaljnje programe za učenje jezika. Tečaj se je izkazal za več kot uspešnega. Slaba stran tega projekta je bila, da je bil prekratek in je ostal v fazi preizkusa, saj naslednje leto niso več razpisali tovrstnih tečajev, ki bi morali biti kot pripomoček za dobro integracijo v novo okolje dosegljivi vsem novim priseljencem v Sloveniji.
Sonja Majcen, direktorica Celjskega mladinskega centra
Sedma dimenzija
tnosti, likovne umetnosti in oblikovanja, medijskih in digitalnih umetnosti ter upra-
vljanja v kulturi predvsem za drugo generacijo priseljencev.
O manjšinah so spregovorili gostje, kot so Goran Vojnović, ki je s pomočjo literature pred-
Celjski mladinski center se je s Srbskim kulturno-humanitarnim društvom Desanke Maksimović Celje, Študentskim, mladinskim in otroškim centrom Laško - Šmoclom ter Kulturnim društvom Antona Aškerca Rimske Toplice pod vodstvom Zavoda Burja vključil v projekt Sedma dimenzija. Ta prispeva k večji socialni vključenosti manjšinskih pripadnikov z območja celjske regije in je namenjen priseljencem, potomcem, partnerjem priseljencev in vsem ostalim, ki so tako ali drugače povezani s poznavanjem različnih kultur, jezikov in navad manjšinskih skupnosti z območja nekdanje SFRJ, živečih v Sloveniji.
Tako je bilo v Celju v organizaciji Celjskega mladinskega centra več dogodkov, kot so razprave, predavanja, usposabljanja na področju manjšinske kulture in ume-
Delavnica z Borisom A. Novakom (Foto: arhiv Celjskega mladinskega centra)
stavljal izkušnje vključevanja manjšinskih kultur v družbo, prof. dr. Boris A. Novak, ki je s pomočjo proze orisal medkulturni vidik vsakdanjika priseljencev, dr. Petra Roter, ki je predstavila evropski normativni okvir upravljanja raznolikih družb. Dogajanje v sklopu projekta so popestrile tudi razstave in interaktivne umetniške delavnice, ki so ponudile udeležencem možnost svobodnega izražanja, soustvarjanja, mreženja in sožitja. Miha Erič, akademski umetnik, je predstavil svet linorezov in lesorezov, Katja Kovše, likovna pedagoginja, je z udeleženci ustvarjala na tekstil, Ivan Antić, srbski pisec, je predstavil svojo kratko prozo in poezijo in Izar Lu-naček, slovenski stripar, je z udeleženci sooblikoval zgodbe in scenarije za predstavljanje lastnih izkušenj.
Z interaktivnimi dogodki so udeleženci razvijali nova znanja, spretnosti, veščine, ustvarjalnost, medkulturno zavest, samoiniciativnost in jih spodbudili k učinkovitejšemu iskanju zaposlitvenih in kariernih možnosti.
Priloga MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
39
GOSTUJOČE PERO
Doc. dr. Simona Zavratnik, Fakulteta za družbene vede, Center za prostorsko sociologijo
Podnebne spremembe in migracije:
ranljivost ljudi, okolja in podnebna pravičnost
Okoljske migracije sodijo med tista področja globalno-lokalnih mobilnosti, ki so v sodobnih družbah še precej nevidne, spregledane, obrobne teme, brez ustrezne pozornosti javnosti in potrebnih odgovorov javnih politik. Za evropski prostor se zdi, da se ga gibanja ljudi, ki se selijo predvsem ali tudi zaradi okoljskih sprememb, le mimo-bežno dotikajo ter da so ranljivosti ljudi in okolij zaradi podnebnih sprememb omejene na »varno« distanco na oddaljenem globalnem jugu in vzhodu.
Sodobne okoljske migracije nastajajo iz različnih razlogov, med drugim zaradi širjenja puščav in s tem izginjanja rodovitne zemlje ter lokalnih kmetijskih skupnosti, nadalje zaradi poplav, dviga morske gladine in spremenjenih življenjskih razmer v priobalnih naselbinah, vključno z izginjanjem krajev v morju, a tudi zaradi velikih infrastrukturnih projektov in posegov v okolje, na primer gradnje jezov na rekah ... Pomembno je izhodišče, da podnebne spremembe in migracije nastopajo kot del skupne zgodbe. In posledično je zmotno mnenje, da je katerikoli del sveta lahko izvzet iz teh procesov. Slednje velja tudi za evropski prostor. V globalnem okviru relevantnost migracij zaradi podnebnih sprememb še nikoli ni bila tako prioritetna tematika.
Okoljski begunci
Nedvomno okoljske migracije obstajajo od začetkov človekovega organiziranega naseljevanja ob virih življenja, najpogosteje ob rekah in drugih vodnih žilah, v globalno povezanem svetu pa so okoljski vzroki migracij najpogosteje povezani še z drugimi: vojnimi konflikti, re-
vščino, družbenimi neenakostmi, visoko brezposelnostjo ... Znanost vsaj že tri desetletja išče odgovore na globalne okoljske spremembe, med njimi tudi tiste, povezane z migracijami. A odgovori niso enoznačni. Medtem ko okoljski strokovnjaki poudarjajo črnoglede, celo ka-tastrofične scenarije okoljskih sprememb, ki bodo v beg pognale na milijone ljudi iz ranljivih prostorov, migracijski strokovnjaki menijo, da je odseljevanje le ena od strategij. Da torej ne smemo spregledati adaptacijskih strategij, saj historične izkušnje kažejo, da številni ljudje nikoli ne odidejo. Ali tudi ne morejo oditi, kar je povezano z resursi, ki jih (n)imajo.
Nedorečeno je tudi vprašanje odnosa med
nepriznanostjo pa jasneje definiral. Tako kot smo priča nedorečenosti političnih odgovorov, je nejasnost očitna tudi na teoretski ravni, vključno s poimenovanjem: gre za okoljske begunce, okoljske migrante, podnebne begunce, ekološke pregnance?
Podnebna pravičnost
Okoljski begunci, četudi pravno nedorečena kategorija, so realni in so med nami. Precej verjetno je, da se bodo razseljeni okoljski mi-granti tudi kot »osebe brez države« zelo kmalu znašli na globalni agendi; zagotovo vsaj v trenutku, ko naj bi po napovedih okoljskih strokovnjakov izginila (torej: se potopila) katera
od otoških drža
»Trenutna pravna ureditev okoljskih dejavnikov ne uvršča med kriterije, ki človeka prisilijo k iskanju varnega zatočišča zunaj svoje države. Posledično nimamo pravne osnove za prepoznanje >okoljskega begunca<.«
človekovimi pravicami, ki jih je treba zagotoviti okoljskim migrantom, in odvijajočimi se podnebnimi spremembami. Trenutna pravna ureditev okoljskih dejavnikov ne uvršča med kriterije, ki človeka prisilijo k iskanju varnega zatočišča zunaj svoje države. Posledično nimamo pravne osnove za prepoznanje »okolj-skega begunca«. S tega vidika se kaže nujen poziv k argumentirani razpravi o okoljskih beguncih na globalni ravni diskusije, ki pa bi morala voditi k novi regulaciji. Torej k takšnemu dokumentu, ki bo okoljske begunce zaznal kot vidne in dejanske, njihov položaj med vidnostjo in nevidnostjo, priznanostjo in
vic. Zato tudi ni več pomembno, ali je kakšen del zahodnega sveta, ki se je pred migranti obdal z žicami, zidovi, s podatkovnimi bazami in z droni za nadzor migracijskih gibanj, na podnebne migracije pripravljen ali ne in ali jih prizna ali ne. Domnevati sicer gre, da utegnejo biti odzivi globalnega severa precej podobni tistim iz videnega repertoarja populističnih politik ob tako imenovani »begunski krizi«. Ti so bolj kot na solidarnosti, človekovih pravicah ter varnosti za vse gradili na izključevanju, zavračanju in ostrih mejnih politikah do »drugega«. Zagotovo pa lahko rečemo, da nam okoljske migracije prinašajo pomembne izzive, med njimi bo morda največji iskanje odgovora na vprašanje, kako zagotoviti podnebno pravičnost.
Priloga Novega tednika je nastala kot del razstavnega projekta z naslovom Čutim Slovenijo, čutim Celje, ki je v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled med 6. junijem in 30. septembrom 2019.
Avtor projekta Čutim Slovenijo, čutim Celje: Sebastjan Weber
Urednica časopisne priloge: Tatjana Cvirn
Oblikovanje časopisne priloge: Andreja Balja
Oblikovanje naslovnice: Tina Pregelj Skrt - Mint Colibri
Lektorica: Tanja Drolec
Avtorji prispevkov: Sebastjan Weber, dr. Bojana Rogelj Škafar, dr. Tonček Kregar, Tina Palaić, Vera Xhafa Haliti, Sonja Majcen, dr. Simona Zavratnik
Fotografsko gradivo: Slovenski etnografski muzej, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Igor Pečoler, Sebastjan Weber, Alenka Peterlin, Tanja Petelinšek, Bojan Stepančič, Sonja Majcen, Dragiša Modrinjak in Egon Horvat
Založilo podjetje NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
Tisk: Salomon, d. o. o.
Celje, junij 2019
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO
novi tednik
radio celie
40
ŠE VEDNO ČUTIJO CELJE
Inga Ulokina: »Ko prideš v novo okolje, je zelo pomembno, da se lahko izražaš tudi v jeziku tega novega okolja.«
Goran Bojčevski: »Kulturna raznolikost je dobra, saj nam s pomočjo poznavanja drugih omogoča, da gradimo na sebi in s tem postajamo boljši ljudje.«
■	' .xlumbu
pSATTLE
Vera Ha/iti; »SI ovenija in Slovenci bi morali biti ponosni, da ljudje iščejo tukaj nov dom. To pomeni, da Slovenijo cenijo in so Prišli sem iskat boljše življenje.«
history celje
Ш
Narcis Kantardžič: »Vsiistereotipi
o Slovencih, ki sem j h prinese s sabo, so se mi razbijal« skoraj
vsakodnevno.«

&!?ssmBioZ £°132645




t
\

cd
Selman
Šerifi: »Za
ceneje dom
tam, kjer se
počutiš varno, svobodno,
kjer te
sprejmejo kot enakopravnega člana družbe.«




<k




vfc








^ ^ - ^ vA





At

•es



SM

V-
VaV^









Jo


o?
<г>4


M0'







4e>

A


Keiko Miyazaki:
»Dom za mene ni nekaj fizičnega, dom je tisto, kar nosim v srcu.«
9789728554781
ŽIVALSKI SVET
41
Tomi Kadilnik je vzreditelj labradorcev in reševalec
Mirni in prijazni, a vedno lačni
Prvega psa je Tomi Kadilnik kupil pred mnogimi leti. Ker je takratno dekle imelo težjo nesrečo in je bilo dlje časa privezano na posteljo, ji je bil kuža za družbo in v veselje. Tako so psi postali Kadilnikovi stalni spremljevalci. Da je bil naslednji pes črni labradorec, je bil verjetno kriv plakat, ki ga je imel na steni. Na njem je bil s kultnim pevcem zasedbe The Doors Jimom Morrisonom upodobljen tudi njegov črni labradorec in Tomi se je odločil, da si bo še sam nabavil takšnega. Imenoval ga je King in od takrat so pri hiši le še labradorci, večinoma črne barve. Ker so to prijazni, mirni in učljivi družinski psi, primerni tudi za različne dejavnosti, so priljubljeni in iskani.
PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE
TATJANA CVIRN
Petletna Masajka in leto dni stara Nuba predstavljata trenutno druščino Kadilnikovih, ki živijo v Celju, zlasti poletja pa zadnja leta preživljajo v hiši v Bočni, kjer se Tomi ukvarja tudi s čebelami in gosti turiste. Ti prihajajo iz različnih koncev sveta in so dobrodošli v družbi s psi.
Z vonjem po gozdu
Pri prvih labradorcih Tomi še ni razmišljal o vzreji, saj je zanjo treba imeti tudi prostorske pogoje. »Imeti moraš hišo in travnik,« pravi Tomi in doda, da je pri enem leglu toliko iztrebkov, da se lahko samo s tem ukvarja ...
Ko je na hitro poginil samec, ki ga je imel pred leti, je kupil Masajko in se odločil za vzrejo. Labradorci vonja po gozdu (Smell of the woods labradors) se imenuje njegova psarna, saj je Bočna sredi zelenja in gozdov. Psička je imela doslej le dve legli, saj Tomi ne želi »štepanja« mladičev. Letos iz neznanega razloga gonitve sploh ni bilo. A Tomi, ki se zaradi tega ne obremenjuje, pravi: »Sreča
je, če imaš lepega in zdravega psa.«
Najprej je za nadaljnjo vzrejo želel obdržati eno od psičk iz Masajkinih legel, a se je izkazalo, da je imela križni ugriz, kar pomeni, da ni bila primerna za vzrejo. Namesto tega je postala vodnica slepega fanta s Ptuja. Tudi pri takšnih nalogah se namreč labradorci odlično izkažejo.
Tako je k hiši prišla Nuba, pri kateri bodo vzrejni pregledi šele pokazali, ali je primerna za vzrejo.
Včasih je
adrenalinsko
Masajka je imela prvič sedem in nazadnje šest mladičev, ki so jih Kadilnikovi prodali brez težav. »Družine iščejo takšne pse. Od kupcev pričakujem, da pridejo k meni in vidijo, v kakšnem okolju rastejo psi, ter tako preverijo, da gre za urejeno vzrejo in ne za preprodajo,« poudarja sogovornik. V pogovoru spozna, kako ljudje razmišljajo o nadaljnji skrbi za psa. »Pri tem jih ne zaslišujem, sami povedo marsikaj,« pojasni in doda, da doslej ni
»Labradorci so primerni za vse mogoče dejavnosti, so ubogljivi in zato nimaš težav z okolico. V njihovi družbi lahko v miru spiješ pijačo.«
Tomi Kadilnik v družbi svojih črnih lepotic Masajke in Nube
»Psički sta doma vedno z nami, ponavadi sta tam, kjer se kuha.«
imel slabih izkušenj, zavrne le tiste, ki bi se radi kar po telefonu dogovorili za nakup. »Hočem, da pridejo k meni, toliko časa si že morajo vzeti, če gre za nakup živega bitja!« je odločen. Tudi za življenje na verigi svojih mladičev ne proda. Sicer pa z nasmehom doda, da so ponavadi ženske »glavne« pri nakupih.
Pri kotitvah vedno ni šlo vse gladko, nazadnje je po dolgih adrenalinskih urah preživelo šest mladičkov od desetih. Tudi Nubin prihod na svet ni bil srečen, saj izhaja iz legla desetih mladič-
kov, ki so že ob rojstvu ostali brez mame, saj je poginila po carskem rezu. Lastnica je mladiče hranila s stekleničko, da so preživeli. Sicer pa je po vseh letih ukvarjanja s psi Tomi že sam veterinarsko zelo razgledan. Pri skrbi za pse sodelujeta tudi žena in hči, saj pravi, da bi bilo brez tega težko. »Že ko mladiče prvič pelješ na cepljenje pri sedmih tednih, morata biti za to vsaj dva.«
Ves čas lačni
Igriva črna lepotička Nuba je protiutež umirjeni odrasli
Masajki, a ko gre za hrano, obe pozabita na vsa pravila. »Labradorci imajo vrsto dobrih lastnosti, slabo pa je to, da so požrešni,« pravi Tomi. To tudi od lastnika zahteva doslednost in trden značaj, da ne podleže prosečim očem svojega kosmatinca. Da ni vedno lahko, so dokaz številni malo bolj baročno zaobljeni pasji primerki, ki jih je mogoče pogosto videti na naših ulicah. Tomijevi črni kosmatinki sta nazadnje naenkrat pojedli toliko briketov, kot naj bi jih v petih dneh. Po nesreči je pokrov vedra s hrano ostal slabo zaprt in
gospodični sta si postregli. Menda sta bili napihnjeni kot balončka, a na srečo se je vse dobro končalo.
Masajka je tudi izšolana reševalna psička, za kar je morala opraviti zahtevne izpite. Vsako leto sodeluje v nekaj iskalnih akcijah, ko išče izginule osebe, in s To-mijem zato še vedno redno tedensko trenirata. Vsako jesen morata opraviti preizkuse in dokazati, da sta še vedno primerna za reševalca. Zadnja leta delujeta v okviru Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline.
Foto: GrupA
»Pri izbiri dopustniških krajev najdemo takšne, kamor lahko gresta psički z nami.«
42
BRALCI POROČEVALCI
Obletnice mature
Tradicionalna in lepa navada naših nekdanjih maturantov je, da ob različnih obletnicah obiščejo šolo in v njej obudijo spomine na lepe gimnazijske dni.
Maturantov je iz leta v leto več. Odkar imamo novo telovadnico, pa je sploh nastal pravi bum obiskovanja šole pri praznovanju obletnic.
Tako sem tudi to leto sprejel kar dvanajst takšnih skupin, med njimi pet razredov generacije 1969, ki letos praznuje 50-letnico mature. Vsem sem (ob petkih popoldne in ob sobotah od septembra in tja do junija) temeljito razkazal šolo in jim pojasnil, kako naša gimnazija deluje v današnjih časih. Sošolci - tako
jih imenujem, ker verjamem, da smo si v duhu in vrednotah te šole, ki nas je izoblikovala, sošolci dejansko vsi, ne glede na starost in generacijsko pripadnost - so bili navdušeni nad novo podobo šole in odličnimi rezultati, ki jih dosegamo. Vsi so se mi hvaležno zahvalili, jaz pa njim - za človečnost, iskreno
ljubezen in pripadnost, ki jo tudi po toliko letih čutijo do naše stare domačije v Kaju-hovi ulici 2. Dokler bo tako - in tako je, saj nas zadnja leta vedno bolj obiskujejo tudi tisti, ki imajo »le« 20. ali 30. obletnico mature - bo naša gimnazija živela v najlepšem pomenu te besede: v zavesti in srcih ljudi, ki jo iz roda v rod soustvarjamo in gradimo njeno izjemnost in drugačnost.
Takšna srečanja vedno spremljata nostalgija in ponos, nič manj pa misel o minljivosti in lepoti življenja. Pogovor se rad zasuče h kakšnim mladostnim bedarijam, misel pa postane ob spominih na ljudi, profesorje in sošolce, ki jih ni več.
Tako je bilo tudi v petek, 24. maja 2019, ko so nas obiskali maturanti generacije 1959, ki so praznovali častitljivo 60-letnico. Gre za same
ugledne, spoštovane gospe in gospode pri 80 letih z bogatimi življenjepisi in s krasnimi poklicnimi karierami. Med njimi je tudi Tanja Orel Šturm, nekdaj diplomatka in predsednica Sveta za kulturno sodelovanje Sveta Evrope, hči priljubljenega profesorja Tineta Orla, ki je v naši gimnaziji ravnateljeval v letih 1949-1963.
Dr. ANTON ŠEPETAVC, ravnatelj
Cif^ ллЈ"4"л—\
L v a uu ici\ o
zadnjo dirko
Pred zadnjim dobrodel nim delom akcije Do polnega vozička brez mošnjička se je na zadnji »džiro« med trgovinskimi policami hipermarketa Tuš podala Eva. Prvič je ob sebi imela trgovca, ki ji je pomagal pri polnjenju vozička.
Med skoraj 800 kuponi je srečo pri žrebu tokrat imela Ivica To
povšek. Eva je svoj nakupovalni pohod začela tam, kamor jo ponavadi vsak teden pošljejo tekmovalci - pri mesnih izdelkih. Večji del nakupa so tako sestavljale suhe in sveže mesnine, a tudi nekaj sira, olja in testenin. Nezanemarljiv kup izdelkov v vozičku je na koncu prinesel zavidljiv znesek - 164,37 evra - za katerega tudi tokrat naša tekmovalka ni odštela niti centa. Kljub temu da je bila kuverta, ki ob koncu lahko prinese dodatno minuto ali jack pot, prazna, smo tik pred ciljno črto akcije Do polnega vozička brez mo-šnjička pritekli uspešno.
Foto: SHERPA
MÄadio
^И* z Шеим
cel
Po medu diši
Tako smo člani Likovnega društva Laško poimenovali razstavo, ki je na ogled v laškem hramu kulture in je posvečena čebelam ter me-dovitim rastlinam. Dodali smo tudi vonj po medu, ki obiskovalce popelje v svet čebel.
20 likovnikov razstavlja 36 svojih del, ki bodo na ogled vse do avgusta v Kulturnem centru Laško.
Odprtje smo pripravili v Tednu ljubiteljske kulture in ob drugi obletnici svetovnega dneva čebel. Razstavo
si je ogledal tudi direktor republiškega JSKD mag. Marko Repnik, na kar smo še posebej ponosni.
Številni obiskovalci so bili nad deli zelo navdušeni, enako tudi nad bogatim kulturnim programom, saj so nam nekaj spodbudnih besed namenili župan Občine Laško Franc Zdolšek, vodja Območne izpostave JSKD Gašper Sa-lobir in kustos Muzeja Laško Tomaž Majcen. S kulinarično dobroto, medeno pito, nas je razveselila Thermana Laško. Lectarstvo in medičarstvo Šo-
lar je najmlajšim plesalcem Folklorne skupine Kd Antona Tanca pod vodstvom Brigite Kovač podelilo slastne medene lizike. Nismo pozabili niti na Slakovo pesem Čebelar, ki jo je na diatonični harmoniki zaigrala Nara Lendero.
Tako je zapisala naša slikarka Cvetka Berginc za zaključek uspešne medene pravljice: » ... ko bi ljubezen v svetu cvetela kot tale ljubka prijazna čebela, ko drug do drugega bi strpen bil svet, cedil bi se med ...«
NEVENKA FANTINATO
BRALCI POROČEVALCI
43
Dobrodelni lions ples
Lions klub Konjice praznuje maja obletnico ustanovitve, ki jo obeležuje s tradicionalnim dobrodelnim plesom. Prireditev organizira z Leo klubom Konjice. Tudi tokratni ples je bil v hotelu Vital v Zrečah, kjer so člani kluba z gosti obeležili 15 let delovanja.
Prireditev je bila osrednja slovesnost ob praznovanja obletnice in je bila namenjena zbiranju denarja za humanitarno dejavnost kluba. Organizacijski odbor priprave prireditve je poskrbel za odličen program z glasbeno skupino Karneval.
Zvezo lions klubov Dis-trik 129 Slovenija je tokrat zastopal guverner distrikta Miro Kvas, ustanovni član Lions kluba Konjice, kar je za klub pomenilo prav posebno čast. Lions klub Konjice danes šteje 55 članov in je največji lions klub Distrikta 129, ki združuje lions klube po Sloveniji.
Humanitarno najpomembnejši del večera je pripadel
avkciji umetniških del. Leo klub Konjice se je v tem delu pridružil s srečelovom, izkupiček obeh klubov se je letos ustavil pri 4.500 evrih. Lions
klub Konjice bo del sredstev namenil za projekte financiranja nakupov opreme za slepe in slabovidne, preostali del bo namenil v štipendijski sklad
za šolsko leto 2019/20. Člani Leo Konjice bodo svoj delež namenili v fond za pomoč pri izvedbi letovanja za otroke iz socialno šibkih družin.
STANKO KOLAR, pooblaščenec LK Konjice za stike z javnostmi
Skoraj dvesto cinkarnarjev sedlo na kolo
Skoraj dvesto zaposlenih Cinkarne Celje je pred časom sodelovalo v akciji S kolesom v službo, katere namen je spodbujati gibanje in spomniti, da lahko prav vsak posameznik s svojimi dejanji prispeva k čistejšemu okolju.
Najdaljša razdalja, ki jo je eden od zaposlenih prekole-saril že pred 6. uro zjutraj, je bila skoraj 27 kilometrov iz Slovenskih Konjic v Celje. S kolesi so se zaposleni pripeljali tudi iz Letuša, Košnice pri Celju, Slivnice, Vinske Gore pri Velenju, Žalca, Vojnika, največ pa jih je bilo iz Celja z bližnjo okolico. Približno deset sodelavcev je na delovno mesto kolesarilo v Poslovno
enoto Kemija Mozirje. Na cilju, pri vhodu v podjetje, so kolesarji prejeli vsak svoj komplet kolesarskih luči, da bodo v novi kolesarski sezoni vidni in varnejši v cestnem prometu.
Akcijo sicer že devet let ob podpori vodstva podjetja organizira kolesarska sekcija Gamsi Cinkarne Celje. Sekcija trenutno šteje 41 članov in je zelo dejavna - kolesarji v organiziranih kolesarjenjih po Sloveniji prevozijo približno pet tisoč kilometrov letno.
Vsi cinkarnarji so sicer pred začetkom službe pri vhodu prevzeli tudi kefir lokalnega proizvajalca in bio banano. Gre za simbolno potezo, ki
opominja na pomen uživanja zajtrka in zaposlene spodbuja, naj to navado prenesejo v svojo jutranjo rutino. Z rednim zajtrkovanjem namreč telesu že zjutraj zagotavljamo dovolj energije za delo.
S kolesom v službo je sicer samo eden od številnih družbenih projektov cinkarne za lepši jutri. Zaposleni so minuli mesec intenzivno zbirali in ločevali plastenke za vseslovensko akcijo Jaz, ti, mi za Slovenijo - stara plastenka za novo življenje. Cinkarnarji so v treh tednih zbrali kar 54 kilogramov plastenk in tako prispevali za nakup zaslona za nadziranje življenjskih funkcij novorojenčkov.
ŠK
Ekipa Pegazovega doma zmagala
V Domu sv. Jožefa v Celju so 20. maja pripravili družabne igre domov celjske regije, kjer je sodelovalo deset domov. Največ točk je prejel Pegazov dom.
Tokrat so si organizatorji igre zamislili nekoliko drugače, kot je bila navada. Vsaka skupina, ki je zastopala svoj dom, je morala pripraviti desetminutno predstavitev svojega kraja, doma ali neke druge posebnosti oziroma značilnosti, po kateri so prepoznavni. Zaželeno je bilo, da poudarimo pestrost doma in kraja. Dom je zastopalo šest tekmovalcev z dvema spremljevalcema.
Po prejetih navodilih smo staknili glave in prišli na misel, da bi bila naša predstavitev v obliki šolskega skeča - torej učitelj in učenci. Učitelj je postal karizmatičen Jože Pelko, navihane učenke iz Pegazovega doma pa so bile Marija Bonča, Marija Plemenitaš, Marinka Mastnak, Malčka Zbil in Julijana Just. Na humoren način so predstavili Pegazov dom z gospodinjskimi skupinami in Rogaško Slatino z zdraviliščem, steklarno, mineralnimi vodami, kozmetično tovarno. Učitelju so se učenke v tretjem življenjskem obdobju tako prikupile, da se je odločil oditi kar z njimi v Pegazov dom, saj je Rogaška Slatina res pravi raj.
Po predstavitvi in glasovanjih - strokovne komisije na eni strani in na drugi občinstva (vsak dom je glasoval za vse ostale) - je sledila končna razglasitev: »Zmagovalec družabnih iger domov celjske regije je ... Pegazov dom Rogaška Slatina!«
Vsem sodelujočim stanovalcem se zahvaljujemo za trud, ki so ga vložili pri učenju svoje vloge. Zavedamo se, da se ni preprosto na pamet naučiti dramske vloge in je pred množico odigrati.
MATEJA FIDLER, delovna terapevtka
44
MLADI ZA MLADE
V soboto, 25. maja, je množica čudovitih glasov filipinskega zbora zazvenela še v vojniški cerkvi sv. Jerneja. Popoldne so prispeli v Dom svetega Jerneja, kjer so člani Katoliško-kulturne-ga društva Ivana Šoparja poskrbeli za okrepčilo. Po spoznavanju cerkve in vajah so se pripravili na koncert. Ljubitelji lepe zborovske glasbe so napolnili cerkev ter prisluhnili čudovitim glasovom in edinstvenemu programu sakralne, filipinske in lahkotnejše glasbe, izvajalce pa so nagradili z dolgim aplavzom. (Milena Jurgec)
Filipinci v Celju in Vojniku
V Celju in tudi na I. gimnaziji smo gostili vrhunski mešani pevski zbor Los Cantantes de Manila. V Celju se je ustavil na poti v Italijo in na Nizozemsko, kamor je potoval s festivala v bolgarski Varni.
I. gimnazija v Celju (v nje- Marčič in ravnatelj dr. Anton zacijo koncerta, ki ga je zbor nem imenu zborovodja Tomaž Šepetavc) je prevzela organi- izvedel v četrtek, 23. maja, ob
12. uri v nabito polni dvorani Narodnega doma. Koncert je bil poslastica za ušesa in oči, saj so pevci izkazali zavidljivo visoko izvajalsko raven tehtnega zborovskega programa s pesmimi (filipinske) umetne in ljudske glasbe, v drugem delu so nav-
dušili še s privlačno scensko izvedbo sodobne zabavne glasbe. Za odličen koncert so jih poslušalci, večinoma pevci in zborovodje celjskih gimnazij in osnovnih šol ter drugih pevskih sestavov, nagradili s stoječimi ovacijami in z bučnim aplav-
zom. Poslušalci so začutili, da so Los Cantantes de Manila zares čisti presežek zborovskega petja, zato ni presenetljivo, da so mnogi prišli še na koncert, ki ga je zbor dva dni kasneje z drugim programom izvedel v Vojniku.
Los Cantantes de Manila sestavljajo študenti, mladi poklicni glasbeniki in predani ljubitelji glasbe, ki večinoma prihajajo iz zelo slabih socialnih razmer. Stroške evropske turneje so si skušali delno pokriti tudi s sredstvi, zbranimi od koncertov. Zato smo veseli, da smo jim z organizacijo koncerta v Narodnem domu in zbranimi prostovoljnimi prispevki pomagali pri uresničevanju zastavljenega cilja. Vse, ki smo s pevci po koncertu preživeli še čas ob kosilu na naši šoli, sta prevzeli tudi njihova dobra volja in odprtost, posebej pa nas je presenetila in ganila njihova iskrena hvaležnost. Hvaležnost za tisto, kar je nam samo po sebi umevno.
Hvaležni so tudi naši pevci, poslušalci in organizatorji. Hvaležni za to neverjetno in neponovljivo izkušnjo, zavedajoč se, da (skoraj) zagotovo nikoli več ne bodo v živo slišali takšnega zborovskega petja.
DARJA MARČIČ, prof.
Noč branja v OŠ Petrovče
Konec aprila je bila v OŠ Petrovče noč branja Žverce beremo.
Zbrali smo se v sredo ob 16. uri in naša dogodivščina se je začela. Glavna tema so bile živali. Najprej smo se o njih samo pogovarjali. Razmišljali smo, katera žival bi želeli biti in zakaj. Kmalu smo že lahko občudovali eksotične živali -živali, ki jih pri nas ni. Ščurka, pajka ptičarja, bradato agamo, rdečerepega udava smo lahko pobožali in tudi prijeli. Seveda smo si ob koncu umili roke, saj smo zatem skočili v vlogo kuharjev. Pripravili smo miške na več načinov in se z njimi po vegetarijanski pici, ki so nam jo spekle naše kuharice, tudi posladkali.
Po krajšem oddihu smo vzeli v roke »pasjo literaturo«, da smo se pred skrivnostnim prihodom pasjih prijateljev malo poučili o psih. S Kosmatimi smrčki smo se zabavali, brali pravljice, a tudi nekaj trikov so nam prikazali. Po njihovem odhodu smo se s svetilkami odpravili do dvorca Novo Celje, kjer smo poslušali zvoke narave in na to temo tudi ustvarjali.
Ob vrnitvi smo se pripravili na spanje, ampak nismo še skočili v postelje. V jedilnici smo imeli debatni krožek in se pogovarjali o najrazličnejših stvareh.
Zjutraj nas je zbudila petelinja budnica. Pojedli smo zajtrk in se »zakopali« v literaturo o konjih, nato smo odšli v konjeniški center v Žalcu, kjer smo se preizkusili v jezdenju, a tudi v malo manj priljubljenem opravilu - čiščenju staj. Podali smo se še na dve kmetiji, kjer so nam predstavili kmečka opravila, med drugim smo izvedeli veliko o vzreji pujsov in bikov.
Nato smo odhiteli v Novo Celje, kjer nas je že čakal policist - nič nismo narobe naredili, ampak nam je predstavil delo policijskih psov, ki so usposobljeni za odkrivanje prepovedanih drog in streliva. Ob koncu smo kratkodlakega ptičarja tudi preizkusili in ni nas razočaral, saj je zelo dobro opravil svojo nalogo.
Vrnili smo se v šolo, pojedli kosilo in za konec izdelali poljubne živali iz mila. S tem se je naša pustolovščina zaključila. Bilo je res nepozabno, zelo poučno in hkrati zabavno.
JUŠ AŠENBERGER, 8.b OŠ Petrovče
Pomladna romantika v gozdu
Na odru ob Drevesni hiši se je majsko soboto zgodila prava Pomladna romantika v mestnem gozdu. Ob ptičjem petju, šumenju listov in vonju gozda sta zapeli in zaigrali pevka Manca Dremel in pianistka Zala Irgolič. Slovenskim popevkam so prisluhnili ljubitelji gozda in narave različnih starosti. Dogodek sta kot uvod v tradicionalni Teden gozdov organizirala KŠOC in celjska enota Zavoda za gozdove Slovenije.
Foto: Gregor Vrečko
MLADI ZA MLADE
45
Ob 25-letnici obstoja kitarskega orkestra Glasbene šole Rista Savina Žalec in 160-letnici rojstva skladatelja Rista Savina se je v dvorani šole s celovečernim koncertom predstavil
več kot 30-članski kitarski orkester, ki ga vodi Maruša Mirnik.
Z izjemnim in s pestro izbranim programom so nastopajoči navdušili popolnoma zasedeno dvorano.
Program je povezovala Biljana Ann Novak, zbrane pa sta nagovorila tudi župan Občine Žalec Janko Kos in ravnatelj glasbene šole mag. Go-razd Kozmus. Oba sta poudarila po-
men delovanja kitarskega orkestra in usklajenosti kolektiva glasbene šole. S simboličnim darilom sta se zahvalila Mariji Alatič, profesorici, ki je kitarski orkester vodila 17 let,
in sicer za delo in prispevek k razvoju kitarske orkestrske kot tudi komorne igre ter za poučevanje kitare nasploh.
T. TAVČAR
Kulturne šole celjske regije v Laškem
Leta 2015 se je več kot 30 osnovnih šol v regiji, ki nosijo naziv Kulturna šola, in Gimnazija Celje-Center, ki zaenkrat ostaja edina srednja šola s tem nazivom v Sloveniji, povezalo v regionalno mrežo, ki skrbi zlasti za vzajemno obveščanje in obiskovanje kulturnih produkciji šol ter sodelovanje pri skupnih projektih. V Tednu ljubiteljske kulture so že
četrto leto pripravili izlet, ki so ga tokrat gostili v OŠ Primoža Trubarja Laško. Vabilu se je odzvalo več kot 200 učencev in dijakov ter mentorjev iz 26 kulturnih šol, ki v tem šolskem letu blestijo na kulturnem področju.
Po izletu v prestolnico leta 2016, v Šentjur leta 2017 in Savinjsko dolino leta 2018 so mladi kulturniki letos odkrivali zdraviliško-pivovarsko
mesto Laško. Zbrane so nagovorili župan Občine Laško Franc Zdolšek, direktor Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije mag. Marko Repnik in tokratni gostitelj, ravnatelj OŠ Laško Marko Sajko. Sledilo je iskanje laškega zaklada, kjer so se mladi razdelili v skupine in se podali na zanimiv orientacijski pohod po Laškem, na katerem so odkrivali kulturno-
zgodovinske znamenitosti mesta in ustvarjali lastne likovne vizije starega mestnega jedra po vzoru starih razglednic. Zaključek izleta je bil v Kulturnem centru Laško, kjer so si zbrani ogledali muzikal Čarovnija v izvedbi učencev OŠ Primoža Trubarja Laško.
Izlet je bil odličen zaključek zelo uspešnega šolskega leta, v katerem so kulturne šole s Celjskega uspele pripraviti
tudi prvo izvedbo programa Šola v kulturi, ki so ga tokrat organizirali v obliki velikega projektnega pevskega zbora, ki je nastopil na slavnostnem koncertu ob 90-letnici skladatelja Jakoba Ježa lani 8. novembra v celjskem Narodnem domu. V zboru je sodelovalo 80 pevcev iz 25 šol, za katere so organizirali intenzivni pevski konec tedna z zborovodki-njo Katjo Gruber.
Gre za edinstveno povezovanje med šolami, ki sodelujejo v programu Kulturna šola,
ki ga JSKD namenja šolam, ki glede številčnosti in kakovosti izkazujejo nadpovprečno dejavno kulturno udejstvovanje učencev, staršev in mentorjev v sklopu obšolskih dejavnosti, ki niso del šolskega kurikula. Celjska regija se lahko pohvali s številnimi šolami, ki nosijo ta naziv, in tudi z edino srednjo šolo - Gimnazijo Celje - Center, izjemna pa je tudi stopnja sodelovanja, ki ga želijo šole v prihodnjem letu še razširiti.
GD
Izjemni dosežki na nagradnem natečaju Creo
Tudi letos so se dijaki Srednje šole za strojništvo, me-hatroniko in medije ŠC Celje prijavili na nagradni natečaj Creo, kjer so se na državni ravni pomerili v znanju 3D-modeliranja s programsko opremo Creo Parametric. Dijak Miha Drame je s prispevkom o napravi za zatiskanje tub osvojil naziv mladi up in tako prejel drugo nagrado.
Raziskovalna dejavnost ima v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠC Celje večletno tradicijo. Že v preteklosti so nastajale ino-vativne naloge, ki so bile zelo uspešne, in tudi letos smo bili
na tem področju zelo ustvarjalni. Raziskovalna naloga o napravi za zatiskanje tub je nastala na osnovi pobude gospodarstva, in sicer v sodelovanju s Celjskimi lekarnami. V šoli smo izjemno ponosni na ta izvrsten dosežek in na priložnost povezovanja gospodarstva s šolo.
V četrtek, 16. maja, sta se tako dijaka Miha Drame in Nejc Gubenšek z mentorjem Martinom Amonom udeležila zaključnega srečanja in podelitve nagrad za najboljše prispevke nagradnega natečaja Creo. Podjetje Audax, ki zastopa programsko opremo
Nejc Gubenšek, Miha Drame, mentor Martin Amon
za 3D-modeliranje Creo, je najprej predstavilo potek natečaja in kategorije, v katerih so se pomerili tako dijaki kot študenti. Tekmovalci so tekmovali v treh kategorijah. V kategoriji Creo U-50 so se pomerili tekmovalci, ki šele spoznavajo programsko opremo Creo in so opravili do 50 ur izobraževanja v srednješolskem programu. V kategoriji Creo projekt so se pomerili že izkušeni posamezniki ali skupine s celovitim projektom izdelka. V kategoriji Creo izziv so se pomerili posamezniki z uporabo naprednih modulov in tehnik modeliranja ali z drugimi posebnosti svojih modelov. Prav v slednji kategoriji je dijak Miha Drame osvojil zavidljiv naziv in prejel drugo nagrado.
V celotnem projektu so sodelovali dijaki šole, in sicer Miha Drame, Nejc Gubenšek in Benjamin Basti. Njihovi mentorji so bili Martin Amon, Roman Zupane in Zan Pod-bregar.
Izredno smo ponosni še na en dosežek dijaka Miha Drameta, saj je eden od štirih nagrajencev, ki jih je komisija Rotary kluba Celje izbrala za nagrado za odličnost Barbare Celjske. Miha Drame je za nagrado nominiran zaradi potenciala in izvrstnih dosežkov na strokovnem področju, saj gre za iznajdljivega in delovnega dijaka, ki presega pričakovanja in izvrstno uporablja znanje, pridobljeno v času izobraževanja.
TK
CINKARNA
www.cinkarna.si
^ - .^Sredstvo Pepelin WG st uporablja koÄificid in ч	ptgVenti vhi-ko nta kin i fu ngi c i d na vinski trti, pečkarjih
koščičarjih, ozimnih injarih žitih, bučnicah, plodovkah hmelju, vrtnicah, grahu in ha okrasnih rastlinah.

s/
O V Лл
11 «i k Lt
/ u#
шт U
П

Trsna kodravost ali akarinoza (Phyllocoptes vitis)
Hmeljeva pepelovka (Sphäerotheca humuli)
Gidij vinske trte Pepelasta plesen jablan (Uncinula necator)	(Podosphaera leucotricha)
NASVETI
i (Vili Kurnik) ! (Nande Osojnik)
46
RAZVEDRILO
Oven
Vsi vedo, da lahko ženske delajo več opravil hkrati. To je dokaz.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Ni njegova miza
Natakar se je resno poškodoval in se je znašel v bolnišnici, kjer so ga takoj poslali v operacijsko sobo in ga položili na operacijsko mizo. Ko je zagledal zdravnika, ki ga je poznal iz restavracije, je začel prositi, naj mu pomaga. Zdravnik, ki ga je tudi prepoznal, je odgovoril: »Žal mi je, a to ni moja miza. Kar mirno počakajte na mojega kolega, saj bo kmalu tu.«
Tri številke
Dve koristoljubni mladenki se pogovarjata: »Kdo je zate idealen moški?«
»Tisti, ki ima naslednje številke: 20, 80, 41.«
»Kaj pa to pomeni?«
»Da ima 20 milijonov v banki, 80 let in 41 stopinj vročine.«
Dvigalo
Blondinka se je zaposlila kot čistilka. Šef ji je naročil:
»Preden boš odšla, očisti tla v dvigalu.«
»A v vsakem nadstropju?«
Kratek stik
Blondinki se je pokvaril avto. Mehanik ga je pregledal in rekel:
»Očitno je kratek stik.«
Ona: »Ali ga lahko podaljšate?«
30 krogov
Blondinka se pritožuje prijateljici: »Spet sem padla na šoferskem izpitu.«
»Zakaj?«
»V krožišču, kje je pisalo 30, sem nekaj naredila narobe.«
»Pa si naredila 30 krogov?«
»Sem.«
»Mogoče si pa narobe štela.«
Diagnoza
Veterinar gre k zdravniku in sede na stol. Zdravnik ga vpraša: »Povejte, kaj vas muči.«
Veterinar: »Aha, tako pa res ni težko postaviti diagnoze!«
Pav
Janezek je šel z mamo v živalski vrt in zagledal pava.
Čez čas je vzkliknil: »Mama, poglej, kokoš se je razcvetela!«
Drugič
Savinjčan gre k zdravniku in na vratih prebere: »Prvi obisk sto, drugi 50 evrov.«
Ko vstopi, veselo pozdravi: »Pozdravljeni, gospod zdravnik, spet sem pri vas!«
Najtežje delo v Sloveniji: brigati se za sebe.
Planeti v vas prebujajo energijo, ki jo lahko uspešno uporabite na vseh področjih. Najpomembneje je, da zaupate vase in si dovolite, da nekatere spremembe samo vstopijo v vaše življenje. Vaš naravni vladar biva v znamenju raka, kar je dober položaj za urejanje zaostalih zadev, za nove projekte, ki se dotikajo vašega doma.
3\k

Kupujmo slovensko!
Zjutraj spijem srbski sok Fructal in hrvaško kavo Barcaffe s francoskim mlekom Ljubljanskih mlekarn. Zraven naročim še češko vodo Radensko. V našem sosedu Mercatorju kupim hrvaško Cockto in hrvaški sendvič iz Žita. Zvečer si privoščim nizozemsko pivo Union.
Kupujmo slovensko!
Lev

Tehtnica
Izredno boste čustveni, bodite tudi taktni, kajti ljudje v vaši okolici bodo nekoliko bolj občutljivi kot sicer. Povečala se bo želja po harmoniji in ljubezni, zato lahko naredite korak proti svoji sreči. Na delovnem področju se bodo lahko pokazale kakšne zmešnjave, na katere ne boste računali, vendar jih boste lahko s pogumom in z ustrezno taktiko mimogrede premagali.
Bivanje Venere v vašem znamenju vam predvsem prinaša dobre okoliščine v ljubezni, a tudi pri financah ne bo slabo. Sicer nekoliko naporno življenje se bo odvijalo s presenetljivo hitrostjo. Pomanjkanje časa lahko poveča notranjo napetost, še posebej če boste neprespani. Privoščite si trenutke za oddih, sprostitev in postopanje brez večjih obveznosti.
škorpijon
Pritiski se bodo stopnjevali do takrat, ko boste ugotovili, da ste za mnoge zaplete odgovorni sami. Korenite spremembe, ki jih boste vnašali v svoje življenje, se bodo dotikale tudi ranljivih točk, zato bodite močni. Vaš vladar bo v retrogradnem gibanju vse do oktobra. V tem času boste dosegli kar nekaj sprememb, na katere morebiti v teh trenutkih ne računate.
Dvojčka
Vpliv energij planetov vas po eni strani dela nedejavne, po drugi strani pa energija kar prekipeva. Vaš vladar biva v znamenju raka, dobili boste nekaj zares originalnih zamisli, kako izboljšati obstoječe stanje, v katerem ste se znašli zaradi zmešnjav, ki se dogajajo predvsem v vas. Čustva boste izkazovali bolj intenzivno, kar bo pravi balzam za vaš partnerski odnos.
Rak
Strelec
Vaša potreba po dinamiki bo tudi v tem obdobju izredno velika. Dobili boste ponudbo, ki vam bo lahko, če boste dovolj spretni, krojila življenje, če boste imeli pogum, da boste naredili korak naprej. Zmešnjave, ki so bile prisotne v zadnjem obdobju, se bodo umaknile. Ukvarjali se boste predvsem s praktičnimi zadevami, ki vam bodo močno olajšale življenje.
Pred vami je ciklus, v katerem boste morali aktivirati nove podvige. Merkur in Mars bivata v vašem znamenju, kar je odličen položaj prav za vsa področja vašega življenja. Preteklost je tista, ki vam povzroča ranljivost in vas v mislih opominja na blokade. Vpliv Marsa vam bo tokrat pomagal, da boste presegli sami sebe in prestopili ovire, ki so vam bile postavljene.
Kozorog
Na delovnem področju boste svojo ambicioznost združili z veliko mero intuicije in spretnosti. Izkoristite energijo planetov tudi za romantiko in ljubezenska razkošja, mogoče boste imeli željo narediti nekaj izjemno drznega. Venera v zemeljskem znamenju bo poudarila močnejšo potrebo po čustveni in finančni varnosti, za slednje se bose pripravljeni boriti na vse načine.
Venera v biku bo poudarila prodornost, vendar boste pri zadevah, ki se dotikajo financ, tudi izredno praktični, zato boste imeli veliko možnost, da dosežete uspeh. Občutili boste željo po velikih spremembah, vendar morda čas še ni ugoden zanje. Za seboj ste pustili kar veliko pomembnih zadev. V čustvenem delu svojega življenja se lahko počutite prazno in neizpolnjeno.
Vodnar
Uran, vaš vladar, je v znamenju bika in prinaša koreni-tejše spremembe predvsem na ljubezenskem in tudi finančnem področju. Čas je za večje podvige predvsem v finančnem in poslovnem smislu. Kljub oviram na poti, ki so odraz preteklosti, boste uspešni in prodorni, predvsem zato, ker starih napak ne boste več ponavljali. V ljubezni se vam nasmiha prijetna sprememba.
Devica
Energija bo prekipevajoča, zato boste naredili veliko. Nikakor se ne boste znali vživeti v vlogo nekoga v okolici. Diplomacija bo izredno pomembna v medsebojnih odnosih. Vaš vladar se nahaja v raku, zato bo vaša intuitivna zaznava čudovita, lahko se ji prepustite. Mikalo vas bo, da bi se lotili projekta, v katerega bi morali vložiti čas in energijo. Pogumno naprej!
Ribi
Retrogradno gibanje kar treh planetov vas navdaja z optimizmom in novo dinamiko. Z veseljem boste ugotavljali, da imajo vaši načrti realno osnovo, slednje se dotika predvsem vašega ljubezenskega področja. Partner vas lahko razočara, saj bo pokazal svojo ranljivo, morebiti tudi drugačno stran svoje narave. Nikar ne rinite z glavo skozi zid.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
TIP NEMŠKEGA AVTOMO BILA
OBRAT TOVARNE HELIOS
PREDRZNO DEJANJE ZARADI ZABAVE
ELEKTRIČNO NABIT DELEC
ROBERT KRANJEC
SLOVENSKI SKLADATELJ PAHOR
ZELENA KRMA
DEL OČESA
ALBRECHT DUERER
ČARLI NOVAK
OTOK ČAROVNICE KIRKE
SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINAR (ANTON)
NEKDANJI OSEBNI DOHODEK
SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE
POLET, VNEMA
NEMŠKA INDUSTRIJSKA NORMA
KRAVJA MLEČNA ŽLEZA
SPOJINE AMONIJAKA INSTITUCIO-
MAJHEN RT
TUBERKULOZA KDOR SKRBI ZA KOGA
... ZAVEZA,
LOKA, LJUBLJANA
PREDPLAČILO
17
GLAVNO MESTO ALŽIRIJE
NALIZIRANA DRUŽBENA MOČ
GORA V HIMALAJI
19
13
LOGIČNA POSLEDICA NEKDANJI ALPINIST HUMAR
14
12
SLOVENSKI MISIJONAR (JOŽEF)
SLOVENSKI PEVEC
ŠVEDSKA IGRALKA BERGMAN
NEKDANJA ENOTA ZA TLAK
TISA (LJUD.)
POSLOVNI PARTNER
EDWARD LEPILO (KRAJŠE) (POG.) POSNEMOVALEC
BARVA KOŽE
NEKRILATE PRAŽUŽELKE
STANJE POČITKA PODREDNI VEZNIK
ETILNI ALKOHOL
MREŽA (ANG.)
REJENEC (REDKO)
EMIL NOLDE
AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA
ALKOHOLNA PIJAČA (REDKO)
AMERIŠKI ASTRONOM (GEORGE ELLERY)
POKRAJINA GRŠKA OB GRŠKO-ČRKA ALBANSKI MEJI
GLINENA PRST
DRŽAVA V KARIBSKEM MORJU
MARIBORSKO ŽIVILSKO PODJETJE
ZAVOJČEK (STAR.) DEBELA DESKA
16
ČEPICA BREZ ŠČITNIKA
BREZ-ŽENSTVO

PRETIRANO ČAŠČENJE
NATRIJEV KARBONAT
BREZBARVNI PLIN NEPRIJETNEGA VONJA
SLOVENSKI KANTAVTOR KAVAŠ
KABELSKA TELEVIZIJA
LIPID S FOS-ENOTNOST FORJEM IN HOLINOM
15
SLOVENSKI IGRALEC (GAŠPER) UREJENOST
PREBIVALCI TRAKIJE
Tvoj oče mi pa res...
10
MONGOLSKI VLADAR
18
KRAJ V BELI KRAJINI
OSCAR LEVANT
VMESNI ČAS
DOBA NIKOLA KANADSKA TERCIARJA TESLA PEVKA DION
PRIVLAČNOST
ANGLEŠKI REŽISER RUSSELL
PREBIVALEC AKRE
20
SUDOKU 364
	4	5						9
							7	3
			9	6	5			
7				2	3		6	5
3				4	6			
						2		4
	5	9	4					
		1	2	3				
						9	2	7
SUDOKU 55
		6	3				5	
		8					7	
			9		8		2	
	5			2			8	4
	7			6				1
	4							5
3					7			
9					3	8		
5					2	9		
REŠITEV SUDOKU 363
REŠITEV SUDOKU 54
5	7	2	4	6	8	3	9	1
3	8	9	1	2	5	7	4	6
1	4	6	3	7	9	5	2	8
9	2	1	5	4	6	8	3	7
6	3	8	7	1	2	4	5	9
4	5	7	9	8	3	1	6	2
7	1	5	2	9	4	6	8	3
8	9	4	6	3	7	2	1	5
2	6	3	8	5	1	9	7	4
7	9	8	1	4	2	5	3	6
4	3	6	5	9	8	1	7	2
2	1	5	6	7	3	9	4	8
1	2	7	4	8	5	6	9	3
9	5	3	2	1	6	4	8	7
8	6	4	9	3	7	2	1	5
3	4	2	7	5	1	8	6	9
5	8	1	3	6	9	7	2	4
6	7	9	8	2	4	3	5	1
2
MAKARSKA
3
SELEN
4
5
6
8
7
ETUI
11
9
novi tednik
Nagradni razpis
1. nagrada: Kuharske bukve - zdravilna zelišča,
vMno? г штј!
čaji in čajne mešanice ter mehčalec za perilo NT&RC
2.	nagrada: majica NT&RC
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
Ime:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 11. junija.
Geslo iz številke 22: Bo junij prinesel več sonca?
Izid žrebanja
1.	nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter mehčalec za perilo NT&RC, prejme: Karolina Klepej iz Šentruperta.
2.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Nika Obrez iz Rimskih Toplic.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Janko Zupanc iz Šentjurja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Čas za
Križanke
& ugar
Kanaro d.o.o., Ljubljana
48
RUMENA STRAN
Močne barve za modne navdušenke
»Tako že dolgo nisem uživala,« je o modnem fotografiranju svoje zadnje kolekcije povedala celjska modna oblikovalka Barbara Repinšek. Ozadje za serijo oblačil, ki ji je nadela ime Kameleon, so tokrat ponudile ulice naše prestolnice. Barbarine modne zamisli je v svoj objektiv ujel znan fotograf Aleš Bravničar.
Barbara Repinšek je tokrat v svoji delavnici na celjskem Bregu zasnovala barvita oblačila, ki jih ženske različnih generacij lahko nosijo za različne priložnosti. Obleke se kot kameleon zlijejo v svet mode in jih lahko vsaka posameznica skupaj z različnimi modnimi dodatki nosi v službi, na poroki, večerni zabavi ali ob obisku gledališča. »Ko sem oblikovala, sem imela pred seboj lepo, urejeno, drzno modno navdušenko, ki je dejavna na veliko področjih,« je povedala oblikovalka. Njeno delo bomo lahko videli tudi na prireditvi Čarobnost mestnih trgov, ki bo na celjskem Krekovem trgu v četrtek, 13. junija.
Foto: Aleš Bravničar
Za glasbo tudi v park
Konec tedna je bil v Mestnem parku Celje sobotni koncert Komornega ansambla Hiše kulture Celje, s katerim je celjski zavod v sodelovanju s celjskimi kulturnimi ustanovami uspešno zaključil pilotno leto projekta Ambasador kulture. S projektom želi navdušiti mlade, da bi se redno in z veseljem kulturno udejstvovali.
Foto: SHERPA
Vesela priznanja
Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje je na praznovanju svoje 50-letnice podelila številne plakete in priznanja prizadevnim članom. Bronasto plaketo je prejela tudi Greta Jenček, prevajalka in sodna tolmačka, v prostem času tudi predstavnica za odnose z javnostmi pri ženskem lions klubu Mozaik. Pred petimi leti se je odločila za samostojno podjetniško pot. Resda z velikimi strahovi in dvomi, a z veliko podporo družine in soproga, znanega igralca Renata Jenčka, ji je uspelo. Zato sta se priznanja iskreno veselila oba.
Foto: GrupA
Sobotni koncert je poslušal tudi redni oblikovalec kulturnih prireditev, nekdanji upravnik SLG Celje Borut Alujevič.
Maja Štrukelj (levo) in Mojca Črešnik gresta z roko v roki s kulturo, podobno kot njuni hčerki in njuna partnerja Samo Seničar in Matija Kovač.
Kraljica in grajska gospa
Regionalna gospodarska zbornica Celje zadnja tri leta za dan inovati-vnosti poskrbi tudi za posebna doživetja. Predlani je srečanje pripravila v konjeniškem centru, lani na letališču v Levcu, letos pa kljub slabemu vremenu na Starem gradu. Najboljše inovatorje in predstavnike nagrajenih podjetij je, odeta v opravo grajske gospe, sprejemala samostojna svetovalka Jožefa Berghaus (desno). Med udeleženci srečanja je bila tudi kraljica pisal in nalivnih peres Petra Melanšek iz podjetja Vivapen.
Foto: GrupA
V dnevni sobi oboževalke
Očitno je Alenkam iz Celja usojeno, da imajo to edinstveno priložnost, da jim Jan Plestenjak poje in igra kar v njihovi dnevni sobi. Tudi letos je namreč Celjanka Alenka postala srečna izbranka Citycentrove nagradne igre. Skupaj s svojimi prijateljicami in v krogu družine je doživela druženje z znanim glasbenikom. Že ob prvi Janovi pesmi je druščina skočila na noge ter vse do konca akustičnega koncerta pela in plesala.
Foto: arhiv Citicentra Celje