Premijski sistem premalo uveljavljamo
RepubliSfci svet sinddkatov Hr-
vatske je v nekaj večjih republl-Skih industrijskih krajih izvedel anketo o premiranju. Anketa je pokazala, da je zelo malo pod-jetij izdelalo pravilnike o pre-miranju, še manj pa jih Je Iz-vajalo. Od 58 anketiranih pod-jetij v Splitu, Varaždinu, Kar-lovcu in Osijeku je samo 11 iz-plačevalo pretnije. Anketa tudi kaže. da premirajo relativno večje število aslužbencev kakor pa delavcev. Znatno število pod-jetij daje premije vsemu zapo-slenemu asebju. To zlasti vetja za podjetja tekstilne iadustrije. So podjetja, ki so v svojih pra-vilnikih določila, da se razen uslužbencev lahko premirajo sa-mo tisti delavci, ki ne delajo po normd.
Lani ni nobeno gradbeno pod-jetje uporabljalo prenuranja. Komaj dve ali tri podjetja so jz-delala pravilnike, o katerih še razpravljajo. In ravno v gradbe-ništvu so zelo velike možnosti za znižanje gradbenih stroškov, o čemer mnogo razpravljajo v zad-oj«m času. Uvedba aislema pre-
mlj tn njegova uporaba bl ne-dvomno prispevala k dosegi do-brih rezultatov.
V itJugovinilua
II podjetij v Splitu, Karlovcu, Varaždinu in Osijeku je do kon-ca oktobra lanl izplačalo za 24 milijonov dinarjev premtj. Od tega je 5 podjetij v Splitu izpla-čalo okrog 13 milijo.nov dinarjev, tri varaždinska podjetja pa 9 mi-lijonov dinarjev. So pa zelo ve-like razlike med posamezniml podjetji istega (Araja.
»Jugc-vlnll« je na primer v prvih devetih mes«cih lani \z-plačal za premije blizu 8 mildjo-nov 500 tisoi dinarjev. Ta znesek sc izplačali po dokazanih pri-hrankih, ki so dosegli nad 400 mUijonov dinarjev. Po odredbl pravilnika o premijah imajo pravico do premije vsi delavci in nslužbenci, toda nihče ne more prejeti med letom večjega zn-?ska premije kakor pa znašajo 4 mesečne pla^e. Zanimivo je, kako so p-riSli ravno do mejo 4 mesečnih plsA.
V »Varteksu«
Tavarna »Varteks«, ki tudi daje premije vsem delavcem in usiužbencem je do konca ckto-bra lani iz.plačala za . premije okrog 8 milijonov dinarjev. Iz-plačilo so izv-ršili na podlagi ustvarjenega dobička, ki je zna-šal okrog 650 milijonov dinar-jev, od česar so okrag 200 m.ili-jcmov dinarjev dosegll z zniža-njem lastne cene. Tekstilna to-varna »Dalmatinka« v Splitu je izplačala za premije blizu 2 mi-lijona dinarjev. Toda ta tovarna
daje premije samo &>/t> zaposle-nega osebja. Po podatkih tp to-varne so v prvih devetih raese-cih lani znižali lastno c&no za okrog 115 mUijonov dinarjev.
Samo pet velikih tekstilnih tavarn na. Hrvatskem je ostva-rilo v devetih mesecih lani nad 700 milijonov dinarjev prihran-kov. Od tega so izplačald za pre-mije okrog 15 milijonov dinarjev aU V/o.
Ceprav so raz.ni pajav'. v rverf z uporabo slstema premij, ven-dar~ pa ti podatki kažejo, da so
v podjetjih precejSoje rezerve, ki bi jih s pravilnim sastemom premiranja lahko izkoristili. To pa dokazuje, da je treba uvesti pravilnike o premijah in začetl bclj smelo dajati premije za do-sežene uspetie v proizvodnji in poslovanju, toda v prvi vrsti za tisti kader,'ki vodi doJo6ene de-javnosti v podjdju in td ima največ zaslug ra uspeh v celoti. Razume se, da premijo zasluž". tudi vsak posamernik, ki pokaže poseben uspeh, na primer v prt-hranku materiala, čeprav dela po sistemu norm.