f DOLENJSKI LIST —_:_:___ --:-:- Posojilo za Skopje v več obrokih Ko bomo prihodnje dni začeli vpisovati posojilo za Skopje, bo lastnoročni podpis v »koloni 6« pomenil predvsem pripravljenost slehernega vpisnika, da bi tudi sam osebno prispeval k temu, da se v skopske iznenada zapuščene hiše čimprej vrnejo ljudje, varnost in vsakodnevno razpoloženje. . Kot so že uredili, se bo enotna tehnika vpisovanja posojila razlikovala samo v malenkostih, in to po kraju, odvisno od tega, ali bodo vpisovali v podjetju, na vasi, v vojski ali kje na palubi na morju. Vsaka komisija, pred katero bomo vpisali posojila, bo »orala slehernemu, kolikor mu ni znano, potrpežljivo pojasniti pogoje vpisa, predvsem: da je mogoče vpisati najmanj 1000 dinarjev (ker se bodo obveznice začele pri tej vsoti,>, da je mogoče vplačilo zneska razdeliti na šest obrokov in da je rok za odplačilo zadnjega obroka deseti marec 1964. leta. Člani komisije bodo razen tega po že natisnjenih navodilih vsakega vpisovalca opozorili s priporočilom, naj bo vpisana vsota lahko deljiva, in to zaradi čim preprostejšega poslovanja. Zato bodo priporočali tudi zaokroženo vplačevanje. Na primer: če je nekdo sklenil, da bo v obrokih vplačal 10.000 dinarjev, je bolje, da to vsoto »razbije« po ključu 5 x 2000 ali 2 x 5000, ne pa 6-krat po 1667 dinarjev. 0 Seveda preostaja vsakemu vpisovalcu, da se sam odloči za enega, dva ali šest PATRIOTIČNA IN MORALNO-POLITIČNA OBVEZNOST Z razpisom posojila za pomoč porušenemu Skopju je •'zna ljudska skupščina uzakonila pomoč in pripravlje-°»t delovnih ljudi SFRJ, ki so jo ti že v prvih dneb P" skopski katastrofi pokazali na lastno pobudo. Vpis 'P0!>ojiia je mnogo več kot zgolj humana gesta vsakogar ■med nas, p0S(a| jg patriotična in moralno-politična ob-«*nost državljanov SFRJ. Od tega, kako hitro bomo bo S°ji*.li Posojilo in kolikšne zneske mu bomo namenili, nreh"isreC* ,er osnovni življenjski pogoji 140-tisočev Celot - CeV' k' *** * Prizadcla katastrofa 36. julija letos, bival"- stn.esek posojila je namenjen izgradnji zasilnih - . lSf- W morajo biti dograjena še pred jesenskim dežjem in preti zimo. Ko pričenjamo z akcijo za vpis posojila, ne smemo £°*abiti navidezno nepomembnih malenkosti, od katerih * odvisno precej. Vpisnih mest za vpisovanje posojila j**i bo čimveč, da bi bila vsem vpisnikom kar najbolj ostopna. Organi delavskega samoupravljanja v kolektivih *JJ razpravljajo samo o zneskih, ki jih bo kolektiv kot h. . n*m*n'l vpisu iz sredstev svojega poslovnega skla-* a1' drugih skladov. O vpisovanju posameznikov, ki «o delovnem razmerju, naj razpravljajo sindikalne podruž-na množičnih sestankih in kolektivi enot v večjih sjo J'JJ'h. Bojujmo se proti »uravnilovki« pri vpisu. Za-dv paJ|n° stališče: kdor prejema več, naj nameni za vpis cj ' večdnevni zaslužek na mesec, ostali, zlasti delav->ki imajo manjše prejemke, pa naj dajo manj! Ne po-nu-i"1-0 n* bomo od kmetov zasebnega sektorja 0r '? dobili denar pri odkupu, zato naj vse krajevne Ranizacije SZDL uredijo vpisna mesta pri odkupnih 7il'1;'■""'l področnih kmetijskih zadrug. V kolektivih, ki naj "'"^Jo sezonske delavce, je boljše vztrajati pri tem, j slednji vpišejo manjši znesek, pa ga vplačajo v enem ^m«m obroku. bdi ^' . Pozabimo, da sta od tega, kako hitro se bomo >n m,"' 7"1 VD'S '" koliko bomo nudili prizadetemu Skopju lis'. DJ8ncem, odvisna življenjska sreča, pa tudi obstoj i„ , v družin, ki so ostale brez najnujnejšega za življenje ™re-z strehe nad glavo! obrokov. Ce pa sklene, da bo celotno vsoto svojega posojila vplačal takoj v gotovini, pa je tudi to mogoče. V tem primeru bo pooblaščeni član komisije /a sprejemanje gotovine, potem ko bo opravil vse formalnosti, izdal vpisovalcu potrdilo »vplačano«, vpisovalec pa si bo pridobil pravico, da bo med prvimi prejel obveznice. 0 V podjetjih in vseh delovnih organizacijah, kjer prejemajo osebne" dohodke po plačilnem seznamu, bodo, odvisno od velikosti organizacije, vplačevali na glavnem ali kakem pomožnem vplačilnem mestu. Vplačilo posojila pa je seveda vezano za določeno delo in proceduro: komisija izpolni po izjavi vpisovalca o vsoti, ki bi jo rad-vplačal, formu-larje, vpisovalec posojila pa s podpisom (za vpisani znesek in število obrokov) — pooblasti režijsko likvidaturo, to je svojo blagajno, da kasneje, po plačilnem seznamu (kot odplačilo kredita) redno jemlje obroke, dokler ne bo celotni znesek njegovega posojila izplačan. Opozarjajo, naj blagajne vsekakor upoštevajo, da bi bil prvi obrok vplačan že 1. oktobra leto«. (§ Razumljivo pa je, da je malce drugačen postopek predviden za vpisovanje mesta pri kmetijskih zadrugah, združenjih, zbornicah, krajevnih organizacijah SZDL ali stanovanjskih skupnostih, to pomeni, povsod, kjer ni plačilnih seznamov in stalno zaposlenih. Tukaj bodo, kolikor vpisovalec ni takoj plačal celotne vsote, izdali potrdilo za vplačano vsoto dela posojila z natančno oznako obroka. 0 Delovne organizacije, ustanove in družbeno-politič-ne skupnosti pa bodo vpisovale posojilo po popolnoma drugačnem postopku. Recimo: ko bo delavski svet sklenil, kolikšno vsoto bo vplačal in iz katerih skladov, mora utre-zna služba pismeno obvestiti svoje vpisno mesto oziroma ustrezno podružnico službe družbenega knjigovodstva, pri katerem ima podjetje svoj žiro račun. Vendar pa vplačila ne izvršijo neposredno, temveč z izdajo virmanskega naloga, da banka prenese sredstva, namenjena posojilu, in to preko enotne številke računa za vso deželo — »664 — vplačilo ljudskega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja«. 0 V razgovorih okrog posojila pa je te dni najpogosteje slišati vprašanje: ali bodo obveznice izročali takoj na kraju samem ali kasneje, kdaj in kako? Po navodilih Narodne banke, ki je nosilec strokovnega dela okrog posojila, bodo obveznice izročali šele po končanem vplačilu celotne vsote vpisanega posojila. Z izdajanjem obveznic bodo začeli takoj, čim bodo natisnjene, toda po natančnih zahtevah, ki jih bodo vpisna mesta dostavila svojim potrošnim podružnicam Narodne banke in službe družbenega knjigovodstva. Kot pravijo v banki, bodo vse organizacije in vpisna mesta pravočasno obveščena o dnevu dobave, da bi lahko pravočasno pripravila vse, kar bi bilo potrebno za vročitev obveznic. Da pa bi bilo vse v redu in pravočasno, je nujno potrebno, da pred tem vsako vpisno mesto, zaključno z 10 marcem, popolnoma uredi sezname in ugotovi natančno število potrebnih obveznic, in to po apoenih (po vsoti) za vsakega vpisovalca. Sele na podlagi tega bodo me.la dobila od bančnih podružnic ustrezno število obveznic, in to najdlje do 15. aprila-prihodnjega leta. Tehnika vpisa je predvidela, mimo ostalega, tudi »izredni postopek«. Na primer: če posamezni vpisovalci posojila zaradi kakih izrednih, osebnih okoliščin (nesreča v hiši in podobno) ne bodo položili vseh obrokov do skrajnega roka, jim bodo, seveda, vseeno izdali obveznice, toda razumljivo, samo na do takrat vplačani znesek. Ali drug primer: če se kdo v tem času odseli, pa komisija njegovega vpisnega mesta ne more izročati obveznic njemu neposredno, jih bo avtomatsko deponirala pri pristojni podružnici. Kasneje, če se vpisovalec oglasi, pa mu bo banka natančno izplačala tisto število obveznic, za kolikor jih je vpisal. Treba pa je reči, da to zadeva samo vpisovalce iz svobodnih poklicev in kmetijstva, medtem ko za podobne primere iz kategorije stalno zaposlenih predvidevajo drugačen, izreden postopek. (»Po Borbi«) Novo mesto, Glavni trg, po bombardiranju 3. oktobra 1943. Sovražnikov bes se je v tistih dneh zlil nad mir«. Ijubnimi prebivalci Novega mesta, ker je sodil, da Je fcbor odposlancev slovenskega naroda tu, ne pa v Kočevju, kjer se je v resnici odigral. Prihodnji teden bo na proslavo 20. obletnice zasedanja prvega zakonodajnega telesa slo* venskega ljudstva odšlo tudi z našega področja precej pre» bivalcev. — K« motrimo ruševine na sliki, Id so posledica bombardiranja, nam misel nehote uide v Skopje, ki ga je -J«, julija letos prizadela Se hujša katastrofa. N* pozabljajmo tega, ko vpisujemo posojilo! V Novem mestu pripravljeni Za vpis ljudskega posojila za pomoč Skopju je na več predelih v novomeški občini vse pripravljeno. Občina je razdeljena na 46 vpisnih enot, tako da ima vsaka krajevna organizacija SZDL svoje vpisno mesto. Vpisne enote tvorijo tudi kmetijske zadruge. O tem so se pomenili tudi na seji izvršnega odbora ObO SZDL v Novem mestu v soboto, 21. septembra. Po sklepu seje je treba z akcijo za vpis posojila nadaljevati in jo razširiti, zato bo v kratkem enajst sektorskih konferenc Socialistične zveze. Izvršni odbor je predvidel tudi skupino aktivistov, ki bodo usmerjali akcijo na posameznih vpisnih področjih. Po predvidevanjih bo novomeška občina vpisala brez posojil iz skladov gospodar- •kili organizacij okrog 76,f milijona dinarjev. Od tega bolo 9,5 milijona dinarjev pr> spevali kmetje in ostali za* Mimiki (po merilu 1,6 Odšlo*, ka od katastrskega dohodka), 61,8 milijona bodo vpisali de* lavci in uslužbenci, obrtniki in drugi davčni obvezniki p> 53 milijona dinarjev. Da bi bila akcija za l,juo> sko posojilo res uspešna, j* izvršni odbor na seji skleni«, da bodo v gospodarskih orga> nizacijah v zvezi s tem javne seje delavskih svetov, svetov ekonomskih enot, odborov sindikalnih podružnic, odbo» rov krajevnih organizacij SZDL itd. Začetek vpisa je medtem že minil (prvi dan je bil včeraj), vpisna doba pa je dokaj kratka, zato se je treba'hitro odločiti, s kolikšno vsoto posojila lahko pO* magamo prizadetemu makedonskemu ljudstvu. Nihče naj bi ne izostal pri tej akciji, ker z vpisom posojila ponovno dokazujemo svoj humanizem in prizadetost ob nesreči, ki je zadela prebivalce Skopja med katastrofalnim potresom, hkrati s tem pa je ipls posojila tudi velika moralno-politična m patriotična, dolžnost vsakega državljana. VREME OD 26. SEPTEMBRA DO 6. OKTOBRA Med 26. in 21. septembrom prehodne padavine, nato lepo vreme, ki bo trajalo približno do 3. oktobra, ko se bo pričelo nestalne vreme s pogostimi padavinami. Okrog 7 oktobra močnejše d rže v je i ohladitvijo. Dr. V. M, Tovarna perila »Labod« med prvimi vpisniki Takoj po informativnem sestanku na ObSS Novo mesto, ki je bil pretekli ponedeljek glede skopskega posojila, so v tovarni perila »Labod« sklicali sestanke po izmenah. Z ljudmi so se pogovorili o pomoči, ki jo naša skupnost pričakuje od vseli občanov, in tolmačili način vplačevanja posojila, pogoje in tudi koristi, ki jih ima vsak posojilodajalec. Delavke šivalnice in prikroje-valnice v prvi Izmeni, kakor tudi druga izmena li- kalnice so do vpisa pokazale najlepše razumevanje in jih je treba pohvaliti. V torek dopoldne so imeli podobne sestanke z ostalimi izmenami. Da bi vpis čim slovcsne-je potekal, so pripravili posebno vpisno sobo in jo lepo okrasili. V torek popoldne so že začeli vpisovati posojilo. Opaziti je bilo, da marsikdo da več, kot so od njega pričakovali, kar je treba posebej pohvaliti oJto0v*r»i neril« »ijtbod« so na slavnostno okrašenem vpisnem mestu že v torek v dopol-Vea iih urah Priceli a»ni kolektiva vpisovati posojilo za pomoč porušenemu Skopju. «»t 0nrMOV »o delavke, ki sicer nimajo posebno visokih osebnih dohodkov, že v manj enl uri vpisale :K» tisoč dinarjev posojila. Takšnih prizorov bo v teh dneh v uaših delovnih kolektivih na pretek ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED URESNIČUJMO NOVO USTAVO Bratstvo in enotnost -naš cement Protiustavno in kaznivo je vsako propagiranje ali uvajanje nacionalne neenakopravnosti ter vsako razpihovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva ali nestrpnosti. (iz Ustave SFRJ) Bratstvo in enotnost — to Je cement, ki povezuje jugo. slovanske narode v trdno, neločljivo skupnost. V temeljnih načelih nove ustave je na prvem mestu rečeno, da so se narodi Jugoslavije združili na podlagi skupne borbe ter prosto izražene volje v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji. Ta združitev je bila v skladu z zgodovinskimi težnjami in je izvirala is zavesti, da je nadaljnja krepitev bratstva in enotnosti t njihovem skupnem interesu. Toda z združitvijo se posamezni narodi niso utopili v eni sami, dejali bi unitarni skupnosti. Taka skupnost ne bi bila trdna in neločljiva. Narobe: bila bi trhla. Trajnejša Tez, ki lahko povezuje jugoslovanske narode, ne more biti nikakršen lažniv jugoslovanski nacionalizem. Trdna, neločljiva jugoslovanska socialistična skupnost lahko nastane samo na temelju enakopravnosti vseh narodov. Ni naključje, da tako ljubosumno čuvamo največjo pridobitev revolucije — bratstvo in enotnost. Od tega je namreč odvisen nadaljnji razcvet socialistične Jugoslavije. Komur je pri srcu napredek, ta mora varovati to največjo pridobitev kot punčico svojega očesa. Spoprijemati se mora s vsemi poskusi sovražnikov, ki bi radi zasejali sovraštvo in nestrpnost med našimi narodi. Ta njihova umazana prizadevanja so seveda jalova in največkrat neuspešna. Toda tu pa tam jim vendarle uspe, da zastrupijo redke posameznike, obremenjene s predsodki. To kajpak ne more razmajati temeljev, na katerih sloni naša skupnost. Ker pa je škoda vsakega človeka, da bi ga okužila lažna propaganda,, ne smemo biti brezbrižni, kadar naletimo na poskuse razpihovanja narodnostnega sovraštva, četudi so ogroženi samo redki posamezniki. Plodna tla, na katerih seme sovražnega delovanja najlaže vzklije, so razni predsodki. To ni nikakršna zavestna ali celo organizirana nacionalna nestrpnost. Najčešče gre za neznanje. Ko se človek ponekod na podeželju pogovarja s kmečkimi ljudmi, se kar ne more načuditi njihovemu slabemu poznavanju naše širše jugoslovanske skupnosti. Marsikje so še ohranjena stare predstave o Bosni, Makedoniji, Srbiji, predstave, kakršne si je človek lahko ustvaril pred petdesetimi in več leti. Marsikomu je napredek, dosežen v povojnih letih, velika neznanka. To dokazuje, da je naša ocena razgledanosti ljudi na vasi ne koli kanj pretirana. Preveč se zanašamo na to, da sta na vasi še precej razširjena tisk in radio. Samo s tem se ne bi smeli zadovoljiti. Poiskati bi morali še druge oblike, na primer organizirane izlete v druge republike, predavanja v okviru ljudskih univerz itd. Ustni časopisi v nekaterih večjih krajih na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju, ko so novinarji govorili poslušalcem tudi o svojih popotnih vtisih iz drugih republik, so bili dovolj zgovoren dokaz, da ljudi to zanima in da o drugih republikah premalo vedo ali pa so o marsičem napačno informirani. V pogovoru z ljudmi marsikdaj slišimo, da Slovenija tudi absolutno ustvarja večji narodni dohodek kot druge republike. Neredke so tudi pripombe, češ da zagotavljajo slovenski delovni kolektivi večino sredstev za razvoj bratskih republik. To so seve netočnosti, ki izvirajo iz tega, da ljudem na vasi ne povemo, in sicer nazorno, z dejstvi, kako je v resnici. Podatki so nam na voljo, treba jih je samo v razumljivi obliki posredovati naprej in tako ljudem pomagati, da se bodo znebili nekaterih predsodkov in zmotnih mnenj. Druga taka zmota, ki jo odkrivamo v pogovoru z ljudmi, je prepričanje, da velik del polja v Vojvodini ni obdelan ali pa, da je obdelan zelo slabo. To je držalo prva leta po Minuli teden je bil teden treh pomembnih dogodkov, ki odkrivajo globoke spremembe v celotni atmosferi mednarodnega življenja. Začnimo kar v Generalni skupščini OZN. V petek smo slišali ameriškega predsednika Kenncdvja, ki je pred avditorijem vsega sveta dejal: »Da bi se dve najmočnejši državi na svetu, Amerika in Sovjetska zveza, počutili popolnoma varni, potrebujeta veliko bolj močno orožje, kot so atomske bombe in rakete! To orožje se imenuje miroljubno sodelovanje med narodi ...« Ameriški predsednik je dal vrsto novih predlogov za miroljubno sodelovanje med Ameriko in Sovjetsko zvezo. »Napovejmo skupni boj lakoti, bedi, boleznim in neznanju,« je vzkliknil Kennedjr in navrgel še vrsto drugih političnih misli, o katerih so sovjetski odgovorni diplomati dejali, da so »dobre in da zaslužijo, da se jih podrobno prouči«. Tudi sovjetski zunanji minister Gro-miko je imel govor, ki so ga ameriški opazovalci ocenili za »dobrega in konstruktivnega«, predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva pa je obljubil, da ga bodo pazljivo in podrobno proučili. Skratka, XVIII. zasedanje Generalne skupščine se je začelo v vzdušju, ki veliko obeta; ne morda kake senzacionalne preokrete, marveč počasen, toda nenehen razvoj mednarodnih odnosov na bolje, ali če povemo po vre-menoslovsko: visok zračni pritisk, jasneje z možnostjo krajevnih poobla-čitev. Govor predsednika Kennedvja je pokazal, da je v Ameriki kljub odporu manjšega dela politične javnosti prevladala koeksistenčna struja; sicer predsednik glede na notranjo opozicijo ne bi mogel biti tako kategoričen in nedvoumen. Do podobne »kristalizacije« je prišlo tudi v sovjetski politiki. Vlada ZSSR je objavila »Sporočilo o neka- terih stališčih vlade LR Kitajske. Sporočilo, ki obsega nekaj polnih strani »Pravde«, jc izredno zanimivo. V njem sovjetska vlada popolnoma nedvoumno daje na znanje dovčerajšnje- Značilni trikotnik mu zavezniku LR Kitajski, da se ne misli prav nič več ozirati na njena vojnohujskaška stališča in se uradno in nedvoumno postavlja proti njeni politiki, ki vodi v vojno. Še več, sovjetska vlada je malo manj kot z direktnimi besedami odpovedala sovjet-sko-kitajsko vojaško pogodbo, ki je bila sklenjena 14. februarja 1950 in ki določa medsebojno vojaško pomoč med obema državama. Ce bo vas kdo napadel, se bomo čutili dolžne, da vam pomagamo, ne računajte pa na našo pomoč in podporo, če se boste izven vaših meja zapletli v sovražnosti z drugimi narodi ... Taka je zamisel v omenjenem »Sporočilu«, ki med drugim odkriva in potrjuje poročila o dogodkih, o katerih se je šušljalo že od pomladi: LR Kitajska je namignila na možnost revizije sovjetsko-kitajske meje; samo v letu 1962 so izzvali Kitajci na sovjetski meji 5000 incidentov! Še več: »Sporočilo« dolži Kitajce, da so si skušali enostransko prisvojiti dele sovjetskega ozemlja. To nedvoumno razčiščevanje med Pekingom in Moskvo kaže, da si je Hruščov popolnoma osvobodil roke; nedvoumni obračun s kitajskimi stališči ne pomeni samo to, da se sovjetska vlada ne bo več ozirala v svojih zunanjepolitičnih akcijah na kitajski pritisk, ampak nemara tudi to, da so stalinistične koncepcije o poli- tiki sile doživele dokončen polom tudi v Sovjetski zvezi sami. Tretji pomembni dogodek pa datira iz Runa oziroma iz Vatikana. Papež Pavel VI., naslednik pokojnega Janeza XXIII., je pred dnevi nedvoumno povedal, da namerava nadaljevati politiko pokojnega papeža. Pri tem je za vatikanske običaje in razmere izredno ostro kritiziral vso visoko cerkveno oblast, kar se je zgodilo prvič v zgodovini katoliške cerkve. Rimski kuriji, ki je pravzaprav vlada katoliške cerkve, je očital, da je zastarela, neučinkovita, neelastična in da je gnezdo nezdravih spletkarenj in nezdravih ambicij. Napovedal je, da bo reorganiziral vse življenje v katoliški cerkvi, ki se mora prilagoditi življenju in potrebam XX. stoletja. V cerkveno upravo, kjer imajo italijanski cerkveni dostojanstveniki že po tradiciji monopol, bo uvedel načelo internacionalizacije; posebno pomemben pa je njegov poudarek na prizadevanja za utrjevanje miru. Priče smo torej izredno zanimivemu in pozitivnemu razvoju. Kdo bi si še pred desetimi leti lahko mislil, da bodo politična in ideološka nasprotja med Vzhodom in Zahodom potisnjena v ozadje in da bodo državniki naj; močnejših držav na eni in na drugi strani — preplašeni pred posledicami atomskega uničenja — začeli razmišljati, kako bi se skupaj lotili probit* mov, ki so hujši in bolj eksplozivni kot politične in ideološke razlike vosi VVashingtonom in Moskvo: lakota, bolezni, beda, zaostalost. Ne bomo neskromni, če čisto mimogrede omenimo, da je bila Jugoslavija prva, ki je opozorila na prav* probleme današnjega sveta in si pri** devala, da v okviru svojih možnosti prispeva k temu, da obe strani tudi v lastnem interesu uvidita to očitno resnico. Prav to ji daje ugled po vsein svetu, ugled, ki je spet prišel do iz'*" za ob sedanjem obisku predsednik* Tita v Latinski Ameriki. vojni, ko so izdajalski Nemci, ki so imeli pred vojno v posesti cele vasi, zbežali pred kaznijo, kolonisti pa se še niso prilagodili novim ' razmeram. Toda danes Vojvodina spet nosi po pravici ime naše žitnice, ki nam daje več kruha kot prej. Ljudem bi morali govoriti o velikih sodobnih vojvodinskih posestvih, o rekordnih donosih itd. O vsem tem so premalo poučeni. Ko sem nedolgo tega pripovedo-' val ljudem o velikih sodobno urejenih plantažah sadja in o tako prostranih sodobnih vinogradih, da človeško oko komaj uzre njihov začetek in konec, so nejeverno zmajevali z glavami. Niso mogli verjeti, da je kmetijstvo v Makedoniji in K os met u že tako lepo napredovalo! Zadnjič sem srečal skupino kmetov na zagrebškem vele-sejmu. Niso se mogli dovolj načuditi razstavljenim izdelkom hrvatskih, srbskih in drugih podjetij. Priznali so, da so doslej mislili, da proizvajajo take stvari predvsem slovenska podjetja, medtem ko industrija drugih repu- blik še ne more kaj prida po kazati. Na velesejmu pa so presenečeni ugotovili, da mea razstavljavci iz republik skoraj ni razlike in da na primei stroji, izdelani v drugih repu blikah, nič ne zaostajajo zr našimi. / 0 Torej: ne precenjujmo seznanjenosti naših ljudi na podeželju z dosežki in na. predkom drugih republik! Kolikor bolj bomo poznali drug drugega, toliko trdnejše bodo vezi med nami! J. B. JKRATKEl j IZ RAZNIH STRANI j j TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 »Povečani obseg proizvodnje v prvih sea mili mesecih 1963 je bil pomemben predvsem zato, ker je bil dosežen na osnovi večjega porasta produktivnosti dela, kar predstavlja v razvoju našega gospodarstva novo kvaliteto,« je med drugim rekel Janko Smole, podpredsednik Izvršnega sveta, na skupni seji republiškega in gospodarskega zbora skupščine SRS. Po njegovi oceni bo produktivnost v industriji porastla letos za 9 odstotkov v primeri s -'-odstotnim povprečnim naraščanjem v zadnjih šestih letih. En odstotek povečanja produktivnosti dela v naši industriji, preveden v dinarje, pa pomeni porast narodnega dohodka za okrog 3,1 milijarde din. Z drugimi besedami: povečati produktivnost dela za en odstotek, to pomeni, povečati bruto osebne dohodke delavcev za 1,4 milijarde din. Pa ne le to. V enem odstotku povečane produktivnosti dela se taji našim očem tudi 450 milijonov din za sklade. Tovariš Smole je govoril v svojem ekspozejb tudi o znatnih premikih glede povprečnih do-x hodkov. Delež zaposlenih z osebnimi dohodki Od 25.000 do 50.000 din m- jc povečal od 46,4 na 54,4 odstotka. Število zaposlenih z osebnimi dohodki do 25.000 din se je zmanjšalo od 44,9 odstotka lani na 32,1 odstotka letos. To je kajpak posledica naraščanja produktivnosti dela. Koliko skokov ileje bo naraščala tudi v prihodnje, toliko hitreje se bodo povečevali osebni dohodki. Nenehno povečevanje produktivnosti dela pa je v znatni meri vezano s problemi notranje delitve čistega dohodka. V pravilnikih gospod, organizacij so še številni nespodbudni elementi. Pomanjkljiva jc še analitična ocena delovnih mest, manjkajo merila ca kvaliteto, za prihranke v materialu, za izkoriščanje strojev itd. Modernizacija in rekonstrukcija podjetij je odvisna tudi od krajše ali daljše amortizacijske dobe. V razvitih evropskih državah znaša na primer v elektroindustriji amortizacijska stopnja za stroje 14 do 11 odstotkov, kar predstavlja 6- do 7-letno amortizacijsko dobo. Pri nas znaša v tej panogi amortizacijska doba 17 let, v. vsej industriji celo 23 hi pol leta, to pa zato, ker NOVA KVALITETA V RAZVOJU GOSPODARSTVA dosega povprečna amortizacijska stopnja lc 4,2 oziroma 6,5 odstotka. Tovariš Smole je govoril še o nujnosti izpopolnjevanja bančnega in kreditnega sistema, o občutni neskladnosti med obsegom industrijske proizvodnje Slovenije in nezadostno vključitvijo v mednarodno tržišče, o zaostajanju znanstvenoraziskovalnega dela in o drugih važnih vprašanjih. 0 V teh trenutkih, ko se pred našimi očmi odvijajo priprave za začetek vpisa ljudskega posojila, mora ujeti svoj trenutek za premislek tudi vsakdo- izmed nas. Potrkati se je treba na svojo vest; vprašati se je treba, ali smo se sposobni odpovedati delčku lastnega ugodja? To so povsem človeške dolžnosti. Vsak izmed nas mora to storiti. Vsakdo bo pri vpisu ljudskega posojila za obnovo in zgraditev Skopja pokazal, koliko je v njem človeka. Utež za tehtanje ne bo višina prispevka, temveč dejanska možnost. Občani z večjimi osebnimi dohodki naj dajo več. Širom po Jugoslaviji so v teku razgibane politične priprave za vpisovanje ljudskega poso-cijah, kjer so že marsikje ustanovili politične štabe in komisije za vpisovanje po«o«'n Vrste se tudi sestanki delavcev, kjer pretresajo svoje možnosti, kako bi čimbolj učinkovito pomagali Skopju. Opazna je tudi široka aktivnost družbe-no-političnih organizacij na terenu. 0 Ker so zmogljivosti domačih proizvajalcev televizorjev premajhne, je naša država naročila 10.000 televizijskih sprejemnikov iz Vzhodne Nemčije. Prva pošiljka bo prispela v kratkem. Na voljo bodo tudi nadomestni deli. — Iz Sovjetske zveze smo naročili 1000 avtomobilov znamke Moskvič in Volga, ki bodo kmalu v prodaji in ki jih bo mogoče kupiti tudi na potrošniški kredit. % V Beogradu je začel delati 34. mednarodni kongres Industrijske kemije, ki ima svojega pokrovitelja v osebnosti predsednika Tita. Kongresu prisostvuje 2000 kemikov iz 51 dežel. Prvo izmed poročil, ki je bilo na dnevnem redu, nam je razkrilo tudi podatek, da smo v Jugoslaviji proizvedli lani 19-krat več umetnih gnojil in 30-krat več zdravil kot pred vojno. 0 Na republiškem posvetovanju o občinskih centrih za socialno delo so med drugim ugotovili, da je dosedanja razvojna pot utemeljila pomen centrov in dokazala nujnost strokovnih služb v vsaki občini. Poudarili so potrebo po prenosu nekaterih dosedanjih nalog upravnih organov na centre za socialno delo, da bi se tako izognili škodljivi dvotirnosti. 0 Na seji odbora za obravnavanje tekočih gospodarskih problemov gospodarskega zbora zvezne skupščine so med drugim razpravljali tudi o preskrbi z mesom. Poslanci so poudarili, da jc treba izboljšati živinski sklad, ki se je zmanjšal zadnja leta zaradi suše, in preskrbo mest. Razširiti je treba sklepanje pogodb o reji vseh vrst živine. Izdan je odlok o uvozu 150.000 ton koruze in 80.000 ton ječmena, da bi stabilizirali cene teh pridelkov in v celoti uveljavili odlok ZIS o odkupnih cenah koruze in ječmena. votny jc odstavil ministrskega P*?-"* sednika Širokega, ki so bili z nj"" posebno Slovaki nezadovoljni, jjj* je bil glavni organizator procesov v času tako imenovan«* Kulta osebnosti. Namesto njeg» £ postavil za predsednika vlade *•* zeta Lenarta, Slovaka. m Predsednik grške vlade Je javil, da vodi Grčija politiko »°"' prtih rok« do svojih sosedov, «? kel je, da želi dobre sosedske »° nose z vsemi in da taka poli"*" ne škoduje prav nikomur. m Ko Je bila proglašena drŽava Malezija (Malaja, Sing»PB'' Saravak, Sev. Borneo), so i*1"1":, nili nemiri na tem področju. V »\ donezijski prestolnici Džakarti " zažgali britansko vcleposlanis1'.' ker pravijo, da so Britanci W>J' da jc prišlo do rojstva te ki ji Indonezija in Filipini "aspl(., tujeta. V glavnem mestu M:"'!', Kuala Lumpurju pa so NmSu kamenjem obmetavali Indom'*1*" veleposlaništvo. Obe državi, •JHf in Indonezija, sta pretrgali oiP matske in gospodarske stike. yw riška vlada pa jc sporočila, ^ proučila, ali naj da Indoneziji s spodarsko pomoč ali ne. . • V Alžiriji je bil nika republike izvoljen do*KS. ministrski predsednik Ben "^j Napovedal je agrarno reform0 „. konca«; razlastili bodo tudi če veleposestnike, ne samo coske. • V afriški republiki "-'iifii, prišlo do hude napetosti- V aj.jjo-ki šteje nekaj več kot dva /"'^ja na prebivalcev in Je petkrat » fj od Jugoslavije, so aretirali JJ.i)n| opozicijskih voditeljev, med ».ju tudi enega izmed dveh ""JisjlJ-zdravnikov, kolikor jih ima »' 0ti Pravijo, da «o kovali zaroto r državi. Prašičev še vedno dov«" - in u8 23. septembra Je. pj-novomeškem sejmišču .j čajni ponedeljkov P*** 0 sejem, kjer je bilo kupc d na voljo 1007 pujskov, teh je bilo 651 P*oa7jjii Kupci so tokrat P*^,, predvsem 1/. odda u . krajev. Cena sc od P »njega sejma ni spr«" &0 la in je znašala 6-°°" 10.000 din 2 DOLENJSKI LIST Stev. 3» O0i) it* 1500 stopnic in pot do pravega rudnika 1500 stopnic dolga pot v jamo v kanižarskem premo' govniku je vzrok za sorazmerno majhno storilnost in za to, da premogovnik ne more dobiti dovolj rudarjev. Prehoditi 1500 stopnic na poti v jamo pomeni izgubiti precej časa in precej delovne storilnosti, saj prispe rudar na odkop izmučen od hoje. »Sto rudarjev bi zaposlili takoj, ko bi jih le dobili, dovolj pa jih bo, ko bo dograjen novi vpadnlk, ki bo omogočil prevoz rudarjev na delovišče!« tako pravijo v premogovniku Kanižarica. — Naš premog je »obrajtan«, kupci ga iščejo in zlahka ga prodamo — bodo dodali, če se boste zamudili v pogovoru malo dlje. Izjavo: — Pravi rudnik bomo*-postali šele takrat, ko bo dograjen novi vpadnik — pa je slišati kot večen refren... Resda, kot večen refren je slišati zadnji stavek, saj se je rekonstrukcija v Kanižarici močno zavlekla. — Ne pišite o novem vpadniku, ker ga že Predolgo obljubljamo, — so "as prosili ponovno . .. Moral bi steči že večrat, pa se je vselej kaj zataknilo. Premogovnik Kanižarica je v zaključku prvega obdobja rekonstrukcije. Ta obsega iz-gradnjo nove, sodobne sepa-racije in novega vpadnika. Separacija je že več mesecev v Pogonu, pri vpadniku pa se je zataknilo. Ko je bil izkopan, je njegov spodnji del zalila voda in zatrpala zemlja. Zdaj hitijo z odkopavanjem. Pereč, problem prevoza rudarjev v jamo bi bil lahko že rešen, ko bi novi izvozni stroj odgovarjal predpisom za Prevoz ljudi. Naročen je bil Pri strojni tovarni v Trbovljah za izvoz premoga iz vpadnika in za dovoz in odvoz rudarjev. Tehnične napake pri izdelavi so povzročile treseti6 v ležajih. Rudarski inšpektorat je premogovnik že obvestil, da prevoza rudarjev s takšnim strojem ne bo dovolil V Strojni tovarni v Trbovljah so bili nato toliko velikodušni, da so pomagali popraviti stari izvozni stroj, ki bo zamenjal novega v času, ko ga bodo v Trbovljah popravljali in usposobili za prevoz rudarjev. Osnovni problem premogovnika — prevoz rudarjev v jamo je ostal nere-fen, rudarjev primanjkuje, zato vsi težko čakajo dne, ko bo novi izvozni stroj »popeljal« prvo izmeno v jamo in iz nje. Zaradi vode bo treba spodnji del vpadnika obložiti s cementnimi kockami, ki bodo preprečile vdiranje vode. Vrhu vsega je trenutno na tržišču pomanjkanje cementa Posojilo za Skopje je moralno-politična obveznost in ga bo treba kupiti po »črni« ceni v SRH, kjer ga, je, če plačaš vrečo 450 dinarjev več, dovolj kljub pomanj- kanju ... Tudi s signalnimi napravami se zatika: podjetje »Rade Končar« iz Zagreba bi jih moralo po pogodbi montirati do 10. avgusta, pa se je pokazalo, da manjkajo končna stikala. Na domačem tržišču jih ni, treba jih bo torej uvoziti. Na srečo imajo še nekaj deviz in tudi z uvozom je zadnje čase manj težav kot včasih, seveda le, če je upravičen. Toliko o težavah, ki jih bodo kanižarski rudarji kmalu prebredli. Na koncu še nekaj besed o drugi stopnji rekonstrukcije, ki jo kanijo končati tja do leta 1967. Za prvo stopnjo so doslej odšteli 357 milijonov, ko bo končana, pa bo veljala 397 milijonov dinarjev. Druga stopnja bo dražja: zanjo bodo potrebovali 430 milijonov. Ta sredstva bodo porabili za mehanizacijo izkopa in za vse ostalo. Na čelnih odkopih bodo uvedli transportiranje; zgradili bodo novo črpališče za vodo, v rove bo treba speljati vod z 20 tisoč volti napetosti, ker je dosedanji preobremenjen, zgradili bodo nove sanitarije s sodobnimi kopalnicami in nov transformator ter več drugih stvari. Kot pravijo, bo Kanižarica šele potem postala pravi rudnik ... V rudniku dela zdaj 175 rudarjev, potrebovali pa bi jih sto več. Leta 1961, ko so nakopali največ, so spravili na dan 67 tisoč ton premoga. Letos bodo, čeprav jim delavcev primanjkuje, nakopali 75 tisoč ton premoga, največ zaradi izboljšane organizacije dela in izredne prizadevnosti vsega kolektiva. Ko bo končana tudi druga stopnja rekonstrukcije, bo zaposlenih okrog 340 rudarjev, premoga pa bodo nakopali po 150 tisoč ton na leto ali še enkrat več kot letos. Na železniško postajo v Črnomlju odvažajo premog s tremi kamioni, ki delajo v dveh izmenah. En sam 30-ton-ski kamion znamke OM-Tita-no bi lahko nadomestil v eni izmeni vse tri kamione, ki jih uporabljajo zdaj, in še pocenil prevoz od dosedanjih 70 do 80 dinarjev za tonski kilometer na 35 dinarjev, Morda pa se bo le pokazalo, da je njihov strah, da ne bodo dobili uvoznega dovoljenja, neupravičen? viH-j*n ^ noB'e' 'n razpisu ljudskega *'lila ter sprejeli program dela KraJ»ega odbora SZDL. l*el.rtUst*t,nik Okrajne skupščine "t Bprajc je v svojih izvajanjih Posojilo za Skopje ie ponoven dokaz *n°tnostl naših narodov *>1ui» l'lana. V gozdni proizvodnji "■iIimk "oscgli predvidenega. V ilrui". onseclh Je bilo namreč po-VtSln i ih :w'- odst. gozdnih po-lih ' "oces podružhljanja gozd- Površin bo treba pospišill. » D2l,v°ilnja v osmih mesecih Je v k?*'!««' z enakim razdobjem tt. m"1«« letu za 1«.» odst. vec U v j»v tako Je industrija presef • b*iw! *m obdobju dinamični plan *» u ,u 14 °d»*- °sU,e p»n»»T « odstotkov. dani okrajnega odbora SZDL so izvajanje predsednika okrajne skupščine dopolnili s tehtno razpravo. Izjavili so, da kadrovska zasedba in organizacija služb še vedno ne zadovoljujeta. Prav tako so pravilniki o osebnih dohodkih v nekaterih gospodarskih organizacijah le na papirju. 1'gotoviii so, da je vse to posledica nepoznavanja predpisov o pravicah družbenega in delavskega samoupravljanja. So tudi primeri, kjer proizvajalci niso seznanjeni s svojimi osnovnimi pravicami pri odločanju glede gospodarjenja. Tako stanje narekuje odločne ukrepe občinskih skupščin. Na osnovi poročil in razprave je okrajni odbor SZDL sprejel več pomembnih sklepov. Najvažnejša naloga vseh činite IJev je, da razvijajo In dopolnju jejo obstoječi gospodarsko-družbe nI sistem. Družhcno-polillčne orga nizacije in občinske skupščine naj konkretno analizirajo gospodarsko stanje v vsaki panogi v vseh gospodarskih organizacijah. Predvsem gre za to, da ho plan Izpolnjen v vseh gospodarskih organizacijah in v vseh panogah, (iospodarskim organizacijam, ki planskih obveznosti iz objektivnih ali subjektivnih razlogov ne izpolnjujejo. Je treba pomagati. V tem letu Je treba pri-gospodariti dodatna gospodarska sredstva s preseganjem plana. To pa bo mogoče doseči le z hol'šo organizacijo ter i večjo produktivnostjo. Konkretno Je potrebno razpravljati o nadaljnjem razvijanju gospodarstva, In to v smislu prehoda na 42-urnI delovni teden, ter pripravljati analize za sedemletui perspektivni družbeni plan. Plan Izvoza v okrajnem merilu lepo po-/" loda le na račun nekaterih gospodarskih organizacij. Nekatere gospodarske organizacije niso do sedaj izpolnile niti polovice dinamičnega izvoznega plana. Odločneje ho potrebno preiti na izdelavo perspektivnih programov sedemletnega razvoja in statutov gospodarskih organizacij. Več pozornosti je treba posvetiti problemu podružhljanja gozdnih površin. Tudi politične organizacije si morajo prizadevali za podružhljanje kmetijskih površin. Važna naloga je nadalje utrjevanje družbenega delavskega samoupravljanja. Prizadevati si Je treba za čimvečjo samostojnost delavskih svetov in mobilizirati vse organe v boj proti vsem negativnim in nezakonitim pojavom. Na seji Je bil sprejel tudi okvirni program drla okrajnega odbora SZDL za obdobje od septembra l»fi:i do aprila lDftl. V tem programu je začrtano tudi delo izvršnega odbora in komisij pri (Ml SZDL. Okrajni odbor SZDL je obravnaval še organizacijo iiomoči Skopju ter analiziral naloge Socialistične zveze ob vpisu ljudskega posojila. To akci'1 Je tolmačil predsednik OO SZDL Jože Marolt. D. K. Zdravilišče v Čateških Toplicah je imelo letos eno najslabših sezon v zadnjih letih. Na to so vplivali najrazličnejši vzroki, predvsem pa dejstvo, da je v predsezoni odpadlo večje število aktivnih zavarovancev, ki bi se morali javiti na zdravljenje. Letos so v prid kvalitete zmanjšali tudi število ležišč od 150 na 110. Kljub težavam in slabšim pogojem pa predvidevajo, da bo letni plan v vjšini 70 milijonov dinarjev izpolnjen, ne pa presežen. V teh dneh postaja zdravilišče gradbišče. Podjetje »Pionir« iz Novega mesta se pripravlja, da zgradi odprt V Šentjerneju gradijo vodovod V Šentjerneju so dela na novem kanalizacijskem o-mrežju in napeljavi vodovoda v polnem razmahu. Veljala bodo. 18 milijonov din in računajo, da bo pitna voda iz novega vodovoda pritekla že za občinski praznik. Zaželeno je, naj bi se čim več zasebnih lastnikov odločilo za priključke zdaj, ko sta vodovod in kanalizacija v gradnji. To bi bilo ceneje, razen tega pa bi se izognili kasnejšim nepotrebnim opazkam, češ da cesto vedno razkopavajo. bazen 33 x 18 metrov, s čimer bodo začeli uresničevati prvo fazo v rekonstrukcijski ureditvi Čateških Toplic. To bo hkrati začetek realizacije investicije 532 milijonov dinarjev, ki jih bo zdravilišč« vložilo v preureditvena dela in nove gradnje. Dela bodo potekala pospešeno, tako da bodo do 1. junija 1965 izkoriščena vsa investicijska sredstva, objekti pa predani svojemu namenu. Cateške Toplice so med prvimi zdravilišči v Sloveniji, ki že imajo osnutek 7-let-nega perspektivnega razvoja. Le-ta med drugim predvideva porast bruto prometa od letošnjih 70 milijonov na 350 milijonov dinarjev v letu 1970. številka popolnoma u-streza predvidenemu povečanju po končani rekonstrukciji ob pridobitvi novih zdraviliških in turističnih zmogljivosti, porajal pa jo je izredno velik optimizem glede na položaj zdraviliščfl. V zvezi z izvajanjem re-konstrukcijskih del bodo v Čateških Toplicah pospešili tudi raziskovalno dejavnost. Pod vodstvom geoloških strokovnjakov bo kmetijska zadruga v Brežicah še letos napravila več novih vrtin za črpanje termalne vode, ki jo potrebujejo za ogrevanje po- kritih nasadov v neposredni bližini zdravilišča. Rezultat« teh raiziskav bo s pridom uporabilo tudi zdravilišče, ki namerava v doglednem času izboljšati terapijo v termalnih vodah. I. Z. »Kovinar« bo gradil Podjetje »Kovinar« v Novem mestu, ki ima delavnice in upravne prostore na Partizanski cesti, že dalj časa pogreša večjih prostorov. Dosti del so opravljali kar na cesti, to pa je čedalje bolj oviralo promet, ki je zlasti tod izredno velik. Vse to je privedlo kolektiv do sklepa, da začne graditi nove delovne prostore v Gotnl vasi. Računajo, da bo najkasneje do prihodnje pomladi, če bo vreme ugodno, novi objekt gotov. Davka na semena ni več Na. zadnji seji je Občinska skupščina Novo mesto sprejela sklep o oprostitvi davka na semena. Od 26 občin ljubljanskega okraja jih je 5 plačevalo ta davek in med njimi tudi naša občina. Odborniki so sprejeli sklep o oprostitvi davka na semena predvsem v korist kmetijskih proizvajalcev. PISMA UREDNIŠTVU Uro in pol med metliškimi starčki Za 500 dinarjev: vlažna soba, 2 litra vode, in še kaj... Tovariš urednik! Pred letom in pot sem se kot fant priselil k družini Bauer na Grmu, Adamičeva 11. Vsak mesec sem za sta. novanje odštel 5.000 dinarjev, elektriko pa sem plačal še posebej. V letošnjem juniju sem se poročil in sva do nedavnega z ženo bivala ločeno: jaz v Novem mestu, ona pa v Metliki. Ker je stipendistica, službe v podjetju ne more odpovedati in se zaposliti v Novem mestu. Z gospodinjo sem se večkrat dogovarjal, dd bi se moja žena začasno preselila v moje stanovanje, torej v njen dom. Pristala je pod pogojem, da nama ne kuha in ne pere, s čimer sem se strinjal. Toda tisti večer, ko se je moja žena vselila, sta lastnik in lastnica vpila, da delava vse zahrbtno in da je gospodinjo skoraj kap zadela, ko je zagle. dala avto pred svojo hišo. Lastnica je zanikala najin poprejšnji dogovor, čeprav je še tri dni predtem dovolila, da stvar izpeljem. Ko sva z ženo zamenjala staro pohištvo z novim, se je še naprej gnala in dejala, naj greva, kamorkoli hočeva, češ da nji hova hiša ni socialna ustano va. Isti večer je zaklenila tu di pralnico, ki sem jo prej lahko uporabljal, na hodnik pa postavila vrč z 2 litroma vode za umivanje. Prepovedo, la je tudi hojo po hodniku, češ da je plačana le soba. To rej bi moral skozi okno po lestvi, če bi hotel v sobo! In zdaj je tako: za neopremljeno vlažno sobo veliko 3x4 m, za 2 litra vode in vrsto drugih ovir je treba v sociali stični družbi plačati 5.000 di 29. september - pionirski praznik 29. septembra bo pionirski praznik. Lani Je bila na ta dan velika pionirska proslava v Ljubljani. Od. tlej je 29. september- proglašen za praznik pionirjev. Ker pade letos na nedeljo, bodo slovesnosti ie dan prej. Pionirski odredi bodo imeli delovne konference, ponekod pripravljajo kulturne sporede in izlete v partizanske kraje. Vsem pionirskim organizacijam, ter vsem pionirkam in pionirjem za njihov praznik iskrene čestitke z željo, da bi dosezali mnogo uspehov pri učenju in delu! narjev! Za dodatek pa še to: mar se ne sliši čudno, da se moram jaz umiti šele v bol. nišnici, kjer sem v službi, žena pa na Suhorju, kamor se vsako jutro odpelje v službo z avtobusom? JURIJ PESTNER Novo mesto Adamičeva 11, Cesta Mirna peč - železniška postaja -kriminal! Tovariš urednik! Ces.ta od Mirne peči do železniške postaje je bila. odkar je stekla železnica Ljubljana—Novo mesto, se pravi od leta 1Š94, vzdrževana od bivših okrajev. Zaanjt dve leti je ne vzdržuje nihče! Vsi predlogi množičnih organizacij, zborov volivcev, sklepi na predvolilnih sestankih so naleteli na gluha ušesa. Pot je dolga le 1J5 km in je glavna žila, ki nas povezuje s svetom ker avtobusne zveze nimamo. Po tej cesti, ki je zdaj v obupnem stanju, ho-'dijo vsak dan učenci, uslužbenci tn ostali vaščant, ki gredo na postajo, in tudi vst, ki pridejo po novozgrajeni cesti Mirna peč—Veliki Kal v našo vas, kjer so šola, pošta, ambulanta, podjetja m Krajevni urad. Razen tega zvozijo vozniki po tej cesti na tisoče kubičnih metrov lesa, velike količine sena m reprodukcijskega materiala. Ne razumem, kaj so mislili pristojni ljudje, ko so kategorizirali ceste! Ta cesta, ki so jo 70 let vzdrževali okraji, po novem ni zajeta v noben odlok, s katerim bi bilo zagotovljeno njeno vzdrževanje. Vse, kar sem naveaei, je resnično! S tem problemom so seznanjeni vsi, ki se s cestami ukvarjajo, vendar naredili niso nič. Tisti, ki vedri m oblači nad našimi cestami m cestarji, menda sploh nima uses, sicer oi spričo toliko intervencij moral kaj ukreniti. V imenu vseh: ANTON RUPENA, Mirna pač 23 Avtodeli — 213 avtomobilov Trgovina Avtodeli na no vomeškem Glavnem trgu je v letoSnjem letu prodala 213 avtomobilov in 210 motorjev, kar je za 71 av tomobilov in 90 motorjev manj k6t lani. Kupci koles so letos najraje posegali po Rogovih kolesih, za kolo se je odločilo okrog 250 ljudi Kakšne avtomobile so prodali? Seveda največ »ličkov« kar 145; 22 je bilo avtomobilov znamke Zasta va 1300, 9 Zastava 620-B, 13 kamionov in dva avtobusa z oznako TAM, 4 so bili kamioni znamke FAP, novomeških kombijev pa je bilo 10. Dokler nam starost ne potrka na duri, ne mislimo nanjo. Leta pa naglo teko ... Včasih je bilo dosti takih, ki so od mladih nog pri kmečkem gospodarju delali za ležišče na senu in za kos kruha. Ko so jim moči pošle in za delo niso bili več sposobni, so morali na cesto. Potikali so se iz kraja v kraj in prosjačili za živež. Danes tega ni več. Za stare, dela nezmožne ljudi imamo domove počitka; zanje skrbi družba, ki jim daje posteljo, hrano in obleko. Lahko pa bi jim dala še kaj več! gjMHMsNMUM KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA Pretekli teden so darovali kri na novomeški trans- 1 fuzijski postaji: inž. Jože Teriar, član kolektiva Zavo- S da za zdravstveno varstvo. Novo mesto; Alojz Semca, s Miro soloinuii, Ivan Kaštelu-, člani kolektiva Industrije motornih vozli Iz Novega mesta; Stanko VavpoUč, Ana I Kadet, Slavko Polak, Bozo Cavlovič, Anton Cesar, Leo- i pold t.nii.ir, Tončka Adamič, Marija Konda, Danilo * Kovane, Anica Zupan, Milan Zirer, člani kolektiva ■>Novoteks-, Novo mesto; Uizela Rrpar, elan kolektiva splošne bolnišnice Novo mesto; Franc Celic, Marjan 'S Kovat, Jože Papir, Cveto Zupančič, Franc it.iuii, Leon I Bde, Peter llenigm'n, Franc Bartolj, clanl kolektiva g ••Opremales-, Novo mesto; Terezija Krasevec, član kolektiva ZZV Novo mesto; Terezlja-Zupančlč, gospodinja lz Sevnega; Angela Gorše, gospodinja s Trike gore; Jožefa Zupančič, gospodinja Iz Sevnega; Alojz Vr»-nlear, kr.-utc lz Mačkovca; Francka VrščaJ, Šivilja lz Gornjega Kronovega: Ljudmila Hlrselj, gospodinja Iz S Restan.ia: Štefka Mržnar. elan kolektiva -Krka«, Novo I mesto: Gabrijela Repse, Jožica Vrtar, Jože Gerkftič, Jože Zura, Jože Skufca, Janez Vovko, Hamlet Bcčič, Mani kolektiva KGPK Novo mesto; Magda Krese, gospodinja I« Hi rone vani: Marija Erjavec, član kolektiva 1 Standard, Novo mesto. 4 DOLENJSKI LIST V starem metliškem gradu prebivajo starčki že dolga leta. Tu je bila v stari Jugoslaviji hranilnica, tu je bil osnovan takoj po osvoboditvi dom onemoglih in tu je zdaj dom počitka. Sedanji zavod vodi upravnik ANTON URBAS, ki je o ustanovi povedal tole: Napredek zadnjih let • — Imamo 65 oskrbovancev, ki plačujejo po 650 din za oskrbni dan Za ta denar imajo petkrat na dan hrano, čisto posteljo, obleko in zdravila. Za večino naših oskrbovancev plačujejo vzdr-ževalnino občine in deloma svojci, trije pa prejemajo pokojnino in bivajo tu na svoje stroške. Pretekla leta za popravilo že dotrajane stavbe ni bilo nikdar dosti denarja, lani pa smo dobili od republiškega socialnega sveta 5 milijonov. S tem denarjem smo v vseh sobah položili parket, zamenjali okna in vra'n, namestili električno napeljavo pod omet, uredili kopalnico, pre- uredili stranišča, popravili vodovod in v 6 sobah, kjer so bolniki, uredili dotok tople vode iz električnih grelcev. Zdaj urejamo novo kuhinjo, v prostorih sedanje kuhinje in sosednjega skladišča pa bo urejena velika jedilnica. Ko bo narejena, bomo vanjo postavili televizor. Zdaj imajo oskrbovanci za razvedrilo samo radio z gramofonom, časopise in nekaj knjig. Najraje pa imajo radio, ki mora igrati od jutra do večera. Lahko bi bilo boljše Brezhibno urejena ambulanta, v kateri zdravnik vsak teden opravi obvezne zdravniške preglede, je lahko zavodu v ponos. Nekdanje velike grajske dvorane so pregradili. Zdaj so spalnice majhne in prebivajo v njih samo po štirje. Nekateri imajo v sobah svoje omare, skrinje ali samo kovčke. Na hodniku posedajo ljudje, večinoma ženske. Tudi tu srečaš nekaj oseb, ki z glasom ali kretnjami kažejo, da ni samo starost tista, ki jih je privedla v dom. Bolničarka, zelo pridna in sposobna moč, jim je ves dan za petami, jim daje jesti, jim premenja posteljnino, kadar jo pomočijo, in za bitja, ki ne vedo, da so na svetu, stori, kar more. Zaradi teh nesrečnikov pa je večina normalnih starčkov, ki so prišli v zavod, da bi večer življenja preživeli v miru, močno motena. Nujno bi bilo treba ločiti normalne starčke od defektnih, ker skupno življenje na vse slabo vpliva. Tega vprašanja pa metliški zavod ne more rešiti sam. Zato bi se morali zavzeti v republiškem merilu. In to čimprej! Mešani sestav oskrbovancev ni motil v času prvih povojnih let, ko je bil vsak zadovoljen s posteljo in hrano. Napredek; pa gre svojo pot na vseh področjih, zato bi mu morali odpreti vrata tudi v domove počitka. Druga stvar, ki mi je padla v oči, je dejstvo, da o-skrbovanci nimajo pravega prostora za sprehode. V bližini za cerkvijo je nekaj zelenja. Morda bi se dalo ta prostor urediti v zasilni park. Kaj pravita oskrbovanca: KATARINA ŠTERBENC, ki je prišla naproti, je povedala: — Triinosemdeset let imam. V domu sem že dve leti. Občina plačuje zame in dobro mi je. Jem, spim, hodim v cerkev, včasih pa me obiščeta nečakinji. — Jaz sem pa že 17 let tu, — vpade v besedo JOŽE CVITKOVIC iz Tribuč. -Malo pomagam, pa mine čas. Bij sem hlapec. Dokler sem lahko delal, sem imel kje biti, potem pa sem ostal sam brez strehe in denarja. Tu je kar dobro. Ja že res,-da nam je včasih malo dolg čas; če bi imeli dom, bi ne bilo nič drugače. Ta dva sta bila nasmejana in jima je bilo videti, pokvarjeni že več kot pol leta. Morda tudi ne bi bilo a robe, če bi imela Mirna gora na razpolago kako teren? . vozilo. Vsekakor pa bi društvo moralo napraviti na gori zbiralnik, ki bi ga pozimi napolnili s snegom. Ce P"j mislimo, da stane zdaj liter vode 10 din, bi se invesU'tgt-kaj kmalu povrnila, Mirna gora pa bi postala še P™ nejša. 'laninski dom na Mirni gori ( Ka] je z mladinsko knjižnico v Novem mestu? Že vrsto let, posebno pa zadnji dve leti. je bilo precej govora o ustanovitvi pionirske oziroma mladinske knjižnice — Slišati je biio več predlogov za rešitev tega vprašanja, vse doslej pa zadeva ni krenila z mrtve točke — V zadnjem času so se pokazale realne možnosti — Kako je s tem, nam je povedal upravnik Studijske knjižnice BOGO KOMELJ Kaj vas je privedlo do tega, da ste se začeli potegovati za ustanovitev mladinske knjižnice? — Potreba po ustanovitvi mladinske knjižnice obstaja že vrsto let. V študijsko knjižnico, ki poslu- KOSTA RACIN: Lenka »Biljana platno beleše...« Kar pustila mlada Lenka tanko srajco je laneno > nedovezeno na statvah in se v coklah napotila nizat v monopol tobak-se obraz ji je spremenil, veke so trdo se zvile. Lenka ni bila rojena za prekleti ta tobak! Listje žoKo — žolti sirupi, a za prsi — rožni cveti. Prvo leto je mintio, fcepica v srce je legla; drugo leto je poteklo, ji bolezen prsi zg\oje; tretje leto je minilo, Lenko zemlja je pokrila. Ko ji meseiek ponoči s svilo grob toplo prevleče, tiho vetrček nad grobom grenko njeno bol šepeče; »Ah, zakaj ostala srajca "je na stvatvah nedotkana? Srajca, tkana za darilo, za darilu ženinu...« Iz makedonščine prevedel Mile Klopčič je že 17 let, imajo dostop samo dijaki srednjih šol, visokošolci in vse polnoletne osebe, ki se želijo izobraževati. Otroci sedanjih osemletk in prej dijaki nižjih razredov gimnazij pa so v vedno večjem številu hodili okoli nas in prosili za knjige, ki jih potrebujejo za šolsko čtivo. šole imajo sicer svoje knjižnice, te pa so zelo skromne in imajo posamezne knjige le v nekaj primerkih, dijakov pa je v enem razredu po 30 ali celo več. Vsi, ki 1 šoli knjig niso dobili, so jih iskali pri nas. Ker jim nismo mogli ustreči, so posredovali starši in stvar je postala že tako pereča, da so jo obravnavali že na zborih volivcev in na sestankih DPM. V preteklih letih nismo mogli knjižnice ustanoviti zato, ker ni bilo nikoli prostorov ne denarja. Kako daleč ste prišli doslej? — Ko se je postaja Ljud-ke milice izselila iz stavbe, ki stoji tik naše knjižnice, še je pokazala možnost za rešitev tega problema. V nekaj bivših prostorov LM se je preselila ljudska knjižnica, ostali prostori pa so bili določeni za ureditev mladinske knjižnice. Ta bi bila lahko že odprta, če bi bili prazni prostori že prej na razpolago, dobili pa jih bomo šele te dni. Zdaj je stvar tako daleč, da bomo s preuredit venimi deli v kratkem pričeli in da bo, kot vse kaže, mladinska knjižnica še do konca letošnjega leta odprta. Kje ste dobili sredstva? Je potujoči kino res nepotreben? Potujoči kino v občini Črnomelj je priredil v pretekli sezoni samo 8 predstav, na katerih so predvajali kratke in dokumentarne filme. Da se je nekdaj tako obsežna dejavnost potujočega kina tako zožila, je več vzrokov. Na podeželju imajo v mnogih krajih kinoprojektorje, ki posredujejo stalne predstave, tudi televizorjev je vedno več, potujoči kino pa je precej drag. Stroški za prevoz so precejšnji, razen tega pa so filmi, ki jih predvaja, ne- malokrat močno izrabljeni. Zato potujoči kino le stežka konkurira napredujoči kino-fikaciji na podeželju. O tem problemu bi kazalo resno razpravljati v okviru občine. Morda bi najlaže našli pot iz zagate tako, da bi kino usmerili v predvajanje strokovnih filmov po delovnih organizacijah. O tem bi bilo potrebno razpravljati takoj, s posredovanjem uslug podjetjem pa bi bil rešen tudi nadležni problem finansira-nja potujočega kina. -ko P>na raobilizirancev za NOV v Vavti vasi pri Straži septembra 1943 (foto: dr. Janez MUčinski) — Zelo so nam pomagali okrajna skupščina Ljubljana, občinska skupščina Novo mesto in sklad SRS za pospeševanje kulturne dejavnost. Nekaj denarja pa je namenila tudi študijska knjižnica iz lastnih sredstev. Prostore bo preurejalo podjetje Pionir. Adaptacijska dela z nabavo opreme in knjig bodo veljala več kot 5 milijonov dinarjev. Nujno pa bo najti še sredstva za namestitev strokovnega osebja. Menim, da bi Se denar za plače strokovnih uslužbencev nove knjižnice in tudi denar za nabavo knjig dal dobiti iz šolskega sklada, saj bo mladinska knjižnica služila predvsem šoloobvezni mladini. Katere težave so vam delale največ preglavic pri.dosedanjem delu? — Vsa leta imamo težave s prostori. V stavbi študijske knjižnice še zdaj prebivata dve stranki. Te prostore bi mi nujno potrebovali za depoje knjig. Bazen tega tudi prostori, ki jih stranki uporabljata za stanovanje, ne ustrezajo, ker je bila stavba grajena za sodišče. Letos pozimi je po krivdi strank nastal požar, ki bi lahko uničil ves knjižni fond. Nujno bi bilo, kar smo že večkrat poudarjali, da bi občina stanovalce preselila. In vaši načrti za prihodnost? — Študijska knjižnica in občinska skupščina sta si enotni v načrtih, da je treba do leta 1965, ko bomo praznovali 600-letnico ustanovitve Novega mesta, urediti vprašanje knjižnice. V ta namen bo občina s pomočjo sklada SAS za pospeševanje kulturnih dejavnosti odkupila stavbo, v kateri je zdaj ljudska knjižnica, in jo uredila za svoje potrebe. S posebnim mostovžem bosta stavba ŠK in sosednja povezani. V prvem nadstropju nove stavbe bomo uredili upravne prostore in posebne zbirke, kot rokopise, grafike, tisk NOB, muzikalije in podobno, v prostorih sedanje ŠK pa bosta dve čitalnici in knjižni depoji. V daljni bodočnosti pa nameravamo dvorišči med obema stavbama zazidati s knjižnimi depoji in zgraditi čitalnico za mladinsko knjižnico. Šele ko bo vse to urejeno, bo vprašanje prostorov študijske knjižnice dokončno rešeno. R. B. Pogled na gnečo pred okencem novomeškega kina Krka pri prodaji vstopnic za nedeljsko dopoldansko mladinsko predstavo. Iz izraza na obrazih se da razbrati marsikaj, vsekakor pa lahko pribijemo, da gre za »nekulturni nakup kulture«... Mlađi rod „komolcarjev" ? Kino Krta v Novem mestu je uvedel nedeljske mladinske dopoldanske predstave z enotno vstopnino. Pobuda je hvale vredna, žal pa je ura pred predstavo, ko se prične prodaja vstopnic, bolj podobna sestanku divjakov, kot pa pričakovanju kulturnega razvedrila. Ko stopiš v avlo kina, te sprejme nepopisen vrišč mladih glasov. Nekateri sicer stoje v vrsti, večina nadobudne mladine pa je zgnetena pri okencu za prodajo vstopnic, kjer imajo glavno besedo komolci. Nehote se človek vpraša: »Kako bo ta mladež, ki se tako brezobzirno preriva in puli za karte (za dopoldansko predstavo jih ni doslej še nikoli zmanjkalo), ki s takim vriščem nori v avli, ki ne pozna nobenega reda in nobene dostojnosti, sprejela od starejših v upravljanje in vodenje gospodarstvo i» družbo? Le kako se bosta kot upravljavec in proizvajalec uveljavila fantič ali deklic osmih let, ki pri kupovanju karte, kljub temu. da imata časa na pretek, sploh ne pogledata na vrsto, v kateri stoji peščica njunih discipliniranih vrstnikov, ampak mimo vseh z razprtimi komolci zdivjata k okencu in se pulita in prerivata za karto?« Naj povemo še to, da sicer redki odrasli kupci mlademu rodu žal ne dajejo najboljšega zgleda, saj kupujejo karte prav tako s pomočjo komolcev. Ali smo že mlademu človeku kdaj povedali, da je nedostojno stopiti k znancu, ki v vrsti čaka na vstopnico, in ga prositi, naj jo vzame tudi za nas? Mar ni to preziranje tistih, ki so si utrgali čas in disciplinirano ter dostojno stoje v vrsti? Na vseh kulturnih prireditvah, razen na šolskih, pogrešamo pri mladini dostojnosti, s kakršno bi moral vsakdo prihajati na kulturno razvedrilo. Kdo je kriv tega in kakšne bodo posledice, če ne bomo mlademu človeku vcepili smisla za red in dostojnost? O tem naj razmišljajo starši in šola, saj je to naloga obojih! Mladinski kiosk v Novem mestu »Mladinska knjiga« bo na novomeški avtobusni postaji postavila kiosk, kjer bodo predajali najrazličnejše knjige, brošure in drugi redi1, ki jih izdaja založba MK v Ljub- ljani. Na ta način bo mladini m ostalim ljubiteljem leposlovne besede še bolj približano etive, po katerem bralci najčešće segajo. Lin ko September in oktober 1943 na Dolenjskem Po nalogu vrhovnega komandanta tov. Tita je bil 3. oktobra 1943 ustanovljen VIL korpus Narodnoosvobodilne vojske in Partizanskih odredov Jugoslavije. Sestavljale so ga XIV., XV. in XVIII. divizija, njegovo operacijsko Področje je obsegalo vso Dolenjsko, Notranjsko do tržaške proge in Istro. Za komandanta korpusa je bil postavljen Rajko Tanasković, dotedanji komandant XV. div., za PoUtkomlsarja dr. Joče Brilej-Bolko, dotedanji politkomi-sar XIV. divizije, štab korpusa pa se Je večinoma zadrževal na bazah v Rogu ali njegovem neposrednem okolju. Po umiku razoroženih italijanskih enot ter umiku in delnem uničenju belo in plavo-gardističnlh oddelkov so enote VII. korpusa v širokem loku od Kostanjevice na Krki Prek Dolenjskega gričevja in pod Ljubljano ter ob tržaški progi zavarovale osvobojeno ozemlje, odbijale manjše sovražne vdore in same napadale nemške postojanke na obmejnem ozemlju. Znotraj te bojne črte kot na vsem ostalem slovenskem osvobojenem in tudi neosvobojenem ozemlju so se pripravljale in v dneh od 20. do 25. septembra izvedle volitve odposlancev za zbor, ki je v dneh' od 1. do 3. oktobra bil v Kočevju. Ustanovljene in izpopolnjene so bile zaledne vojaške bblasti: komande področij, komande mest, partizanske straže, narodna zaščita in posebni oddelki varnostnoob-veščevalne službe. Predvsem pa Je bilo treba varno uskladiščiti ves vojni plen, od orožja in municije do opreme, sanitetnega in ostalega materiala, ki je za umikajočo se italijansko vojsko ostal v skladiščih ali ob poteh, koder se jo vojska umikala. Tako pravi poročilo štaba ZDO z dne 12. septembra, da se na črti Stari Log—Kleče nahaja ogromen vojni plen, sestoječ iz težkega, lahkega in avtomatskega orožja, prevoznih sredstev in nekaj hrane (Op. ZBK VI/7 dok. 33). Razumljivo, da je ravno Rog s svojim gozdnim prostranstvom in kraško obli-kovitostjo tal nudil največ možnosti za najbolj konspira-tiven način shranitve raznolikega materiala. Glavni štab je že 9. sept. 1943 v povelju štabu Levstikovega bataljona o razoroževanju Italijanov v dolini Krke naročil: »Zasek na cestah, ki peljejo v Rog, ni treba delati, dokler vam ne sporočimo, kje boste to naredili. Za uničenje cest pa izdajte pripravljen eksploziv.«* Ta čas, ko so v pričakovanju nemškega vdora na osvobojeno ozemlje rušili predvsem železniške proge, raz-streljevali mostove in viaduk- te ter v predore trpali razbite železniške vozove, na cestah pa delali zaseke in ovire, je na roških cestah vrvel živahen promet in na Rogu ter pri obrobnih vaseh so nastajala velika municijska skladišča (npr. ob vaseh Trnovec in Grintovec, pri Podturnu itd.). Polnila so se skladišča sanitetnega materiala, v Starih Žagah se je zbiral material za mnogotere partizanske delavnice itd. Nemci so seveda ukrenili vse, da zavarujejo svoje položaje na Balkanu in v Sloveniji; kot so takoj po kapitulaciji Italije zasedali jadransko obalo, so hoteli imeti trdno v rokah tudi vse dohode iz srednje Evrope v Italijo. Zato so že dneve pred kapitulacijo zasedli tržaško progo, 10. septembra pa tudi Ljubljano. Ker je Novo mesto v tistih dneh bilo zbirališče prosto-voljcev-partizanov in so se vanj začasno preselila tudi nekatera naša vojaška poveljstva, so 14. septembra nekaj čez poldne močno bombardirali mesto in do večera napade še nekajkrat ponovili. Od tedaj so prebivalci Novega mesta svoje dneve preživljali večinoma izven mesta, od koder so tudi rajrazličnejše blago iz skladišč pospešeno odvažali v smeri Dolenjskih Toplic in Roga. Drugi težki bombni napad je Novo mesto doživelo 3. oktobra, verjetno zaradi domneve, da se pomembno politično zborovanje odposlancev slovenskega naroda vrši v Novem mestu. Vse do vdora na Dolenjsko so nemški avioni stalno preletavali osvobojeno ozemlje. Razoroževanje bele in plave garde Takoj po kapitulaciji Italije je Glavni štab Slovenije izdial vsem svojim enotam povelja in navodila za razorožitev belogardističnih in plavogardističnih oddelkov. Po tridnevneh bojih Je bila zavzeta plavogardistična postojanka Grčarice, Gubceva brigada pa je 9. septembra polovila in razorožila belogardiste v Mirenski dolini. Ti so najprej zatrjevali, da se hočejo poslej boriti v vrstah narodnoosvobodilne vojske proti Nemcem, ko pa jim je bilo orožje vrnjeno, so se prebili k Nemcem v Rajhenburg, odkoder so bili 11. septembra s kamioni prepeljani v Kostanjevico, šenfc-jernejska belogardistična posadka je 9. septembra odšla skupno z italijansko posadko v Novo mesto, kamor so tega dne pribežali tudi belogardisti iz Stopič, Rateža, Mirne peči, građu Otočca, Bele cerkve in škocjana. Njihov _ poveljnik je postal Vuk Rupnik, njegov adjutant pa kaplan Karel Volbank. Ko sta 10. septembra vkorakala v mesto šlandrova brigada in del Gradnikove (Primorske) brigmde, so se belogardisti pridružili umikajoči se italijanski vojski in z njo korakali nekako do Jurke vasi, tam pa ubrali svojo pot proti Gorjancem in po aedemin-dvajse turni boji prišli k Nemcem na Zamesko. , O/l/lilan ailipčie: REICHSTAG V PLAMENIH 37 Nacisti so skušali z raznimi izgovori utemeljevati, zakaj jetnikov ne izpuste. Tako so razlagali, da Bolgarov ne morejo poslati čez mejo, ker jim nobena sosedna država ne dovoli potovati preko njenega ozemlja. To je bila laž. Francoska in poljska vlada sta sporočili nemški vladi, da sta pripravljeni dati Bolgarom prehodne" vizume . Obtoženci postanejo sovjetski državljani Naenkrat je planila v svet drobna, toda pomembna vest: 15. februarja je vlada Sovjetske zveze podelila Dimitrovu, Popovu in Tanevu sovjetsko državljanstvo. 2e naslednji dan je poslanik Sovjetske zveze v Berlinu zahteval, naj nemška vlada v kratkem času izroči »sovjetske državljane, ki so bili oproščeni pred najvišjim nemškim sodiščem«. Hitler je moral upogniti hrbet in 17. februarja 1934 je pojasnil dopisniku londonskega »Daily Maila«, da bodo Dimitrov, Popov in Tanev izpuščeni. Toda G6-ring ni bil istega mnenja, kajti 18. februarja je objavil »Daily Mail« razgovor z njim. O Dimitrovu je dejal: »Morda Dimitrov ni zažgal Reichstaga. Toda imel je najboljši namen, da podžge nemško ljudstvo. Bil je najbolj delaven boljševiški agent v Nemčiji. Na sodišču sem mu dejal, da zasluži vislice že samo zaradi svojega zločinskega delovanja v Nemčiji pred požigom Reichstanga. To je še vedno moje zasebno mnenje. Če bi njegova stran zmagala, bi nas brez milosti pobesila. Ne vidim nobene osnove, zakaj bi morali biti obzirni. Sedaj je varen za zapahi. Tu bo najbrž tudi ostal, kajti tu je najbolje spravljen. Takšen človek je preveč nevaren, da bi se v družbi svobodno gibal.« Hitlerjeva izjava nasprotuje Goringovi. V nemški vladi se torej še niso zedinili. Toda že 23. februarja Sovjetska zveza vnovič zahteva izročitev aretirancev. Ta zahteva in pritisk anti-fašistov drugod po svetu nista ostala brez odmeva. Štiri dni kasneje — 27. februarja 1934 — skoraj leto dni po tem, ko so bili Dimitrov, Popov in Tanev aretirani v Berlinu, so jih brez predhodnega obvestila zgodaj zjutraj zbudili. Odpeljali so jih na letališče. Tu jih je čakalo letalo, ki jih je še isti dan odpeljalo V Moskvo. Zadnja postaja pred prihodom v Sovjetsko zvezd je bilo letališče v Konigsbergu v Vzhodni Prusiji. Tu ee je Dimitrov poslovil na poseben način. Pristopil je k policijskemu komisarju in mu obljubil, da se bo vrnil v Nemčijo kot gost nemške ijudskodeinokratske vlade. Zvečer je letalo pristalo v Moskvi. Še isti večer so vse radijske postaje po svetu prinesle vest o osvoboditvi Ieipziških junakov. Prve besede Dimitrova so bile zahvala mednarodnemu proletariatu in plemenitim javnim delavcem vseh držav, ki so se borili za osvoboditev jetnikov. Torgler je bil nemški državljan. Njemu so Goringovi gestapovci namenili posebno usodo. Odpeljali so ga v koncentracijsko taborišče Oranienburg. Tu so ga Mesno in duševno mučili. Tu naj bi svet pozabil nanj. Usoda bednega van der Lubbeja Prvi dnevi januarja 1934 so bili obenem zadnji dnevi Marinusa van der Lubbeja. Usoda njegovega živ-jjenja je bila že zapečatena. Bil je najvažnejša priča nacistične provokacije. Bilo bi nevarno, če bi kdaj pozneje spregovoril. Pravi zažigalci niso mogli biti mirni, dokler je Lubbe še živel. Napočil jc 10. januar 1934, — zadnji dan življenja v.m der Lubbeja. V jutranjih urah so ga na dvorišču leipziške kaznilnice obglsvili. Uradno poročilo je trdilo, da je stari predsednik Hindenburg odbil njegovo prošnjo za pomilostitev. Toda v resnici je bila smrtna obsodba pravnomočna šele štirinajst dni po tem, ko so Lubbeja že obglavili. Ta naglica Je zničilna. Hoteli so se ga čimprej znebiti. O izvršitvi obsodbe so sporočili šele naknadno. Obglavljenju. ki je bilo tajno, so prisostvovali predstavnik sodišča, predstavnik visokega sodišča, odvetnik Scuffert in dvanajst Ieipziških meščanov. Giljotina je opravila svoj posel ob pol osmi uri zjutraj. V uradnem poročilu o izvršitvi smrtne kazni so navedli, da jc bil van der Lubbe zelo miren, ko so mu prebrali obsodbo, in da se na svoji zadnji poti ni upiral. Tako se je glasilo uradno poročilo. V resnici so se dogodki odvijali nekoliko drugače. Ljudje, ki so prisostvovali izvršitvi obsodbe, so v krogih svojih prijateljev in znancev povedali, kaj se je tisto jutro dogajalo na kaznilniškem dvorišču. Van der Lubbeja so pripeljali iz zapora. Bil je miren, kot da ne ve, kaj se bo dogodilo. Toda ko je zagledal giljotino, so se poteze na njegovem obrazu spremenile. Lotil se ga je nemir. Spoznal je, da gre zares. Spreletela ga je smrtna groza. Ko mu je višji državni sodnik pričel čitati obsodbo, je pričel kričati, da je šlo do kosti. Kričal je do svojega poslednjega diha. Krvnik ga je moral s silo gnati h giljotini. Lubbe se je upiral z vso silo do poslednjega trenutka. Priče so razumele v njegovem grozljivem tuljenju le nekaj razločnih besed, ki jih je večkrat ponovil: »Pustite mi vendar govoriti! Ne sam, ne sam!« Rudi Pušenjak-Uragort: SPOMINI PROLETARCA Bralcem posredujemo dva odlomka iz knjige Rudija Pušenjaka-Uragana, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Borec v Ljubljani. Pisec je v njej nanizal svoje spomine na otroška leta in na boj naših ljudstev v revoluciji, v katero se je vključil že v letu 1941. Knjiga je pisana zanimivo, živahno in je polna doživetij, ki so prav gotovo zaslužila, da ne ostanejo pozabljena. Ker bo XV. belokranjska brigada, v vrstah katere se je boril tudi avtor knjige Rudi Pušenjak-Uragan, v soboto in v nedeljo praznovala 20. obletnico ustanovitve, smo izbrali odlomke, v katerih tov. Pušenjak opisuje svoj prihod v to brigado in njene boje. Vsem toplo priporočamo nakup knjige, ki opisuje dogodke, ki so se odigrali na našem področju. V XV. slovenski brigadi Kakih pet dni po kapitulaciji Italije sem prišel v prvo četo prvega bataljona XV. belokranjske brigade. Komandir čete je bil Samo, doma nekje pri Kostanjevici, namestnik Belokranjec Težak, komandant pa študent Iztok, s katerim sva bila skupaj že v XIII. proletarski. Komisar bataljona je bil Matija Bahor-Oskar, tudi Belokranjec in predvojni komunist. Ker sem prišel v XV. brigado brez kakršne koli oznake, sem bil sprejet za puško-mitraljezca in dobil edinega šarca, ki ga je imela brigada. Za pomočnika mi je bil Mato iz Radoš pri Metliki. Naša glavna naloga je bila rušenje železniške proge med Metliko in Črnomljem. S tem naj bi onemogočili sovražniku pot po-železnici iz Novega mesta v Karlovac. Progo smo uničevali na svojevrsten način. Pragove smo zložili na kupe, nanje nanosili tračnice in zakurili. Tračnice so se na ognju zvile in niso bile več za nobeno rabo. Ker je pretila nevarnost, da bo začel sovražnik vdirati na osvobojeno ozemlje, je bilo potrebno, da smo začeli uriti na novo mobilizirane partizane. Orožja smo imeli na pretek, samo znati ga je bilo treba uporabljati. Oirog 1. oktobra smo se premaknili na hrvaške položaje okoli Kamenic, Obreza, Vrhovca, Hinskega vrha in Novakov, kjer smo se zadržali osem dni. Večkrat smo se udarili z ustaši in Ukrajinci. še isti mesec smo napadli utrjeno postojanko Ozalj, vendar ji tudi naše topništvo ni moglo do živega, saj jo je branil niz močnih železobe-tonskih bunkerjev. Postojanke nismo zasedli, imeli pa smo nekaj mrtvih in ranjenih. Najhuje je bilo, da so nas' stalno bombardirale nemške štuke. Medtem so me postavili za namestnika političnega komisarja čete. Sicer sem se skušal vživeti v vlogo komisarja, vendar moram priznati, da me politične stvari niso nikoli prev_eč zanimale in sem se navduševal bolj za vojaško delo. Najbolj pa sem se izkazal v boju, ko sem dokazoval, kako se je tre- ba boriti in zavzemata položaje. Komandir Samo je mislil, da mu s tem rušim avtoriteto in sva si prišla zato večkrat navzkriž. 29. novembra 1943 smo imeli prve demokratične volitve pri Vranešiču v Metliki, kjer se je formirala tudi XV. brigada. Volili smo poslance za kočevski zbor. Med drugimi sem bil izvoljen tudi jaz, vendar se zbora nisem udeležil. Iz Metlike smo se premaknili na Hrvaško in zasedli po-: ložaj nad Ribnikom. Večkrat smo se udarili z ustaši, ki so hoteli prodreti iz Netretiča v Ribnik, kjer je bila komanda mesta Karlovca in poveljstvo vojnega okrožja za Karlovac. V vaseh naokrog so bili večinoma mali kmetje in kočarji, ki so živeli v nekakšnih zadrugah, po več družin v eni hiši. Hiše so bile eno ali dvonadstropne; zgoraj so bila stanovanja, spodaj pa hlev in klet. Mi smo se kar pomešali med domačine in stanovali skupaj z njimi. tal0 Povezali Kočevje z Ljub-Ijaso- Vsak dan smo imeli boje 2 belimi, ki so prihajali P'-p»%t železniško progo. oni podnevi popravili, to -JO mi ponoči spet razrušili' Jim ni in ni rodilo zato pa so vsak dan rl ■ proti Ilovi gori in nam s?111 niso dovolili, da bi se »>> ^ Z drugimi bataljoni f. %f. sic« na položajih me-m H a spati se vendarle ni *J*j Pa kdaj je priletela P wkova štorklja in iz nje S3 • "esaii na nas bombe kar t 'nal?oJa, ko' pa je bomb zJ^Kalo, so odvrgli še za-se je celo, da je jjSR b se je preveč nagnil, f , a kapa z naočniki vred. 9>m smo se in naši šaljivoj . naPravili na ta račun <*■" S0Pico dovtipov. Takšno sliko so objavile »Novice«, ko so poročale o obešenju 12. julija 1865. leta Osip je prižgal švabu cigareto ?adn je obešen je na Marofu... Pretekli teden je tovarna zdravil Krka v Novem mestu dožicela nenavaden obisk. Proizvodne naprave si je ogledal šef sanitetne službe vrhovnega štaba abesinske vojske gospod polkovnik Tilahoun Bishane v spremstvu abesin-skega študenta medicine gospoda Tegenj Volde Marijam, ki študira na medicinski fakulteti v Beogradu. Goste jc sprejela magistra Slaparjcva, polkovnik Tilahoun pa je izjavil: »Impresioniran sem, ker sem v tako majhnem mestu naletel na uspešno razvito farmacevtsko industrijo. Ker je pri nas ta industrija v prvih razvojih, bomo lahko s pridom uporabili vaše izkušnje. Iznenadil me jc tudi topli in gostoljubni sprejem!« Okrog 20. januarja 1944 je naš prvi bataljon napadel Ra-ščico. Mi smo držali zasedo proti Velikim Laščam, kjer so se ugnezdili belogardisti in Nemci. Da niso mogli na pomoč obkoljeni posadki na Ra-ščici, smo zasedli dominantne točke. Tretji bataljon je svojo nalogo dobro opravil: sovražnik je moral postojanko zapustiti. Na Raščici je začelo pokati ob enajstih ponoči. Poslušali smo in ugotavljali, kateri mitraljezi so naši in kateri sovražnikovi. Bili smo brezskrbni. Mislili smo, da bomo pričakali jutro brez boja. Pa ni bilo tako. Od polnoči dalje postane človek zaspan. Najlaže te premaga dremež tako nekako do dveh. Takrat je tudi najbolj nevarno, da te kdo iznenadi. Zato so si starejši tovariši prav v tem času najrajši prižgali cigarete in kadilijprikri-vajoč žar ogorka v dlaneh. Po položaju se je vlekel duh po ožgani podlogi, po listju ali vrag si ga vedi po čem. Našo zasedo si lahko zato zaduhal cel kilometer daleč. Pred položajem sem zaslišal nekakšno šelestenje. Bil sem poleg komandanta Osipa, ki je tudi kadil. Rekel sem mu, da nekaj slišim. Prisluhnil je tudi sam, pa ni mogel ujeti nič določenega. Vendar sva kmalu čisto natanko slišala, da se neki vrag sprehaja tik našega položaja. Vstala sva izpod smreke, kjer sva takrat čepela, in stopila nekaj rne-trov naprej, na vrh grebena. Osip je seveda razkril svojo cigareto in, mirno vlekel dalje. Iznenada stopi pred naju postava v belem in Osipa zaprosi po nemško: »Bitte schon, Kamerad, Feuer!« In kaj se je zgodilo? Osip mu avtomatično prižge cigareto. Sele tedaj sva zagledala pred seboj nemškega vojaka v čeladi in belem plašču. Takoj sva se umaknila za smreko in zavpila: »Streljaj!« ~> Vzdolž vsega položaja je zaropotalo. Sovražnik je sice& odgovorjal, pa ne dolgo. Planili smo v napad in ga pregnali. Zaplenili smo tudi nekaj pušk in opreme. Ko se je zdanilo, smo se spet umaknili na Ilovo gor0 Pozneje smo ugotovili, da se prišli Nemci in beli veliko kasneje na položaj, a jih zaradi belih halj nismo opazili. Takrat nam je prišla Osipova cigareta presneto prav, čepre' je bila prižgana proti vsetf pravilom. Tretjemu bataljonu se Je sovražnik izmuznil in umaknil proti Ljubljani. pa smo se več dni vrteli oWoi Cušperka in razdirali Proi\ ki so jo hoteli Nemci in za vsako ceno obnoviti, da ° !*čen ^ z.nano' so nek°č imela mesta v svoji bližini (fc'in; aJ> kjer ^ so bile izvršene smrtne kazni, po Harofu*- obešanJem Novo mesto je imelo tak kraj na ,na £a m Sa starejši meščani še poznajo pod imenom )8(i5 n gah«. Zadnja smrtna obsodba je bila izvršena leta °Pisnik »Novic« je o tem poročal takole: P^VlcNo PLAČILO m«°ZOTNEGA "UDODELSTVA lNovice 1865, list 29, str. 234) Pvo mesto, 12. julija 1865. t^8 so obesili pri nas t r i t* enkrat. Dve ženski sta /reč na sv. Matija dan lihega leta ubili kmeta f^eeta Lokarja, ki ju je $ sin njegov An-\t* Lbka r na je 1, da 4 ubijeta oče t al t* ste ga s 3 iunte in 13 tf1 težko sekiro v njego-/ hramu v Novi Gori po-j ko je spal. Obe lajdri: jj» Grafutova, 37 let «tara, jjtene vasi mokranoskega /ia doma, in pa Urša Sta-39 let stara, na Strmcu $ mokronoškega okraja $f*< ste stanovali v Ante mlinu, una mu je bila £a m priležulja, ki je ime-.,t' ♦ otroke, ta pa je bila {V^ia. Sodnija novomeška ■Ne umor tako: Ze leto f[ sta sklenila Mica. in (fjr1« njeni Anton očeta pijenje spraviti, deloma (■to nekih razporov, dele «J*r sta se bala, da bi «* zapustiti malen, ka-je oče kupil Antonu. Policijska prefektura v svojih uradnih svežnjih ni našla niti sledu po tem človeku. To pomeni, da je Ceh prestopil mejo po nezakoniti poti, kot toliko drugih, kot tisoči in tisoči, ki se pajdašijo po sumljivih pariških četrtih. Brez dvoma si je kot večina od njih dal narediti ponarejeno izkaznico. »Pokliči tovarne Citroen!« Prišle so mrtvečeve fotografije in jih je razdelil inšpektorjem nravstvenega oddelka in oddelka za nadzorstvo prenočišč. Sam se je pospel v glavni arhiv s prstnimi odtisi. Noben kartotečni list se ni ujemal. »Moersa ni tukaj?« je vprašal, ko je priprl vrata v laboratorij »Tukaj sem, načelnik.« »še enega mrtveca imamo zate. Najprej pridi v mojo pisarno.« Odšla sta skupaj. Medtem je Lucas po telefonu govoril s knjigovodstvom tovara Citroen. »Stara ni lagala. V tovarni je delal tri mesece kot navaden delavec. Skoraj šest mesecev ga nimajo več zapisanega na plačilnih seznamih.« »Je bil dober delavec?« »Le redko ga ni bilo v službo. Vendar jih imajo toliko, da ne poznajo vsakega posamez. Vprašal sem, ali bi zvedeli kaj več podrobnosti, če jutri obiščemo delovodjo, pod katerim je delal. To je nemogoče. Specialiste že. Navadni delavci, ki so skoraj vsi tujci, prihajajo in odhajajo in jih nihče ne pozna. Zmerom jih več sto čaka pred ograjo, da bi dobili delo. Delajo po tri dni, tri tedne ali tri mesece in jih potem nihče ne vidi več. Prestavljajo jih iz delavnice v delavnico po potrebah.« V žepih so našli obrabljeno listnico, v kateri Je razen sindikalne izkaznice bila fotografija mlade ž*£ ske. Imela je okrogel, zelo svež obraz, na čelu obro* ljen s težkimi kitami. Prav gotovo Čehinja z dežel* Notri sta bila dva bankovca za tisoč frankov in tru bankovci za sto frankov »To je veliko,« je zagodrnjal Maigret. Našli so dolg nož z zarezo, s tankim rezilom, n brušen ostro kot britev. ' i. »Se ti ne zdi, Moers, da je bil mali Albert prav l8*1' ko umorjen s temle nožem?« »Mogoče, načelnik.« „ Našli so še robec, zavojček navadnih cigaret vžigalnik nemške znamke. Nekaj drobiža. NobenM ključev. Vse to je moral preiskati Moers. »Dobro veš, da ni bilo ključa, Lucas?« »Vsekakor, načelnik.« »So ga slekli?« »so ne. čakajo na Moersa.« . .j. Maigret je po telefonu poklical gostilno Ma» bert. »Nič novega, Emil?« »Nič, načelnik. Kar gre.« »Dosti ljudi?« ,ft »Manj kot dopoldne. Nekaj jih pride na žPl1)L skoraj nikogar pa ni na večerjo. Kaj pa je z Ta** laseem?« »Mrtev.« »A?« .ji »Eden njegovih preljubih prijateljev ga je raJ ustrelil, ko se mu je zahotelo vrniti domov.« Potem je pogledal še v inšpektorsko pisarno. ' ba je bilo misliti na vse. »Kaj pa rumeni citroen?« p. »Nič novega. Vendar nam nekaj ljudi poroča-so ga videli v četrti Barbes-Rochechouart.« wtJ »To ni tako neumno! Po tej sledi je treba naprej. Barbeska četrt se stika s četrtjo Severn? *Jtf. staje. In Albert je dolgo delal kot natakar v nek> V niči te četrti.« Urši je obljubil 100 gold., svoji dekli pa nograd in hram. Sklenjeno je bilo, 29. februarja 1864 zmenjeni naklep izpeljati. Ko so bili ta dan skupaj, jima je Anton pred odhodom še naročil, naj očeta s sekiro ubijete, ako bi ga ne utegnile z ruto ali z rokami zadušiti; zaznamoval jima je, kje je spravljena sekira, in pripravil jima dva klinca, da bi ž njim po dovršenem umoru vrata zapahnili, zraven pa obljubil, da jima hoče mesa skuhati, kdar pridete nazaj. Ko pridete v hram očetov, je djala Mica, da ste prišli iskat sina njegovega Antona, kterega ves dan ni domu. Oče ju povabi, da bi zavolj slabega vremena prenočili pri njem in ju s krompirjem in vinom gosti. Ob 10. uri zvečer gredo počivat. Cez eno uro, ko je oče že trdno zaspal, vsta-nete obe. Urša poprime sekiro, ktero ji Mica poda in ž njo močno vdari spijočega očeta v zatilnik. Potem prime tudi Mica sekiro in ga vdari ž njo dvakrat po glavi. Ko se potem oče ni več ganil, umorjenemu žepe pre-iskavate in iz njih 62 kr. vzamete, putrih z dvema bokaloma napolnite in si prilastite še svinine v neki culi. Ko ste od znotraj vrata zapahnili, ste skozi okno šli iz hiše. Mica se pa še enkrat vrne in vzame 5 gold. sre brnine. Morivki ste obstali umor. Priče so še bolj razjasnile dogodbo. Dokazala je tudi povedba mnozih prič, da sta bila oče in sin že več let razprta deloma zastran užitka, izgovorjenega očetu pri izročitvi malna, deloma zastran nečist> zaveze z deklo Mico, in da sin vsled tega razpora očeta ni samo z besedami žalil, temveč da se ga je celo djansko lotil in mu večkrat pretil tako, da se je oče bal sam s sinom biti, da je zategadelj razodel svoje skrbi o sinovem vedenju in da celo ni hotel od sina prinesenih jedi užiti, predno jih -sin ni sam pokusid. 28. oktobra 1864 sta se pred sodnikom tako poravnala, da ima sin očetu o veliki noči 1864 ostali dolg živeža, to je, 67 gold. 78 kr. poplačati, in-mu mesto izgovorjenih naravnih pridelkov 31 gold. 30 kr. na leto našteti. Po pričah se je izvedelo, da je malopridni sin še po druzih potih skušal svojega očeta iz pota spraviti. Po omenjenih laj-drah mu je hudobni naklep obveljal. Sodnija novomeška je vse tri obsodila na vislice; to je potrdila tudi viša in najviša sodnija. Ko jim je bila sodba na smrt oklicana, se nista Mica in Urša kar nič zavzele, hudobni sin pa je vprašal: »kaj tudi mene bojo obesili, saj jez nisem nič storil!« Pa tudi izpovedati se ni hotel do zadnje ure. Na treh vozovih so jih danes zjutraj peljali na mesto krvave sodbe. Ljudstva radovednega se je zbralo nad 5000 glav. Hudodelke ste pogumno stopile h kolu, prvi je Urši rabelj življe nje končal; druga je bila Mica, — obe pa je moral ves omamljen L o k a r gle dati, kako jima je rabeljno-va roka ivrat zavila, in potem je tudi on na vislicah prejel plačilo, da je dal očeta sve jega umoriti! V 8. minutah je bilo vse končano. »Prav se jim je zgodilo!« — je bila zadnja beseda vseh .pričujočih. ■ RAZLIKA V svoji oddaji pri zahodno-nemški televiziji je znani napovedovalec Wolfgang Grun-ner zastavil gledalcem tudi naslednje vprašanje: »Kakšna je razlika med električarjem in kanclerjem Adenauerjem?« Takoj je tudi sam odgovoril: »Električar ne pride, kancler pa ne odide!« «i;Nel AnraZen tistin> ki s0 imeli s stvari° opraviti, J naha^ Slza to noč pripravlja racija v eni naj-M\ inšn t. in nemirnih četrti v Parizu. Je kdo Mikor P? orJe- ki so stali na vseh uličnih vogalih ' -lore>/0gOČe br&zbrižnim izrazom? fehed hi* je nekaJ deklin, ki so se skrivale po ko- /Sicall • l" 0(1 koder so od časa d0 časa nagl° 'noškt m zabile za roko kakega mimogredo-obris • namrsilo obrvi, ko so prepoznale znani11? "a tn I\rav1stvenega policista. Te so že kar raču-s» ile nav*- d0 del noči Prebile na policiji. Tega H1^0- Ce INene- To se jim je zgodilo vsaj enkrat na i^^t sn,?1^-13116 bolne, so jih okrog desetih opold- Va ' Kaj zato! ree!piki prenočišč tudi ne marajo, da jim pri-5"J io ima- vPisno knjigo ob nenavadni uri. Oh! f. Jim n„J° Y redu. Zmerom jo imajo v redu. Pod 5>J0 Paznic ° J0 fot-ografijo. Oni se narede, kot da "Teeai ogleduJeJo, včasih stopijo po očala. »KJd* Poznate?« »Irr, ° 8a nisem videl.« ).lma pri vas Ceh-e?« / n°ben]v1P?1Jake. Italijane, nekega Armenca, aro->en oh Vehov<< s*V° z ^inšpektorjev v Barbesu, ki se je ukvarjal r**h rnp£eium avtom, je spraševal uslužbence v Phevr anike' mestne stražnike, trgovce, hišnike. Ji^e nncuin "J-gova žena sta se šla najemnika to- t * naow ,ntonskem nabrežju in bosta ravnokar C?' Predi ce in -*se zaupno pomenila pred veliko A1 na inTj? bosta mirno zaspala v postelji malega Ta '*Poglede Nine. S'*% 0^dJ ena, ki bi Jo bilo treba najti. V nrav-♦"4?'«aurlku Je niso poznali. Kje le utegne tičali? Pj£ Prenn njen mož mrtev? Ce to ve, čemu ni prišla, lj^.v ČW"V^a truplo, ko je bila fotografija objav-P** o^pism? DrugI je morebiti niso prepoznali. Naj si mislimo, da so jo odpeljali s seboj morilci? V rumenem avtomobilu je ni bilo, ko je odložil truplo na Trgu de la Concorde. »Stavim,« je rekel Maigret, ki je razpletal svoje misli, »da jo bomo nekega dne našli na deželi.« Zares je čudno, koliko ljudem se zahoče, kadar se zgodi kaj slabega, da bi si oddahnili v podeželskem zraku, največkrat v kaki prijetni, mirni gostilni, kjer imajo dobro hrano in rdečkasto vino. »Vzemiva taksi,« je rekel Maigret Lucasu. Peljala sta se v gostilno Cadran in dala poklicati gospodarja. »Nekaj bi vas rad povprašal, gospod Jean,« je začel Maigret. »Svoj čas ste tu imeli natakarja po imenu Albert Rochain, ki so mu pravili mali Albert, se mi zdi.« »O njem sem slišal.« »Ga niste poznali?« »Tole sem odkupil šele pred tremi leti. Takratna blagajničarka je Alberta poznala.« »To se pravi, da je ni več tukaj?« »Lani je umrla.« »In natakarji?« »Imeli smo tudi enega starega, Ernesta, ampak je pozneje odšel v pokoj, vrnil se je v domači kraj.« »Ali bivši lastnik še živi?« »Gre mu bolje kot vam ali meni.« »Ali veste, kje bi ga lahko dobil?« »Policija?« je naravnost povprašal gospodar. »Komisar. Maigret.« »Oprostite! Njegove številke ne vem, ampak lahko vam razložim, kje stanuje, ker me je dvakrat ali trikrat povabil na kosilo. Saj poznate Joinville? Ali poznate otok Ile d'Amour, malo naprej od mostu? Ne stanuje na otoku, pač pa v vili, ki leži ravno nasproti koncu otoka.« Ura je bila pol devetih, ko se je taksi ustavil nasproti vile. Pozvonila sta in odpeljali so ju h gospodu. «!»ll!OIIIIIilllll!ffi M n j Vid Jerič: 11 I V korak i XII. brigado ( S kapitulacijo italijanske vojske je nastal razkol tudi v ■ 1 belogardističnih enotah. Prav tako je nastal pravi preplah § 1 pri tistih, ki so še vedno čakali, kako se bo obrnila vojna g m sreča. Eni in drugi so videli, da se sedaj ne bo dalo nič več 1 i mešetariti in špekulirati, češ »še vedno ni jasno, kdo bo g I zmagal«. Sedaj je bilo jasno tudi zadnjim trmogiavcem in m § špekulantom, da je zmaga na naši strani. Naenkrat se je j§ 1 začel v naše vrste ogromen naval mladih in starih, poštenih j i in nepoštenih, fantov in deklet. Stari partizani po enotah 1 g in terenski politično-partijski delavci so imeli polne roke g §§ dela. Hitelo se je razoroževati sovražne oddelke in formi- I 1 rati ter organizirati nove enote naše narodnoosvobodilne 1 M. vojske. Ce je bila nekje danes grupa partizanov, je drugi dan 1 i iz te grupe postala že cela četa; tam, kjer smo videli še da- g nes bataljon, smo jutri našli že odred ali brigado in po- i dobno. Vse se je razvijalo s tako naglico, kakor da gledamo 1 dogodke na filmskem platnu. Prav tako je bilo tudi tiste septembrske dni 1943 v vseh oddelkih 6. šlandrove brigade, ki se je ob kapitulaciji italijanske vojske nahajala na Dolenjskem in ji je bilo dođe ljeno operativno področje v okolici Novega mesta, Miren-ska in Mokronoška dolina. Slandrova brigada je rasla tako naglo, da ni mogla več biti samo ena brigada. Zato sta se Glavni štab Slovenije in CK KPS odločila, da se iz nje izloči tisti del, ki je prišel pred nedavnim iz štajerske na Dolenjsko, in da se takoj vrne na Štajersko pod imenom 6. brigada Slavka šlandra. Ta brigada naj bi predstavljala jedro bodoče močne brigade na Štajerskem. Od ostalih borcev in starešin, ki so še ostali, se je razvila nova, 12. brigada. Tako se je rodila še ena enota Narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Ob formiranju je imela pet bataljonov, ki so bili številčno zelo močni. Vsak od njih je bil številno tako močan kakor pred kapitulacijo cela brigada. Oborožitev smo imeli v glavnem italijansko, od razoroženih italijanskih enot. Brigada je štela okoli 2.500 ljudi. Prvi njen štab se je namestil v Mokronogu takoj po formiranju. Na čelu brigade so bili komandant Raco Božovič, politkomisar Alojz Žokelj — Džidži, namestnik komandanta Ilija Badovinac ter namestnik politkomisarja Milka Saje — Maruša. Takoj po formiranju smo v vseh enotah pričeli aktivno vojaško in politično delo. Vsak dan je bilo zanj po vseh oddelkih živo zanimanje. Na dnevnem redu smo imeli vojaško, urjenje z orožjem. Imeli smo taktične vaje, strojni eksercir in podobno. Prav tako so se vrstile politične ure. Na teh smo pojasnjevali uspeh v borbi na vojaškem in političnem področju. Prav tako nismo pozabili razložiti ogromen pomen naše borbe v mednarodnem merilu. Organizirano in vsestransko se je po vseh enotah pojasnjeval novo nastali položaj v svetu, kakor tudi razvoj vojaških dogodkov na vzhodnem bojišču v ZSSR. Položaj na zahodu, tako v Evropi kakor tudi v Afriki je bil tudi zelo pomemben, pa je zato vse borce in starešine zelo zanimal ter smo mu zato posvetili vsestransko pozornost. To pa je naše enote bogatilo in pripravljalo na bodoče vojne in politične naloge. Prva vojna naloga, ki jo je brigada dobila, je bila, da čuva nekdanjo razmejitveno črto med Italijo in Nemčijo. Komaj nekaj dni po tem, ko smo zasedli položaje, smo na raznih točkah na tej črti dvignili na visoke drogove naše zastave. Prav tako smo storili tudi na prehodih, izmed katerih je bil najbolj zanimiv krmeljski. Imel sem priliko, da opravim to svečanost z enim vodom naših borcev. Nemška posadka je bila nameščena v hiši komaj nekaj deset metrov od prehoda. Takrat je prišla pred svojo stavbo in si ogledovala našo slovesnost. Vod naše mlade vojske je bil postrojen v čvrstem vojaškem redu in je prikorakal k prehodu ter se razmestil tako, da je bil z licem obrnjen proti drogu, na katerem je še pred kratkim plapolala italijanska fašistična zastava. Ko je padlo povelje za pozdrav, smo na drog dvignili našo zastavo z rdečo petokrako zvezdo. Takrat, ko smo dvigali zastavo, so tudi nemški vojaki pred hišo stopili mirno. Vsi smo bili nad tem presenečeni, ker do tedaj kaj takšnega nismo doživeli, čudili smo se, od kod tako veliko spoštovanje do nas in naše zastave. Potem smo na omenjenem prehodu postavili dva stražarja s strojnico, ki sta imela nalogo, da čuvata prehod in zastavo. Ze naslednji dan so Nemci storili prav tako kakor mi. Sedaj so stali vojaki dveh nasprotujočih si vojsk in čuvali prehode ter zastave. Prav tako se od tega časa naše in nemške patrulje niso obstreljevale pri obhodu na razmejitveni črti, ki je bila strogo označena z žično oviro in minami. Seveda to ni dolgo trajalo. Nemce je bilo strah, zato so začeli pošiljati okrepitve svojim oddelkom ob razmejitveni črti. Borci šlandrove brigade pri Mokronogu septembra 1943 trotu Nande Vidmar) t- Temeljite priprave za pomoč Skopju Občinski odbor SZDL in občinska skupščina v Sevnici sta se načrtno lotila naloge za izvedbo razpisa ljudskega posojila; V ta namen je občinska skupščina že imenovala občinsko komisijo, določena so vpisna mesta in ustrezne podkomisije. V 11-člansko občinsko komisijo so imenovani: Jože Knez, predsednik občinske skupščine, za predsednika komisije; za člane Drago Lupšina, predsednik občinskega sindikalnega sveta, Dušan Brelih, predsednik občinskega odbora SZDL, Viktor Auer, sekretar občinskega odbora SZDL, Elka Grilc, direktorica službe družbenega knjigovodstva, Alojz Motore, načelnik oddelka za gospodarstvo, Jože Jeke, sekretar občinskega komiteja ZMS, Jože Bogovič, sekretar občinskega komiteja ZK, Mirko štojs, računovodja Kopitarne, Slavko Štrukelj, poslanec splošnega zbora, in Franjo Musec, Sef uprave za dohodke. Vpisna mesta bodo pri vseh podjetjih in SEVNIŠKI VESTNIK ustanovah ter pri KO SZDL in v obeh kmetijskih zadrugah, podkomisije pa bodo pri vseh vpisnih mestih. Občinski odbor SZDL je že sklical posvetovanja s sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki sindikalnih podružnic, predsedniki krajevnih odborov SZDL, predsed- niki mladinskih aktivov ter predsedniki vseh občinskih zvez. Računajo, da bodo na dan pričetka vpisa, t. j. 25. sept., prispeli že prvi prispevki. Vsekakor pa so v Sevnici odločeni izpolniti obveznosti, ki jih ima sevniška komuna do prebivalcev Skopja. D. K. Novo na Bučki Slabe poti v Loki 2e več let je pot do hmeljišča v»Loki slabo oskrbovana. Dež in vozila, ki v vedno večjem številu vozijo po njej, so jo tako uničili, da kaže rebra. Tudi pot na železniško postajo ni dosti boljša. Pred kratkim so s postaje peljali nov stroj na vozičku, pa se je zaradi slabe ceste prevrnil. Prostorni loški trg ima povsod jarke. Vse to bo treba urediti in popraviti, zato naj bi SZDL sklicala sestanek, kjer bi se pomenili o obnovi poti in trga. Denar je na razpolago in tudi ljudje so pripravljeni pomagati. In Se to: poleg Trubarjeve hiše stoji stara baraka, kjer so včasih shranjevali gasilsko orodje. Treba jo bo odstraniti, -icer bo komu padla še opeka na glavo. Tudi to bi se dalo z malo dobre volje urediti. S. SK. Preteklo nedeljo sta mladinski aktiv in prosvetno društvo organizirala motoriziran izlet na Gorjance. Udeleženci izleta so obiskali postojanko pri Miklavžu in konjske dirke v Šentjerneju. V okviru praznovanja občinskega praznika Sevnice so prebivalci Bučke položili venec na spominsko ploščo pri zadružnem domu, šolska mladina pa je pripravila lep kulturni program. Zal pa se je slovesnosti udeležilo kaj malo odraslih. Pogrešali smo zlasti člane ZB in svojce padlih, katerih imena so vklesana na plošči. Zakaj tako? V Štritu so člani SZDL začeli z akcijo za gradnjo nove vaške poti, ki naj bi povezo- Za jesensko setev je vse pripravljeno Kmetijska zadruga v Vidmu-Krškem se je letos dobro pripravila za jesensko setev. Do sedaj je zadruga sklenila s kmetovalci pogodb za kooperacijo na preko 100 hektarih zemljišč. Računajo, da pogodbena proizvodnja belih žit ne bo manjša kakor lani, čeravno bodo arondirali kar 260 ha ornih površin od 484 ha, ki so bili lani v kooperaciji. Trenutno so na terenu kar trije kmetijski strokovnjaki kmetijske zadruge, ki sklepajo pogodbe. Razen tega pa je zadruga seznanila ljudi s pogoji sklepanja pogodb z razglasom. Sklepanje pogodb pa otežkoča odsotnost ljudi z doma. Po drugi strani pa se kmetje sklicujejo, češ kaj bomo sklepali pogodbe, ko pa tako ne bo gnojil. Prav zato ie POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KKSKO kmetijska zadruga letos posvetila posebno skrb nabavi umetnih gnojil. Kaže, da letos ne bo težav zaradi umetnih gnojil. Kmetijska zadruga ima že sedaj za pogodbene sodelavce na zalogi večjo količino umetnih gnojil: v skladišču poslovalnice v Krškem je-na zalogi 42 ton umetnih gnojil, na Velikem Trnu 8 ton, v Leskovcu 28 ton, v Velikem Podlogu 14 ton, na Raki 23 ton, na Zdolah 18 ton in v skladišču v Stari vasi 18 ton. Vseh gnojil za jesensko in spomladansko setev je zadruga naročila 230 ton, razen tega pa ima še za 41 ton starih zalog. Naročeno je tudi 20 ton semenske pšenice od katerih bo zadruga uporabila za lastno proizvodnjo 5 ton, ostalo pa je namenjeno pogodbenim proizvajalcem. Pri programu razvoja pogodbene proizvodnje so v Kmetijski zadrugi razpravljali o širjenju vaškega ko-lobarjenja. Poudarjeno je bilo, da raztresene parcele, posajene z žiti, povzročajo težave, predvsem pri žetvi, če bi se kmetijski proizvajalci med seboj sporazumeli in bi sejali žito kompleksno na parcelah enega območja, bi bile strojne u-sluge kombajna cenejše, u-činek stroja pa bi bil mnogo večji. Prav tako bi uspešnejše in smotrnejše uporabljali razna zaščitna sredstva, bodisi na krompi-riščih ali na žitih. S takim sporazumom ne bi imeli kmetijski proizvajalci s kmetijsko zadrugo nobenih lastninskih ali drugih odnosov. Kmetovalci pa se kljub temu iz nerazumljivih razlogov temu upirajo. Omeniti moramo še, da je upravni odbor kmetijske zadruge sklenil da bodo strojnih uslug deležni pred- venstveno tisti kmetovalci, ki bodo sklenili pogodbe, ravno tako bodo cene strojnih uslug cenejše za pogodbene sodelavce. Kmetijska zadruga bo skušala tudi pri tržnih presežkih zagotoviti pogodbenim sodelavcem višje cene. Vsa ta dejstva bodo nedvomno spodbudno delovala na kmetovalce, da bodo zainteresirani za pogodbeno sodelovanje. Kmetijska zadruga namerava na nekaterih proizvodnih okoliših, ki so oddaljeni od kmetijske zadruge, na Raki, u-stanoviti področne zadružne svete, ki bodo skrbeli za razširitev pogodbene proizvodnje in povečanje tržnosti kmetijskih proiz vodov na teh območjih. D. K. vala naselje s cesto, ki vodi v svet. O tem so se dogovarjali že pred vojno in tudi potem. Da je ta pot nujno potrebna, lahko uvidi vsak razsoden človek,-kljub temu pa akciji nekateri nasprotujejo. Največ težav dela lastnik dela zemljišča, preko katerega naj bi vodila nova pot, Franc Peterim, ki je član krajevnega odbora Bučka. Vaščani bi morali enotno nastopiti in složno delati, če bodo hoteli uspeti. Pri tem hi jim moral več pomoči nuditi tudi KO SZDL. P. I. Otroci pred spomenikom 14. septembra, na dan občinskega praznika sevniške komune, so otroci osnovne šole iz Sevnice položili na spomenik padlih v NOB rože. Učiteljice so jim pripovedovale, kako je okupator zasužnjil našo deželo, o njegovem zverinskem početju in o borcih, Id so darovali svoje življenje za svobodo domovine. Govorile so tudi o junaštvu tov. Tita in povedale o-trokom njegove želje, naj se pridno učijo, ker se bodo s tem najbolj oddolžili padlim v NOB. Iz posnetka lahko razberemo, da v Brežicah želijo potrošnikom kar najbolj ustreči pri jesenskih nakupih sadja in po vrtnin Neizpolnjene želje vaščanov Bučke Območje krajevnega urada Bučka šteje okoli 800 ljudi. Kraj pa je oddaljen od sedeža komune kar 18 kilometrov. Na zborih občanov, pa tudi na drugih sestankih so ljudje s tega območja že večkrat prosili, naj bi komuna organizirala vsaj trikrat tedensko avtobusni prevoz. Toda njihove prošnje so vedno naletele na gluha ušesa. Nikakor ni razumevanja do ljudi z Bučke, ki imajo iste pravice, kakor na primer občani iz Sevnice ali drugih krajev. Partizanski kraj Bučka je danes povsem odrezan od sveta in morajo prebivalci hoditi na urade in po drugih opravkih peš kar 18 kilometrov! Vemo, da bi uvedba avtobusne proge na Bučko ne bila poceni, vendar moramo upoštevati, da je bilo sodelovanje ljudi iz teh krajev v NOB dragoceno. Tega ne smemo nikoli pozabljati! Kadar gre za ljudi, ne smemo gledati vedno samo na denarne izdatke. Ali bodo želje vaščanov z Bučka ostale res neizpolnjene? D. K. Sevničani urejajo sodoben lokal Na sevniškem Glavnem trgu preureja trgovsko podjetje v Sevnici svoj lokal. Glavni obrisi bodoče »NAME« so že vidni. Tu bo samopostrežna prodajalna za špece-rijo, galanterijo, prodajali pa bodo tudi manufakturno blago. Prodajni prostori bodo tudi v prvem nadstropju stavbe, lokal pa bo imel centralno kurjavo. Trgovsko podjetje v Sevnici bo z moderno trgovsko hišo privabilo še več kupcev kot doslej. S.Sk. V novih prostorih bo storilnost večja Tudi v Kostanjevici manjši pridelek hmelja Suša in drugi vzroki so vplivali, da je tudi kmetijska zadruga v Kostanjevici letos pridelala manj hmelja, kot je bilo pričakovati. Suhega hmelja je po grobi oceni 15 do 16 ton, medtem ko znaša izpad okrog 25 odstotkov."1 Vreme pa ni veliko vplivalo na kakovost pridelka, saj so tudi letos pridelali največ prvorazrednega in drugorazrednega hmelja. Obrtno podjetje »Kovina« na Bizeljskem zaposljuje 55 de lavcev in 6 vajencev. Nova proizvodna dvorana bo, kot kaže končno le dograjena in se bodo lahko iz dosedanjih prostorov preselili vanjo. Dograditi morajo le še vodnjak. "Za gradnjo novih prostorov so porabili 12 milijonov 200 tisoč dinarjev, zato pa so opremljeni z vsem potrebnim: naknadno so dogradili skladiščne prostore, sanitarne naprave so najboljše, v proizvodni dvorani pa bo dovolj prostora za nemoten potek proizvodnje. Težave zaradi pomanjkanja naročil, ki so se pojavile letos, so odpravljene, dela in naročil imajo dovolj. Z Direkcijo za izgradnjo novega Zagreba so podpisali pogodbo za dela v vrednosti 51 milijonov dinarjev. Letos in v prihodnjem letu bodo za tega Vpis posojila je več kol samo dolžnost, to je dokaz vaSe solidarnosti s prizadetimi Skopjanci Končali so priprave za vpis posojila V Vidmu-Krškem je vse pripravljeno za vpis ljudskega posojila, namenjenega za obnovo Skopja. Vpisovanje bo dobro potekalo, saj sta občinski odbor SZDL in občinska skupščina organizirala več sestankov in posvetovanj. V ta namen je bil sklican posvet s sekretarji osnovnih organizacij ZK, direktorji podjetij, ustanov in zavodov ter predsedniki krajevnih organizacij SZDL, ki bodo na terenu organizirali akcijo za vpis posojila. Te dni so bili tudi že prvi sestanki delavskih svetov, na katerih so sprejeli sklep o višini posojila. Celotni znesek, ki ga bo dodelila videmsko krška komuna za pomoč Skopju je že razdeljen na gospodarske organizacije, ustanove in zavode, kmetovalce, obrtnike, KO SZDL in ostale. Občinski odbor SZDL pričakuje, da bo na dan pričetka vpisa, t. j. 25. septembra^ nakazanih oz. prijavljenih že okoli 30% celokupnih obveznosti. Ustanovljena je tudi 7-članska občinska komisija in več podkomisij, ki bodo vpisovale ljudsko posojilo. Tri velike cisterne za bencinsko črpalko so pred dnevi položili več metrov globoko v zemljo; »Petrol« Iz Ljubljane bo verjetno Se letos dogradil v Krškem moderno bencinsko črpalko.. Pri gradnji pa se je pripetila majhna nezgoda: buldožer, ki je Izkopaval jarek, se je zaradi razmočenih tal nogreznil v zemljo bodo torej brez težav uresničili. V prvem polletju so ustvarili 1 milijon 400 tisoč dinarjev čistega dohodka, namenjenega skladom. Ker je bilo v letu 1962 za 652 tisoč dinarjev ' preveč izplačanih osebnih dohodkov, so ta znesek povrnili, obrat pa kljub temu ni utrpel poslovne izgube. Lani so z osebnimi dohodki prekoračili dopustno kvoto, ker je knjigovodstvo zaradi napake izkazalo za I milijon 840 tisoč dinarjev dobička preveč. ■ Za novo proizvodno dvorano so kupili strojno opremo v vrednosti okoli 1 milijona 200 tisoč dinarjev, ki bo vsekakor močno pripomogla k povečanju proizvodnje. Po dosedanjih ocenah bodo zaradi boljših delovnih pogojev, kot tudi zaradi nove strojne opreme po preselitvi v nove prostore lahko povečali storilnost dela za skoraj 30 odst. »Obrtnik« odpira prodajalno v Brežicah Krojaško podjetje »Obrtnik« iz Ljubljane odpira te dni v Brežicah prodajalno oblek po meri. To bo prvft prodajalna tega ljubljanskega podjetja v brežiški občini- V Brežicah so izvoljeni potrošniški sveti Stanovanjska skupnost * Brežicah je na nedavnem sestanku predlagala, naj bi izvolili potrošniške svete, "e dni so bili sveti tudi izvoljeni. Njihova glavna naloga J8 obravnavati probleme trgovino in potrošnje v Brežicah ter okolici, kjer bodo niora-la trgovska podjetja in ostaJi činitelji upoltevati smernice svetov za nadaljnji razvoj trgovine v občini. O svojem delu bodo sveti poročali na zborih občanov. velikega naročnika delali železne konstrukcije za stavbe. V zimskem obdobju bodo izdelali 12 garnitur kovinskih konstrukcij za bencinske črpalke, pogajanja za podpis tovrstne pogodbe bodo kmalu uspešno zaključena. Poleg naštetega se zanima neki naročnik tudi za izdelavo proizvodne dvorane enake kovin, ske konstrukcije, kakršno so izdelali zase. Dela. in naročil jim torej ne zmanjkalo. Tudi obrat za plastične mase ima dela in naročil čez glavo. Ovitki, etuiji za nalivna peresa, reglistratorji in po- BREŽIŠKE VESTI dobni izdelki iz plastičnih mas se zlahka prodajajo, naročnikov pa je vedno dovolj. Do konca avgusta so uresničili za približno 45 milijonov dinarjev zaračunanega in in za približno 40 milijonov dinarjev unovčenega iztržka. Letnd plan, ki Jim nalaga 75 milijonov unovčenega iztržka, Povprečno na Bizeljskem Kljub temu, da se letos blzeljskim vinogradnikom obeta povprečna vinska letina, so bili pridelovalci vin Se do nedavnega v nemajhnih skrbeh, kdo bo odkupoval presežke. Z ustanovitvijo novega podjetja »Vino« v Brežicah pa so prenehale te težave. Vino bodo odkupovale kmetijske zadruge m ga posredovale podjetju »Vino«. Glede na slabše pogoje zorenja grozdja v letošnjem letu bodo merila pri odkupu poostrena, zlasti kar se tiče kvalitete. »Podaljšano« vino ne bo odkupljeno, ker tega tudi zakon ne dovoljuje. 8 DOLENJSKI LIST Stev. 38 (704) Trebanjske naložbe v zdravstvo V trebanjski občini štejejo vprašanje zdravstva med probleme, ki so že nekaj let najtrši oreh tako za oblastne kot družbene in politične organe. Ves ta čas je imela občina, ki šteje okrog 17.000 prebivalcev, le enega zdravnika za splošne bolezni. Letos je zdravstveni dom v Trebnjem »izvojeval« še enega splošnega zdravnika, tako da se je stanje le malce ublažilo, še vedno pa ni zadovoljivo. Zadovoljivo ni tudi, kar TREBANJSKE NOVICE se tiče prostorov za zdravstveno osebje v samem središču občine, kot tudi na Mirni in v Mokronogu. V Trebnjem nimajo čakalnic, (na primer zobozdravstvena služba). Otroški dispanzer ima tako majhne prostore, da so popolnoma onemogočeni redni pregledi otrok, zato se omejujejo le na pregled po razredih. V ženskem dispanzerju, ki posluje v neprimernih prostorih, je oprema vse prej kot sodobna. Poleg ostalega pa se morata v že tako utesnjenih prostorih zdravstvenega doma stiskati gostujoči okulist in rentgenolog. Tako je stanje pred resnejšim reševanjem zdravstva v občini, za katerega so v polni meri zainteresirani ne samo občani in organi zdravstva, pač pa tudi občinska skupščina, ki je obljubila najbolj nespreskrbljenemu družbenemu področju vso materialno in moralno pomoč. Vprašanje hitrega reševanja zdravstva v občini so nedavno načeli na občinski skupščini in nakazali edino možno rešitev z investicijski-^ mi vlaganji. Za sredstva so zaprosili republiške činitelje in je zadeva tik pred odobritvijo. Seveda bi bilo pereče vprašanje zdravstva lahko že davno rešeno, če bi organi, ki imajo roko nad krediti, pri odobritvah sredstev upoštevali predvsem potrebe, ne toliko materialno moč občine, će bi namreč pri dodeljevanju posojil veljalo samo načelo ekonomske moči, verjetno trebanjska občina še dolgo ne bi prišla na vrsto. Področje zdravstva pa je tisto, kjer se najtesneje stikajo interesi posameznika in družbe, ah če hočemo, interesi vseh prizadetih. V času priprav na temeljite Izboljšave zdravstva v trebanjski občini hitro dozorevajo težnje treh občinskih centrov: Trebnjega, kjer je sedež skupščine, in Mokronoga ter Mirne, ki štejeta na svojem območju pretežno večino ostalega prebivalstva. Trebnje naj bi s pomočjo investicij dobilo nov zdravstveni dom in lekarno, Mirna pa sodobno zdravstveno postajo. Novi prostori bi orno , gočili tudi številnejšo zasedbo zdravstvenega kadra, predvsem zdravnikov, tako da bi namesto dveh zdravnikov prišli na 17.000 ljudi štirje zdravniki. Zlasti >i bilo treba rešiti pereče stanje v Mokronogu. Razpis za zdravnika v tem kraju Je bil že objavljen in lahko kmalu pričakujemo, da bo potrebam zadovoljeno. Pri reševanju zdravstvene problematike pa še nadalje pričakujejo pomoč prebival- stva, ki naj bi izpolnitev preostalih vrzeli v zdravstvu pomagalo omogočiti s samoprispevki. Doslej so bile take in podobne akcije med občani zelo plodne in tudi tokrat pričakujejo ugoden odziv. Zdravstvo je eno od meril za življenjski standard, za izboljšanje tega pa so odgovorni vsi činitelji v občini, okraju in republiki. Z vso gotovostjo torej lahko pričakujemo, da bo ob najtesnejšem sodelovanju vseh teh vprašanje zdravstva rešeno vsaj do zadovoljive stopnje. V pripravi odlok o pokopališkem redu V črnomaljski občini je 21 pokopališč, ki jih upravljajo krajevni odbori, le pokopališče v Črnomlju je pod upravo komunale. Komunalna uprava nadzoruje tudi pokopališko službo ostalih pokopališč. Črnomaljsko pokopališče v Vojni vasi je zelo neurejeno, zato je občinska skupščina v Črnomlju na zadnji seji spre. jela sklep o izdelavi načrtov za ureditev tega pokopališča. Prav tako je skupščina primorana izdati nov odlok o pokopališkem redu na drugih večjih pokopališčih. r.Iotiv iz Invalidskega, podjetja v Metliki 130 LJUDI SE JE NAUČILO DELATI V metliškem Invalidskem zavodu je pred tremi leti začelo delati 6 ljudi — danes jih dela 130 — Lepi izdelki osvajajo trg — Letni plan dosežen še v tem mesecu V veliki stavbi poleg Parti-zanovega doma je na čelni strani še vedno opaziti grb tovarne »Beti«, ki je več let domovala v teh prostorih. Zdaj namesto zaves in trikotaže novi kolektiv Izdeluje žensko galanterijo in otroško konfekcijo. Skladišče je paša za oči. Imajo 17 krojev ženskih nedrčkov v različnih barvah in kvalitetah, razen te-tega lepa spodnja krila za otroke od 2—14 let, razne vrste hlač in presenetljivo — otroške pajace iz balonske svile, podložene z blagom, kakršne potrošniki zaman Iščejo v mnogih trgovinah. Modela »Medo« in »Ciciban« sta izdelana tako, da v njih otro-ku do petih let sneg in mraz res ne moreta do živega. Med izdelovalci je precej invalidov. Za jesensko setev smo pripravljeni Le še nekaj dni nas loči od jesenske ' setve. »Kakor boš sejal, tako boš žel,« pravi pregovor. Nekje bosta sopihala sivčka, drugje šimelna, ponekod pa bo ob setvi ropoUS traktor. Brez kvalitetnega semena in umetnih gnojil pa si dobrega pridelka ne moremo obetati. Poglejmo, kaj vse je kmetijska zadruga Črnomelj pripravila za svoje kmetovalce: Tovariš Kure, kaj bo zadruga v letošnji jesenski setvi lahko nudila kmetovalcem? — Na zalogi imamo vse vrste umetnih gnojil, ki so potrebna za setev. Tako imamo nltrofoskal za pšenico, Tomaževo žlindro, kalijevo sol, su-perfosfat in nltromonkal. Na zalogi imamo tudi kvalitetno sortno seme San pastore, ki *e je letos najbolj obnesla. Kmetovalci vedo, da je dala največje pridelke. Tisti kmetovalci, ki se ne bodo odločili za kombinirano gnojilo nitrofoskal. bodo lahko kom- binirali posamezna umetna gnojila po lastni presoji. Za nasvete imamo pri zadrugi dovolj strokovnjakov. Kako ste preskrbljeni s traktorji in kako je glede uslug kmetovalcem v setvi? — Za usluge bomo dali na voljo vse traktorje, ki ne bodo orali na lastnem kmetijskem obratu. Imamo jih 24, tako da bomo zadostili vsem naročilom. Kako je letos s pogodbeno proizvodnjo? — Pravkar sklicujemo sestanke p© vaseh. S kmetovalci se bomo pomenili o jesenski setvi in o pogodbeni proizvodnji, ki bo letos nekoliko NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE drugačna kot prejšnja leta. Zdaj bomo sklepali pogodbe za pridelovanje vseh poljščin hkrati in bomo s pogodbo zagotovili kvalitetno seme, umetna gnojila, zaščitna sredstva, strojne usluge, in strokovno pomoč. Kmetovalec pa se bo s pogodbo obvezal, koliko tržnih presežkov in katerih pridelke bo zadrugi prodal po dnevnih cenah. Pogodbeno sodelovanje mora biti urejeno tako, da bodo kmetovalci pridelovali z manj truda. Mi in kmetovalci se trudimo za isto stvar, da bi iz skope belokranjske zemlje iztisnili kar največ In čim ceneje. Jože škof Ivan Okički zasluži sam 21-letni Ivan Okički dela v zavodu leto in pol. Prvi mesec je zaslužil 6.000 din, potem 8.000, 11.000, 14.000, zdaj pa prejema že 18.400 din. — Ko sem bil tri leta star, sem dobil kostno tuberkulozo. Pet let sem bil v bolnici v Ljubljani, 4 leta v Rovinju, potem še 3 leta v Šempetru. Trinajst otroških let sem preživel v bolnici na občinske stroške. Ko sem ozdravel, so me vzeli v Invalidski zavod. Priučil sem se delu na specialnem stroju in zaslužim sam. Nikomur več ne bom v breme. Zdaj sem srečen. Zgovoren dokaz so številke Invalidski zavod ima zaposlenih 50 odst. mladih delavcev, ki se priučujejo poklicu. Leta 1960 so zaceli delati s šestimi ljudmi, zdaj je zaposlenih 130. Prvo leto poslovanja so dosegli 28,472.000 din realizacije, naslednje leto že 106,434.000 din (pri 91 zaposlenih), letos pa bo zastavljeni plan 200,000.000 dosežen že konec septembra. Velik po rast proizvodnje je "posledica naraščajoče storilnosti. V letu 1961 je znašala na zaposlenega 861.000 din, v letu 1962 1,169.000 din, v zadnjih mesecih pa že 2,200.000 din. Lani so zaposleni prejemali povprečno 16.153 din, v prvem polletju letošnjega leta pa že 20.795 din. Invalidski zavod v Metliki si je s svojimi Izdelki utrla pot na vsa jugoslovanska tržišča. Na letošnjem za- grebškem velesejmu so sklenili za okoli 20 milijonov din pogodb. Kakšna bo prihodnost? Ker je po naših izdelkih veliko povpraševanje, ker le- METLIŠKI TEDISIK po napredujemo in ker je prošenj za sprejem vedno več, smo se odločili podjetje povečati. Letos bomo kupili 14 novih šivalnih strojev, prihodnje leto pa bomo začeli graditi, če bo šlo po sreči. 25 milijonov bomo v gradnjo novih prostorov vložili sami, za 25 milijonov pa bomo prosili Investicijski kredit. Največji uspeh zavoda vidim v tem, da je začel z nekvalificirano delovno silo, ki se je delu priučila in dosegla prav lepe rezultate, — je povedal upravnik Manek Fux. Uspešna izobraževalna dejavnost čeprav je bilo veliko težav, delavska univerza v Črnomlju ugotavlja, da je bila njena dejavnost v pc~ šolskem izobraževanju v minulem letu uspešna. TJ-gotovih so, da je poleg ostalega manjkalo predvsem finančnih sredstev. Svoje delo so usmerili na področje družbenega, splošnega, in poljudoznanstvenega izobraževanja odraslih, pa tudi mladine.- S pomočjo občinskega komiteja ZKS so priredili večerno politično šolo z dvema oddelkoma: eden je deloval v Črnomlju, drugi v Semiču, v Dragatušu pa so priredili niz predavanj z ekonomsko-družbeno tematiko. Tovrstno izobraževanje je bilo namenjeno predvsem mlajšim članom ZK, družbenim delavcem in mladini. Program šole in pa ciklus predavanj v Dragatušu sta bila zasnovana po smernicah, ki jih je izdal center za marksistično vzgojo pri CK ZKS. Program je bil povsod dopolnjen z lokamo družbeno in gospodarsko problematiko. Predavali so druž-beno-politični delavci s področja občine. V oba oddelka je bilo vpisanih 85 slušateljev, uspešno pa jo je končalo 63 (34 iz Črnomlja in 29 iz Semiča). V vsakem oddelku je bilo povprečno po 73 predavanj in razprav. Individualni študij ni bil takšen, kot bi bilo želeti, ker ni bilo na razpolago ustrezne literature. Precej krivde za to je na Zvezi delavskih univerz SRS, ki literature ni posredovala, čeprav Je to obljubila. Seveda je to študij otežilo, saj so bili slušatelji primorani najpomembnejše stvari iz predavanj zapisovati. Seminarskih nalog, ki so bile najprej predvidene, niso delali, ker je zmanjkalo časa, pač pa so vsi slušatelji ob koncu pouka opravili test, ki je pokazal zadovoljiv uspeh. Vsi slušatelji, ki so šolo uspeš- no končali, so prejeli diplome. S sodelovanjem občinskega sindikalnega sveta v Črnomlju je delavska univerza priredila sindikalno šolo, ki je člane sindikata seznanila z vodstvenimi nalogami v organih delavskega samoupravljanja Šola je trajala dva meseca, izmed 29 slušateljev jo je dovršilo 19. Ti so bili večji del iz delovnih organizacij, nekaj pa tudi iz javnih služb. Program je poleg gradiva o našem gospodarskem in družbenem sistemu nudil tudi znanje o vodenju podjetij ter nekaj gradiva z delokroga sindikalnih podružnic. Pri strokovnem izobraževanju se je delavska univerza usmerila predvsem v nadaljevanje ekonomske srednje šole, ki deluje kot oddelek ESŠ iz Novega mesta. V minulem šolskem letu so v okviru tega oddelka delovali trije semestri s 75 slušatelji, ki so z zadovoljivo oceno končali pouk. V prvem in drugem semestru je obiskovalo šolo 24 slušateljev, v tretjem in četrtem 27, v petem in šestem semestru pa 24 slušateljev. Ta šola je zelo pomembna, ker jo obiskujejo slušatelji s področja obeh belokranjskih občin. Koliko srednjih ekonomskih kadrov primanjkuje v Beli krajini, pa je splošno znano. V okviru ekonomskega Izobraževanja je delavska univerza priredila še knjigovodski tečaj prve stopnje, ki ga je obiskovalo 36 slušateljev, in tečaj II. stopnje, ki ga je obiskovala tridesetorica. Najbolj pomanjkljivo je bilo poljudnoznanstveno izobraževanje. Temu je krivo predvsem to, da je bilo sodelovanje med delavsko univerzo ter družbenimi organizacijami, strokovnimi društvi in podjetji, ki bi morala pri takšnem izobraževanju vztrajati In nuditi potrebna finančna sredstva, na žalost pomanjkljivo. -ko V Črnomlju vedro razpoloženje za vpis Uvelt!inei!>'tr*n^,lH! domače "»rti so se zlasti letos močno da sni i tur'stieni spominek. S slike pa je razbrati, doniu iT" pnJkUc>n »» prijeten okras v marsikaterem hir i i' lm*ta urejen domač kotiček. Taksni pogrinki lahko svojevrstna atrakcija v mnogih gostinskih lokalih pri nas Kot nam poročajo iz črnomaljske občine, so tudi tam že ustanovili občinsko komisijo za vpis posojila za Skopje. V občini je poleg tega ustanovljenih 63 vpisnih mest, kjer bodo člani delovnih kolektivov, obrtniki in upokojenci ter kmetovalci vpisovali posojilo. V vsaki krajevni organizaciji SZDL sta vsaj po dve vpisni mesti, poskrbeli pa so tudi za to, da so na terenu vpisna mesta na vseh odkup, nih postajah kmetijske zadruge, da bi kmetovalci neposredno, pri odkupu vplačevali zneske, namenjene posojilu. V občini bodo vpisali ti, ki so v delovnem razmerju, obrtniki in kmetovalci skupaj okoli 24 milijonov dinarjev posoli la, okoli 5 milijonov pa podjetja iz poslovnih skladov. V torek, 24. septembra Je bdi v Črnomlju posvet predsednikov in sekretarjev krajevnih organizacij SZDL teT posvet direktorjev iin predsednikov DS iz podjetij. 2e v prvih pri. pravah Je opaziti vedro razpoloženje ln Izreden optimizem, ki zagotavljata, da bodo občani vso patriotdčno ln mo-ralno-politično obveznost častno izpolnili. 39 predavanj o osnutku nove ustave V sodelovanju z delavsko unlver.lo v Črnomlju Je priredila Socialistična zveza v obdobju razprav o osnutku nove ustave v raznih krajih črnomaljske občine 39 predavanj. Na njih so obiskovalce seznanili z glavnimi značilnostmi nove ustave in z novostmi, ki jih uvaja. Predavanj se je udeležilo 2400 prebivalcev s področja komune. —KO ISKRENA HVALA PRIPADNIKOM JLA Zadnje neurje je porušilo most v Zorencih, da je bila vas odrezana od Črnomlja In otroci niso mogli v šolo. Pripadniki JLA iz črnomaljskega garnizona so prebivalcem priskočili na pomoč in kaj hitro postavili nov most. Vsi vašča-ni Zorencev se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč, ki m nam jo nudili. VASCANI ZAVEST JE ZATAJILA. ■ ■ Občinski odbor Socialistične zveze in Svet za blagovni promet občinske skupščine v Novem mestu sta 18. septembra sklicala posvetovanje z osrednjo razpravo o delovnem času v trgovinah, servisih stanovanjskih skupnosti in uslužnoštnih podjetij, o izbiri in zalogah blaga v trgovini, prodaji kmetijskih pridelkov in o potrošniških svetih v Novem mestu. Da bi bilo posvetovanje čim uspešnejše in da bi se na razpravi slišale res vse plati, sta organizatorja povabila 81 ljudi, za katere je prevladovalo mnenje, da bodo obravnavo perečih problemov obogatili s tehtnimi mislimi in predlogi. V celoti je bil povabljen odbor krajevne organizacije SZDL Novo mesto-Center, v kateri je 15 komunistov, od-N bor KO SZDL Kandija ter člani odborov KO Socialistične zveze v Bršlinu, Gotni vasi, Irci vasi in šmihelu z odbori stanovanjskih skupnosti v Novem mestu (center), Bršlinu in Kandiji vred. Razen teh so bili o posvetovanju obveščeni predstavniki KZ, trgovskih podjetij, občinske skupščine in drugi. - Pol ure po napovedanem času se je v dvorani Sindikalnega doma v Novem mestu zbralo le 24 ljudi oziroma komaj četrtina vabljenih. Navzoči so bili predvsem tisti, ki se aktivno ukvarjajo z vprašanjem trgovine in drugimi zadevami, predvidenimi za razpravo na posvetovanju. S posvetovanja so izostali pred- vsem predstavniki KO SZDL, stanovanjskih skupnosti, trgovskih podjetij in še nekateri, medtem ko so se z vsem zanimanjem posvetovanja udeležili: predsednik in podpredsednik občinske skupščine Sergij Thorževskij in Andrej Grča, sekretar obč. komiteja ZKS Franc Kotnik, predsednik ObSS Avgust Av-bar in drugi, torej pretežno tisti, ki so na posvetovanju imeli namen pojasnjevati nekatere novosti in zlasti odgovarjati na vprašanja, ki bi jih zastavljali predstavniki po- NOVOMEŠKA KOMUNA trošnikov. Po skupni ugotovitvi, da posvet s tako majhno udeiežbo ne bi dal pričakovanih in vsestransko obdelanih rezultatov, so navzoči zapustili sindikalno dvorano. Cetrtinska udeležba na izjalovljenem posvetovanju dokazuje, da imamo v raznih družbenih in političnih organih še vedno ljudi, ki se radi izmikajo opravljanju svojih dolžnosti, zlasti če je njihov delavnik že minil. Ne bi se radi spotikali ob suverenost prizadetih, toda zdi se, da se z njimi povečuje vrsta tistih, ki so pristaši kompromisar-skega samozadovoljstva. Nedvomno je med njimi tudi nekaj takih, ki jim gre v življenju malo bolje kot ostalim Stane Vidmar (KGPK), najboljši traktorist . V nedeljo, 22. septembra, je bilo na Grmu v Novem mestu II. občinsko tekmovanje traktoristov. Tekmovali so v oranju, spretnostni vožnji s prikolico in teoretičnem znanju. Najboljši je bil traktorist zaloškega obrata KGPK v Novem mestu Stane Vidmar, ki je zbral 250 točk. Drugo mesto j« zasedel z 842,7 točke Jože Ovelbar z Grma, tretji je bil Janez Tavčar (Grm) Z 236,3 točke, četrto mesto sta si razdelila Jože Kukman (KZ Novo me- sto) in Herman Horvat (KGPK — obrat Zalog) z 223,3 točke, šesto mesto pa je zasedel tekmovalec šentjer-nejskega obrata KGPK Nace Bratkovič z 218,7 točke. Prvim šestim so podelili tudi nagrade (prva 'lO.OOO dinarjev, šesta 2000 dinarjev). Tekmovanje je uspelo kljub temu, da se je prijavilo le 11 traktoristov. Zal smo tokrat že drugič pogrešali traktoriste KZ Dolenjske Toplice, ki, kot kitže nimajo pravega zanimanja za taka tekmovanja. (boljši osebni dohodki itd.), pa si menda že domišljajo, da ne spadajo več v družbo državljanov s povprečnimi pogoji. Razumljivo je, da je ob tem utihnila tudi njihova skrb za druge, še bolj žalostno pa je dejstvo, da ti povabljenci izostanka s posveta sploh niso opravičili, kot zahteva lepo vedenje. Nasprotno, ponašali so se kakor šolarčki, ki jim je vseeno, ali bo pouk ali ne. S tem so zavrli delo organa, ki je skliceval razpravo z namenom, da bi rešili najbolj akutne probleme Novega mesta. In vendar so jih občani izbrali za svoje predstavnike .. . Sicer pa bi javnost gotovo zanimalo slišati zagovor tistih treh četrtin povabljencev, ki na posvetovanje niso prišli. Dobra krompirjeva letina Čeprav kmetijska zadruga v Dolenjskih Toplicah še nd izkopala vsega krompirja, cenijo letošnji pridelek na 550 ton. 50 ton zgodnjega krompirja so že izkopali in prodali. Predvidevajo, da bodo od celotnega pridelka lahko prodali več kot 400 ton kvalitetnega krompirja. Zdaj se bo začela sezona polkonfekcije Tako pravijo pri Obrtniku in obenem pristavljajo, da do zdaj po izdelkih polkonfekcije ni bilo velikega povpraševanja. Tako imajo precej zaloge in upajo, da bodo potrošnikom ustregli z vzorci in cenami. Promet v trgovini na Glavnem trgu je porasel v primerjavi z lanskim letom za 10 do 15 odstotkov. Nadzidava v Dolenjskih Toplicah lepo napreduje Nadzidava zdraviliške stavbe v Dolenjskih Toplicah lepo napreduje. Z njo bo zdravilišče pridobilo 80 postelj za goste. Vse sobe bodo prav lepo urejene, imele bodo prostor za umivanje in centralno ogrevanje. Poseba novost pa bo dvigalo za invalide in bolnike, ki po stopnicah težko hodijo. To napravo bodo pričeli montirati v kratkem V dozidani stavbi bodo imeli gostje na razpolago tudi kopalnice s termalno vodo. Predvidevajo, da bodo dela končana do 29. novembra, ko bo slavnostna otvoritev. D. G. Novomeška kronika ■ V nedeljo je bilo v Novem mestu težko priti na avtobus. Avtobusi so žc polni prihajali na avtobusno postajo, kjer so se Čakajoči mnogokrat zaman zakadili proti stopnicam. Komur je vendarle uspelo vstopiti, Je kmalu ugotovil, da se veČina potnikov vrača s trgatve. Dišalo Je po vinu in slivovkl, skoraj vsak pa Je imel s seboj grozdje in pletenko. ■ Na koncu davnega trga, kjer se začne most, so se kocke, s katerimi Je tlakovana cesta, usedle. Kadar Je det, se nabere v vdolbinah voda. Če vozniki motornih vozil, ki morajo voziti' po desni, koga ob počasni vožnji poškrope, no morejo nič zato. Saj bi lahko to popravili? ■ V naselju Nad mlini .sta v soboto zvečer zagoreli dve neonski svetilki. Doslej je bilo to naselje zvečer kot izumrlo, in kdor so je v temi vračal Iz kina ali s sestanka, je svetil z baterijo. Zdaj so dobro vidi in prebivalci so zelo zadovoljni. ■ Na avtobusu! pnstaji Je bil pred tedni uveden novi red. Avtobusi prihajajo ln odhajajo v razne smeri s 7 peronov, ki so označeni s številkami. Ta novost Je bila potrebna zaradi vedno vočjega avtobusnega prometa in bo koristila vsem potnikom. •» ■ V torek dopoldne je lila na Glavnem trgu 3 odprta pMure-Jcna prodajalna s stekleninp in pohištvom. Trgovsko podjetje »Standard« ima v novem lokalu precejšnjo zalogo servisov, posameznih kosov steklenine, kompletno sobno pohištvo, kot tudi posamezne kav-č« in fotelje. Gospodinje pa so Potrošniki... Trgovsko podjetje Standard iz Novci; a mesta, obvešča potrošnike, da je na Glavnem trgu 3 odprlo preurejeno poslovalnico za prodajo pohištva, steklenine, porcelana in preprog. Novo poslovalnico, ki je bogato založena, toplo priporočamo potrošnikom! Preurejena poslovalnica Standarda na novomeškem Glavnem trgu, kjer vam nudijo sodobno stanovanjsko opremo, porcelan in steiklenino Največ glasov za I. varianto Na seji sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občinske skupščine v Novem mestu, ki je bila 18. septembra, so med drugim razpravljali o variantah ceste, ki bi povezovala obstoječo asfaltirano cesto Vavta vas—Novo mesto tako, da bi upoštevala razvoj Novega mesta na področju kandijske bolnišnice, Portovala in še kje. Člani sveta so se ob de-tajlnejši obrazložitvi strokovnjakov ogreli za prvo varianto (od treh). Ta predvideva tako, da bi se nova cesta pri mostu čez Težko vodo odcepila, šla pod železniško progo in se za Irčo vasjo pripojila že obstoječi cesti. Za to varianto, ki jo je nakazal inž. arh. Danilo Lapajne, so se odločali iz naslednjih raz-' logov: cesta po tej varianti \A omogočila boljšo terensko ureditev in bi bila prikladna v gozdno tehničnem pogledu, razen tega pa so to izbiro narekovali najrazličnejši ekonomski, vodno gospodarski, tehnični in urbanistični razlogi, pa tudi bolnišnici ne bi bila zaprta pot morebitnega, nadaljnjega razvoja. To, bolj načelno stališče sveta bo še obravnavala posebna tričlanska komisija strokovnjakov in podrobno razčlenila razne momente, ki jih je treba upoštevati pri tako pomembnem projektu, preden se odločimo za končno rešitev. Svet je nadalje razpravljal o zazidalnih lokacijah na Znančevih njivah, v Bršlinu in lokacijah za gradnje posameznikov. Glede Znančevih njiv je izbrana varianta inž. arh. Danila Lapajneta. Na tem področju je predvideno novo naselje za okrog 1000 prebivalcev in več garaž. Varianta posrečeno rešuje predvidene gradnje tudi z ozirom na komunalne in komunikacijske zahteve sodobne gradnje v mestu, kar je v smislu zakona o zazidalnih površinah mest. Načelno je sprejet tudi predlog, naj bi se za zazidalno območje štelo področje, ki leži severno od SGP Pionirja. Konkretne odločitve o tem vprašanju bodo sprejeli na nadaljnjih razpravah. Precej govora je bilo o prostorih za garaže v Novem mestu. Po mnenju sveta je čas, da se problem vsaj delno reši z gradnjo na Grmu, kjer je že predvidena ustrezna lokacija za 18 garaž. Vprašanje je nerešeno bržčas zato, ker bile predvsem vesele kozarcev za vlaganje, ki Jih že nekaj časa nI bilo nikjer dobiti. ■ O lesenem plotu na Cesti komandanta Staneta smo že večkrat pisali. Dejstvo pa Je, da Je za plotom Se bolj narobe, kajti stranke iz sosednjih hiš odlagajo tam smeti. Namesto da bi jih sproti odvažali, jih mečejo na kup. Smetišča v središču mesta pa res ne moremo trpeti! ■ Na tržnici je bilo pretekli ponedeljek vsega dovolj. Prodajali so kumare za vlaganje po 140 din kg, velike kumare po 40 din kg, breskve po DO din, gobe po 300 din. papriko po 10 din, karfiolo po 120 din, ohrovt po 40 din, zelje po 40 din, Jabolka po 70 din, grozdje po 150 din, Jajca po 35 din, mleko po 60 din in fižol po 110 din. Kupci se vedno bolj zanimajo za usnjene copate, ki jih v letnem času niso toliko potrebovali, zdaj pa gredo kar dobro v promet. — Prodajali so še konfekcijska oblačila za otroke in lončene predmete. ■ Gibanje prebivalstva: Rodila je: Marija Levičar iz' Paderšičeve 32 — deklico. — Poročili so se: Franc 2unič. uslužbenec s Kidričevega trga 2 In Cvetka Plrnar, medicinska sestra Iz Zagrebške ceste; Ludvik Žagar, osebni upokojenec s Ceste komandanta Staneta 28, in Alojzija Božič, sociolna podplranka iz Paderšičeve 20; Mihael Gril, soboslikar iz Rogerče vasi 61. in Milka Jerkovič, tkalka iz Ljubljanske 1; Janez Kren, ključavničar lz Vavte vasi, in Antonija Staresinič, bolniška strežnico iz Trdinove ceste. — Umrla sta: Peter Slak, kovač iz Bršlina. 24 let. ln Ana Honigman, užilkarica iz Šolske 3. se ne ve, kdo naj bi bil investitor. V zadnjem času je precej zanimanja za to pokazal Zavod za upravljanje družbenega premoženja. Kvalificirani delavci bežijo iz »BORA« V »Boru« v Dol. Toplicah imajo zadnje čase vedno več težav zaradi bega kvalificiranih delavcev iz podjetja. Sestava se je močno spremenila na.škodo kvalificiranih delavcev, čeprav jih podjetje še vedno potrebuje, ker je proizvodnja večji del ročna. Zaslužek sicer ni slabši kot drugod, sodijo pa, da se kvalificirani čevljarji raje zaposlujejo v industrijskih podjetjih, kjer si obetajo manj naporno delo. Ker namerava Novo-les preseliti obrat drobnega pohištva iz Novega mesta v Stražo, pričakujejo v podjetju nov val pobegov, ker se bo verjetno nekaj mojstrov spet skušalo zaposliti v Novem mestu. Da bi preprečili morebitne nevšečnosti, so že zdaj povečali zmogljivosti prešivalnice, kjer' lahko zaposlijo nekvalificirane delavce. Zmanjšanje proizvodnje izdelkov, ki bo sledila v primeru novih »pobegov«, bodo skušali nadomestiti z delom v dveh izmenah v prešivalnicl. ki bo kooperirala z večjimi čevljarskimi tovarnumi. Kaj žele potrošniki? Takšnih jurčkov velikanov je bilo v letošnji topli jeseni, ko je dež posredoval dovolj vlage, na pretek Novo metito je imelu svojo nile* k.ii iiu. ki je proizvajala tudi sir in surovo maslo. Ti izdelki so bili na domačem trgu redkost, lahko pa smo jih kupili v Ljubljani ali Zagrebu. Kes pa je, da smo takrat mleko dobivali na. tržnici redno v zgodnjih jutranjih urah. /daj, ko mlekarne uimanio več ln dobivamo mleko iz Ljubljane, pa gospodinje niso zadovoljne. Pred sed* mu zjutraj mleka ni moč dobiti, takrat pa so mnoge žene že na de- Topliški drobiž V topliških okoliških vinogradih so že pričeli s trgatvijo. To je sicer zgodaj, vendar jih k sili potreba, ker Je grozdje zaradi preobilnega dežja pričelo gnltl in odpadati. Zlasti se kvari žlahtno grozdje, ki Je bolj občutljivo. Kljub temu pričakujejo dobro letino. S splošno trgatvijo pa bodo pričeli v prvih dneh oktobru. Preteklo nedeljo Je bilo v Dol. Toplicah zopet veliko izletnikov. Nekateri so se takoj odpeljali na Rog ter obiskali tamkajšnje purtl. BanAs postojanke, drugi pa so so kopull ali v zdravilišču samem ali Z vpisom posojila boste pomagali odpraviti posledice strašne skopske katastrofe pa v športnem bazenu, ker je bil lep ln topel dan. Tudi Krka in nje pritoki vabijo ribiče na prijeten ln večkrat prav Izdaten lov. V Krki lovijo tudi Inozemci. Delegacija /,vt>/c vojnih invalidov iz Poljske, ki je te dni obiskala Slovenijo, Je preteklo soboto prišla tudi v Dol. Toplice, kjer so jo toplo pozdravili z željo, da bi gostje spoznali tukajšnje partizanske kraje, zastopniki ZB ter topliški pionirji. Poklonili so Jim tudi šopek cvetja. Zastopniki invalidske organizacijo so se noto odpeljuli na Bazo 20 ter obiskali partizanske bolnišnice in grobišču na Rogu. Drago Gregorc lovnih mestih in ne morejo otrokom postreči s svežim mlekom. Ker večina družin še nima hladilnikov, bi bilo prav da b! Novo-meščani dobivali mleko vsaj ob šestih, če že ne prej. Zakaj je pa v drugih mestih to urejeno? RED v MESNICAH V novomeških mesnicah razen v mesnici na tržnici ni nobenega reda pri prodaji. V Koncilijcvi mesnici, v Kandiji in v Dolenčevi mesnici dobi meso prej tisti, ki se zna prerivati, le na tržnici se potrošniki postavljajo v vrsto. Tu gre delo hitreje od rok in ni nobenega godrnjanja. Narobe je le to, da se zlasti ob sobotah in pred prazniki nabere v vrsti toliko ljudi, da je dolgo kačo potrošnikov videli daleč iz mesnice. Tu bi morala vsaj ob določenih dnevih sekati meso dva mesarja, drugje pa naj hi uvedli čakanje v vrstah. KRLJI GB VSAKEM ČASU V Novem mestu je enkrat kruha ii.i pretek, drugič ,ia povsem zmanjka ali dobiš samo heli, samo koruzni ali pa samo črni kruh. Potrošnika prav gotovo ne -/aninut delovni red v pekarijah, on veli kruh ob vsakem času, ne da bi moral zanj ob določeni uri stati v vrsti. Pred vojno je bilo v mestu si-drin pekov, pa je imelo mesto komaj 3500 prebivalcev.. Tedanji peki so dobro poznali okus In potrebe meščanov, ker kruha nikdar iii /manjkalo. Dobil si ves dan tudi sveže zemlje in drugo drobno Pecivo. Kar je bilo možno takrat, bi bilo bilo prav gotovo tudi sedaj! * šest novih »Pionirjevih« stolpičev Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve P1"' občinski skupščini v Novem mestu jo na zadnji seji odobril gradbeno lokacijo na Mostnih njivah, kjer namerava SGP »Pionir« graditi dvanajststanovanjskih blokov. 10 DOLENJSKI LIST "štev. 38 (704) ATLETSKO PRVENSTVO NA DOLENJSKEM Letošnje atletsko prvenstvo je bilo istočasno republiško atletsko tekmovanje, saj so se tekmovanja na povabilo atletske zveze Slovenije udeležili atleti iz Celja, Maribora In Trbovelj. Med tujimi atleti je bilo tudi nekaj najboljših atletov iz Slovenije,, kakor slovenski rekorder Vivod iz Celja in Ančka Lubej iz Maribora, ki so zelo poživili tekmovanje. Med atleti Dolenjske so nastopiti samo atleti iz Novega mesta in Kočevja, pogrešali smo Cmo-maljčane. Prvenstvo je bilo v sklopu tekmovanj, ki jih je pripravila občinska zveza za telesno kulturo Novo mesto, ob dnevu telesne kulture. Ker je bilo istočasno več športnih tekmovanj, smo pogrešali nekatere atlete, ki so nastopili v raznih športnih igrah in tudi gledalce. Ob lepem sončnem vremenu se Je na Zletnem stadionu v Novem mestu hitro odvijalo tekmovanje. Sodniški zbor, med katerimi so tudi zadnje čase številni dijaki novomeškega učiteljišča, je dobio in hitro opravil svojo nalogo. Tehnični rezultati: 60 m pionirke: 1. Milena Bambič, os. š. N. M. 9.0; 2. Mira Gortnar, os. š. N. M. Ki. 80 m pionirji: 1. Tone Novak, os. š. N. M. 8,3; 2. Ivan Matoh, AK N. m. 8,3; 3. Marjan Dvornik, os. š. N.m. 8,7. 60 m mladinke, mlajše: 1. Darja TJdovič, Učit. 9,1. 60 m mladinci mlajši: 1. Gregor Grein, os. š. N. m. 8,0. 100 m mladinke, mlajše: 1. Nu-*a Srebot, Rudar Trbovlje 13,9, 2. Milena Vidmar, Rudar Trbovlje 14,0. 100 m mladinci, starejši: 1. Jože Bratkovič, ESS N. m. 12,8, 2. Jože Srovin, Partizan Mirna peč 13,1, 3. Lado Šiško, Partizan Mirna peč 13,6. 100 m članice: 1. Ančka Lubej, 2AK Maribor 12,9; 2. Marjana Kreže, 2AK Maribor 13,7. 100 m člani: l. Franc vfavnik, AK Kladivar 11,7; 2. Božo Ostanek, ESS 11,9. 600 m mlad. star.: 1. Kristina Galič, ESS 2:01,1, 2. Betka Sal-fflič, ESS 2:05,5. 400 m pionirji: 1. Tone Novak, os-s. N.m. 60,9, 2. Gregor Grein, J?- s. N. m. 63,0. 3. Karel Fran-Ua- os. š. N. m. 66,0. 600 m članice: i. Dragica Zajec, Trbovlje 1:49,9. -,,400 m mlad. mlaj.: 1. Albin fe"1' Uclt- M.8-S?*- Pionirke: 1. Nada Ko-renčiC. Klad. 1,40, 2. Cirila Hra-os-*-»-m. 1,25, 3. Meta Kren, os. š.N.m. 1>. 400 m člani: 1. Jakob Bratuša, Manbor 54,0, 2. Božo Ostanek, S 58 3 3' Ignacy Mernar, vaj. Višina mlad. mlaj.: 1. Štefka Adamič ESS 1,20, 2. Štefka Štrukelj ESS 1,20, 3. Marija Pečjak, ESS 1,20. 1000 m mlad. mlaj.: 1. Andrej Martinčič, Kladivar 2:56,0. 1500 m mlad. star.: 1. Polde Kosoher, Trbovlje 4:09,5, 2. Božo Jurčič, vaj. š. 5:55,5. Krogla 3 kg, mlad. ml.: 1. Metka Holešek, Rudar 9,95, 2. Katja Novak, os. š. N m. 9,18, 3. Marija Kostrin, N. m. 8,20. Krogu 3 kg, mlad. star.: 1. Marija Knez, učit. 9,99. Krogla 4 kg, članice: 1. Herta Pa*. Maribor 10,64, 2. Ančka Lubej, Maribor 10,50, 3. Pavla Pajt-|er, Maribor 9,60, 4. Lojzka Prija-fclJ. Trbovlje 9,25. Krogla 6 kg člani: 1. Franc Vrav-™k. Klad. 15,93, 2. Marjan Kus-jak, Maribor 14,20. Krogla 5 kg mlad. mlaj.: 1. Vlado Šiško, Part. Mirna p. 11,48, 2. Ciril Lešnjak, N. m. 10,63, 3. Franc Bobnar, N. m. 10.00. Krogla 6 kg mlad. star.: 1. Branko Vivod, Klad. 13.90, 2. Stane Sega, Koč. 13,71, 3. Marjan Ko-, šec, Trbovlje 11,08. Daljina pionirke? 1. Milena Bambič, os. š. N. m. 3,92. Daljina, mlad. mlaj.: 1. Katja Novak, os. š. N. m. 3,58. Daljina, mlad. star.: 1. Viki Mohorje, ESS 4,00. Daljina, članice: 1. Ančka Lubej, Maribor 4,92, 2. Marjana Kreže, Maribor' 4,77, 3. Marija Soten-šek, Trbovlje 4,52. 1500 m člani: 1. Herman Oster-man. Mar. 4:08,2, 2. Franc Ivan-čič, Maribor 4:09,0, 3. Janko Potrata, Kladivar 4:05,5. Višina pionirji: 1. Mirko Slak, gimn. 1,55, 2. Milan Gantar, os. š. 1,45. Višina, mlad. mlaj.: 1. Miro Berger, gimn. 1,70, 2. Lojze Košir, Part. M. p. 1,45, 3. Jože Florjan-čič, gimn. 1,45, 4. Ciril Lešnjak, vaj. š. 1,45. Višina, mlad. star.: 1. Branko Vivod, Kladivar 1,90, 2. Kamilo Možina, Koč. 1,80, 3. Miro Bau-dek, AK N. m. 1,75. Daljina pionirji: 1. Miro Slak, gimn. 4,99, 2. Ivan Kocjančič, gimn. 4,67. Daljina mlad. mlaj.: 1. Jože Florjančič, gimn. 4,83. Daljina mlad. star.: 1. Jože Srovin, Part. M. p. 5,22, 2. Marjan Kosec, Trbovlje 5,13, 3. Janez Smole, Part. M. p. 4,82. Daljina Mani: 1. Miro Bavdek, AK N. m. 5,88. Disk pionir.: 1. Tomaž Možina, os. š. N. m. 26,78. Disk mlad. star.: 1. Stane Juh, Trbovlje 47,70, 2. Mirko Gajšek Kladivar 44,40, 3. Branko Vivod, Klad. 41,11. Disk člani: 1. Franc Vravnik, Klad. 47,29, 2. Marjan Kusjak, Maribor 35,81. Disk članice: 1. Metoda. Kaste-lic, Klad. 34,92, 2. Pavla Pajtler, Mar. 31,21, 3. Herta Pak, Mar. 30,10. Kopje, mlad. mlaj.: 1. Metka Holešek, Trbov. 19,81. Kopje članice: 1. Nada Feitler, Maribor 32,09, 2. Marija Sotenšek, Trbov. 25,26. Ob zaključku republiškega atletskega tekmovanja se je vsem nastopajočim tekmovalcem zahvalil za udeležbo predsednik občinske zveze za telesno kulturo v Novem mestu Alojz Serini in podelil najboljšim tekmovalcem spominska darila in to tekmovalki Ančki Lubej iz Maribora, Branku Vivodu ter Francu Vravniku iz Celja. J. G. FRANC ČERVAN - prvak Balkana Tudi pred vrati na rokometnem igrišču je včasih »vroče« Novo mesto 90, Postojna 97 V predzadnji številki našega lista smo poročali, da bodo t atletski reprezentanci Jugoslavije na letošnjih Balkanskih atletskih igrah v Sofiji startali tudi trije Dolenjci: sprinter Tine Zaletelj, metalec kopja Marijan Spilar in tekač na 5 in 10 kilometrov Frane Cervan. Čeprav so bili vsi trije na spisku reprezentantov za potovanje v bolgarsko glavno mesto, je dejansko odpotoval le dolgo, progai Franc cervan in se z zlato medaljo v teku na 10 km odlično odrezal. Kaj se je zgodilo z Zaleteljem In špllarjem, da nista startala v majici z državnim grbom? Zbrali smo nekaj podatkov, ki bodo vsaj delno osvetlili odločitev zveznega kapetana, ki Je namesto njiju v izbrano vrsto SFRJ postavil Beograjčana Andriča in Mitrovčanina. Kakšne so bile okolnosti, ki so privedle do tega, da je od treh Dolenjcev startal le Cervan? Vse kaže, da zvezni kapetan Velimir Ilić ni popolnoma zaupal Zaletelju, ki je nastopil v reprezentančni štafeti 4x100 m na dvoboju s CSSR v Ljubljani. Takrat Je šla zmaga po vodi prav zaradi »kiksa« v zadnji predaji, med Zaleteljem in Ka-rasijem. Kot kaže, je vso krivdo za spodrsljaj zvalil le na Zaletelja, saj je izjavil, da ni v najboljši formi in tudi ni postavljal vprašanja glede nastopa Karasija. Zaletelja je povabil na poseben izbirni tek v Beograd, da bi ocenil njegovo formo. Zal je tu Zaletelju FRANC CERVA1* spodletelo. Na cilju sta ga prehitela Beograjčana — Andrič s 10,8 ln Herceg z 10,9 — in mesto v reprezentanci je bilo Izgubljeno. Iz rezultata (11,0) se da sklepati, da je Zaletelj v slabši formi kot pred mesecem in še prej, ko Je redno tekel 10,8 ali 10,9. S Spilarjem je bil položaj malo drugačen. Tudi on Je ostal doma, toda ne zaradi slabe forme, ampak ker ni bil na razpolago IZOBRAŽEVANJE KADROV ZA GOSTINSTVO V sklopu Zavoda za napredek gostinstva in gospodinj-va. se bo z letošnjim šolskim letom pričela tudi redna Bostinska šola. Učni prostori se urejajo nad delavsko restavracijo. V prvem nadstropju bo eksperimentalna ku-JJuija, v kateri bo prostora za 12 učencev. Vsak učenec oo imel svoj delovni prostor, potrebno posodo in pribor r3 Pripravo jedi. Skupini 3 učencev pripada še štedilnik .n umivalnik za čiščenje živil z mrzlo in toplo vodo. L'či-e«J kuhanja bo imel pregled čez celoten potek dela, ki Ba bodo izvajali učener sami. Poleg kuhinje bo obednica, Rl bo obenem učni prostor za strežbo. Dve učilnici za teoretične predmete bosta imeli vsaka P<> 24 sedežev. Pregrajeni bosta s premično steno in tako osta služili kot večji restavracijski prostor tudi za pripravo banketov in sprejemov v učne namene. Sanitarni !r',stor' bodo urejeni posebej za ženske in moške, prav Wko garderobe, ki bodo opremljene s tuši in omaricami ™ odlaganje obleke. Na hodnikih so predvidene vitrine učila. Prostori bodo centralno ogrevani. Drugo nad-roPjc bo preurejeno v upravne prostore, pralnico, ka-b,ucte |„ skladišče Šolanje za poklic kuharja in natakarja bo trajalo 30 ''secev. Učenci bodo trikrat po 3 mesece pri teoretičnem Pouku y šoli, trikrat po tri mesece pri praktičnem pouku •olsltih delavnicah in trikrat po 3 mesece na učni praksi Podjetju. Bližnji učenci prihajajo lahko v šolo peš ali di .""^voznimi sredstvi, za oddaljene pa je Se prostora v u,JaSkcm doku v Smihelu In Bršlinu. j, *Dsolventl osnovnih šol se še lahko vpišejo v gostinsko j Z1' 'ter se bo pouk pričel novembra, ko bodo prostori OK«mčno nrefcml. M. češarek zveznemu kapetanu, ko ga je poklical. Sprva je bil določen za rezervo, toda ker se je inž. Miletič na treningu poškodoval, bi moral nastopiti namesto njega Spilar. Zal njega niso več našli v Beogradu, kjer služi v JLA, ker je medtem odpotoval v Novo mesto na dopust. Sicer so mu sporočili, naj se vrne v Beograd, da se priključi reprezentanci, toda po izjavi zveznega kapetana Ilica je Spilar v zvezi z nastopom postavljal nekakšne pogoje, ki so mu zaprli vrata v reprezentanco. Ni nam znano, kakšni so bili njegovi pogoji, toda zvezni kapetan pogojev ni sprejel in je namesto spilarja v reprezentanco določil Beograjčana Mitrovčanina, ki sicer po rezultatih precej zaostaja za Spilarjem, toda bil je pri roki. Tako je od Dolenjcev v reprezentanci nastopil le Cervan, ki Je povsem izpolnil pričakovanje. V svoji disciplini — v teku na 10.000 metrov, kjer ima letos sedmi najboljši rezultat v Evropi in osmi na svetu — je prepričljivo zmagal in osvojil naslov prvaka Balkana. Odličnega rezultata iz LJubljane sicer ni ponovil, vendar je to razumljivo. Najvažnejše je bilo osvojiti zlato medaljo, poleg tega pa je moral štediti moči še za tek na 5000 m, U je bil na sporedu naslednji dan. Zvezni kapetan je namreč hotel vsestransko izkoristiti njegove kvalitete, ker je bila v mo-štvenem tekmovanju dragocena vsaka točka. Zal je Cervan na 5000 m malo zatajil. Verjetno je bil utrujen po napornem teku na 10.000 m, poleg tega pa je uporabil še napačno taktiko. Najbrž se je bal, da bi ga hitrejši tekači, specialisti za tek na 5000 m, v finišu premagali. Zato je takoj v začetku diktiral oster tempo. Kot kaže, je postal žrtev lastnega tempa in je na cilj pritekel šesti. To pa je, če upoštevamo izredno močno konkurenco v tej disciplini (Vamos, Dalkilik, Važič itd.) in glede na to, da nihče od konkurentov ni imel v nogah teka na 10.000 m, še vedno uspeh. Franc CERVAN je tako prvi Dolenjec, ki je po osvoboditvi osvojil zlato medaljo na Balkanskih atletskih igrah. Ob lepem uspehu mu Iskreno čestitamo, obenem pa želimo, da bi tej zlati medalji v bližnji bodočnosti dodal še nove, saj ima vse pogoje. Ne smemo namreč pozabiti, da je skromni, borbeni in požrtvovalni Cervan šele v začetku tekmovalne kariere. fm Sončno vreme je pritegnilo na Loko precej gledalcev. V odločilni igri za obstoj v ligi sta moštvi nastopali v naslednjih postavah: »Nanos«, Postojna: Vižin, Ino-cente (34), MSlavee (4), Ger-želj (31), Tavčar (8), Jurca (11), Gruber, Turk (9). Novo mesto: Setina J. (6), Se-ttoa F. (11). Petrič, Splihal (54), Kopač (7), Franko (10), Knoll (9), Bele (11). Blažič (2). Postojnčani so zmagali z rezultatom 97:90 (56:46) in si tako zagotovili obstoj tudi za prihodnje leto. Sodila sta dobro Zule iz Domžal in Jeraj iz Ljubljane. Tokrat tudi pretežno dobro igra in 90 košev nista bila dovolj, da bi domačini pospravili tako pomembno zmago. Vsi napori so bili zaman, saj so gostre vsako, še tako majhno napako rutinirano pretvorili v koš. Dvoboj dveh nasprotnikov, od katerih so bili igralci Nanosa mnogo bolj izkušeni, BREŽICAMI ZMAGOVITI V Beltincih so 22. septembra brežiški rokometaši premagali domačega Partizana z rezultatom 20:15 (11:6). Pri domačih se je izkazal Bolažic, ki je dosegel 3 gole, pri gostih pa Avsec in Knežević (oba po 4 gole). Igra je bila na tehnični višini, saj so vsi igralci dosegu gole. V lepem vremenu in ha dobro urejenem igrišču Je odlično sodil Franci Kosi. —AB— je potekel v silovitem tempu. Nanos si je že v prvem polčasu nabral deset točk naskoka> ki ga Novomeščani nikakor niso mogli nadoknaditi. Gostje so z dobro taktično igro obdržali prednost in zmagali. Novomeščani so tako nenadoma postali kandidati št. 1 za izpad. Postojnčani so se že resili, Sežana in Novo mesto pa čakata v nedeljo hud boj v Sežani. Tam bodo domačini vsekakor na boljšem, zlasti še; ker bodo Novomeščani igrali brez J. Setina in Kopača, ki odhajata k vojakom. Zato pa bo pomlajeno moštvo vsekakor skušalo opravičiti zaupanje s dobro igro in veliko borbenostjo, ka'ti ni še vse izgubljeno.. -al Poraz v Ljubljani Brežiške rokometašice so v nedeljo, 15. septembra 1963 ob 10. uri nastopile proti »SLOVANU« v Ljubljani. Prvakinje I. slovenske ženske lige so sicer porazile žensko ekipo BREŽIC, vendar so se gostje srčno borile za čim manjšo razliko v golih. Mlada brežiška ekipa se še ni znašla v močni konkurenci I. slovenske ženske lige. Rokometašice Slovana so premagale Brežičanke z rezultatom 9:1 (5:1). Pohvaliti Je pri Slovanu Arkovo in Kasteličevo pri gostjah pa odličnega vratarja Podgorškovo. Od nadarjenih brežiških rokome-tašic pričakujemo v bodočnosti, da bodo znale tudi zmagati, v kar ne dvomimo. -AB- Občinsko sindikalno prvenstvo v atletiki Sindikalne športne igre v občini Novo mesto gredo proti koncu in najboljši delovni kolektivi že ugotavljajo, kdo bo najboljši v tem večmesečnem športnem tekmovanju. Po eni strani lahko opazimo, kako gre nekaterim boljšim za vsako točko, po drugi etrani pa, da so v glavnem skupine ln posamezniki premalo pripravljeni, saj marsikatera športna panoga zahteva daljših in smotrnejših priprav, da lahko tekmuješ brez kvarnih posledic za organizem. Atletika je gotovo panoga, ki zahteva nekaj predpriprav, čeprav so v glavnem nastopili lz kolektivov samo tisti, ki so že lansko leto ali nekaj let naza,' aktivno tekmovali. Samo vzemimo tek na 800 m za žene in 1000 m za moške; oba teka zahtevata velik napor od nastopajočega, posebno tek na 800 m, zato naj bi ga v bodoče skrajšali na 600 m. Ker so to sindikalne športne igre ln želimo, da bi nastopilo čimveč tekmovalcev, ki bi se tudi pripravili na vsa tekmovanja, bi bilo nujno potrebno, da imajo naai delovni koCektdvl dobro izbrane športne referente, ki bodo predvideli teme- NOGOMET V Zrečah je domači Parti7an 22. septembra porazil pomlajeno brežiško nogometno enaj-Rtorieo z rezultatom 2:0. To Je bila prvenstvena nogometna tekma celjske podzveze. Žalostno Je samo to, da si morajo fantje 6ami kupiti karte za vlak, če igrajo izven Brežic. Tako brežiškega nogometa ne bomo postavili na noge. —AB— V celjski nogometni podzvezi sta se srečala v nedeljo 15. septembra 1963 ob 15. url »Partizanu Brežice proti »Vojnik« iz Vojnika na mestnem stadionu v Brežicah. Igra je bila na nizki tehnični ravni. Ekipa »Vojnika« Je bila slab nasprotnik. V prvem polčasu so Brežlčanl po dveh napadih prišli v vodstvo 2:0. V 30. minuti Je Lapuh lepo prodrl ln z odličnim strelom povišal rezultat na 3:0. V drugem polčasu so nogometaši Partizana še povečali razliko za dva gola, tako da so porazili ekipo Vojnika s 5:0. AB Ijite priprave za vsako tekmovanje in pred občinskim prvenstvom izvedli izbirno tekmovanje v svojem kolektivu in samo najboljše in dobro pripravljene tekmovalce pripustili na občinska prvenstva. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi vsa.', večji delovni kolektivi imeli šolanega športnega referenta, ki bi poleg priprav na športna tekmovanja skrbel tudi za rekreacijo vsakega člana v svojem delovnem kolektivu. Tak referent ni luksus, .ampak nujna potreba in. že pri marsikaterem večjem kolektivu v naši državi uspešno opravlja to odgovorno nalogo. Na občinskem sindikalnem prvenstvu, ki je bilo v Novem mestu v nedeljo, 22. septembra, so bili naslednji tekmovalci najboljši: Tek 60 m - ž.: 1. Joža Goršin, Zeleznina, 9,2; 2. Nada Redek, Pionir, 9,3; 3. Lojzka Berkopec. Pionir. 9,5. Tek 100 m - m.: 1. Gašper Pelko, Gorjanci, 12,9; 2. Ignacij Mrvar. Gorjanci, 13,0; 3. Ivan Radovan, ZTP, 13,3; izven: Bo-, žo Ostanek, AK Novo mesto, 12,7. 800 m - ž.: 1. Golob, Novoteks, 2:49,6; 2. Gazvoda, Pionir, 2:55,2; 3. Pate, Novoteks, 2:56,0. 1000 m: - m.: 1. Pavlin, Novoteks, 2:55,5; 2. Mrvar, Gorjanci, 2:58,8; 3. Jurčič, Gorjanci, 3:03,5; izven: Ostanek, AK Novo mesto, 2:55,2. ŽENSKA REPUBLIŠKA ODBOJKARSKA LIGA: ZASLUŽENA ZMAGA 0DB0JKARIC IZ LJUBLJANE Partizan (N. mesto) : OK Ljubljana 0:3 (5:15, 5:15, 13:15). Odbojkarlce LJubljane, lanskoletne zvezne ligašlce, so v nedeljo na Loki slavile zasluženo zmago nad domačimi odbojkaricami, ki niso nudile gostjam takšnega odpora, kot smo pričakovali. Domačinke, ki so v zadnjem času požele dve lepi zmagi, niso ponovile Igro iz prejšnjih srečanj. Ekipa, ki Je sicer znana po svoji kolektivni igri, Je v tej tekmi v celoti odpovedala. Nikakor se nI mogla inajtl in ni nudila razigranim Ljubljančankam večjega odpora, razen v tretjem setu. Kvaliteta obeh ekip Je približno enaka. Gost- je, ki so naletele na nerazpoložene domačinke, so v celoti izrabile slabost gostiteljic in jih gladko odpravile s 3:0. V nedeljo bodo Novomeščanke imele v gostili ekipo Branika iz Maribora, Id je z vrnitvijo nekaterih starejših igralk doživela pre-rojenje in se bori za drugo mesto. Srečanje v spomladanskem delu tekmovanja se je končalo z zmago Branika 3:1. Moška ekipa pa bo imela priliko meriti svoje moči z odlično ekipo Maribora, ki so jo v spomladanskem delu premagali sredi Maribora s 3:1. Tako bo v nedeljo na Loki dvojni program. Pričetek ob 10. uri. -ol NK ELAN : NK DOB 3:2 (2:0) V nedeljo so imeli domačini v gosteh NK Dob iz Doba pri Domžalah. Igra je.bila zelo lepa, igralci pa zelo nedisciplinirani. Zal je bil sodnik Kopač premalo odločen. Domačini so prevzela pobudo v svoje roke že v začetku igre, ln vse je kazalo, da bodo osvojili zmago. V 23. minuti je Stefanič povudel z 1:3; pet minut zatem je Petakovič zvišal na 2:0. Nadalje sta si bili moštvi enakopravni. V drugem polčasu so gostje prešli v resen napad in igra se je začela odvijati pred golom domačih. V 50. minuti Je za goste zabil gol Rode, v 53. minuti pa je Orehek stanje izenačil na 2:2. Minuto kasneje je Stefanič po lepi kombina- ciji dosegel končni rezultat 3:2. Od domačinov ' velja pohvaliti Turka, ki ima največ zaslug, da niso zmagali gostje. Domače igralce pa je treba grajati, saj smo zaradi njih spet Izgubili nekaj zvestih gledalcev. Prvi pogoj za uspeh sta disciplina in red, pred tekmo in na tekmi! Trenerju predlagamo, naj vključi v moštvo več mladih igralcev. Preteklo nedeljo je' Elan bil v gosteh v Jaršah. Rezultat: 3:1 ca Jarše. 29. septembra bo igral Elan v Medvodah z NK Medvode, S. oktobra pa v Novem mestu z NK Enotnost lz Jevnice. it. Štafeta 4x100 m — ž.: 1. Pionir 63,0; 2. Novoteks 68,7. Daljina ž.: 1. Ganter, 2TPj 3,96 m; 2. Redek, Pionir, 3,61 m; 3. Goršin, Zeleznina, 3.59 m. Višina ž.: L Ganter, ZTP, 1,35 m; 2. Bartol j, NovotekSj 1.20 m; 3. Rifelj, Novoteks* 1,15 m. Krogla - ž. (4 kg): 1. Bartolj; Novoteks, 9,10 m; 2. Goršin; Zeleznina, 7,78 m; 3. BerkopeCj Pionir, 7.77 m. Štafeta 4 x 100 m - m.: 1. Novoteks 52,7; 2. Pionir 54,8; Gorjanci (izven) 51,8. Daljina. - m.: 1. Luštek, Pionir, 5,55 m; 2. Pavlin, Novoteks, 5,52 m; 3. Pelko, Gorjanci, 5,38 m; izven: Ostanek. AK Novo mesto, 5,37 m. Višina — m.: 1. Bavdek, No-voles. 1,65; 2. Turk JMV, 1,60; 3. Romih,. Pionir, 1.60 m. Krogla - m. (7,250 kg): 1. Uhl, Pionir, 10,50 m; 2. Petričj ZTP, 10,32 m; 3. Hren, Pioniri 10,20 m. Se nekaj tekmovanj, in za občinski praznik 29. oktobra se bodo vsa tekmovanja zaključila. Najboljši delovni kolektivi bodo takrat prejeli zaslužena priznanja, saj so vložil, veliko truda v sodelovanje na 11 športnih tekmovanjih, ki so se odvijala od meseca junija. Želimo, da bd bilo v bodoče za vsa podobna tekmovanja več priprav in da bi se tudi število udeležencev povečalo. Jože Glonar Sevniški šahisti v počastitev praznika V okviru praznovanja občinskega praznika Sevnice sta bila 9. septembra odigrana dva šahovska brzoturnlrja: ekipni ln za posameznike. Na ekipnem brzo turnirju so sodelovale ekipe: Loka pri Zidanem mostu, kmetijska zadruga Sevnica, pošta Sevnica, občinska skupščina Sevnica, Mizarska zadruga v Sevnici, sevniška Kopitarna in Akademski klub Sevnica. Po ogorčeni borbi je zmagovala ekipa iz Loke s 17,5 točke in prejela prehodni pokal. Drugo mesto je zasedel Akademski klub, tretja pa je bila ekipa občinske skupščine. Po končanem ekipnem brzotur-nlrju se je pomerilo 8 posameznikov. Zmagal je Tavčar (Loka), drugi Je bil Stankovič (Loka), tretji Maurer (Sevnica). J. M. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 27. septembra: Radomila Sobota, 28. septembra: Venceslav Nedelja, 29. septembra: Mihael Ponedeljek, 30. septembra: Jelka Torek, 1. oktobra: Velja Sreda, 2. oktobra: Miran Četrtek, 3. oktobra: Vitomir PRODAM skoraj novo Lutzovo peč, već rabljenih stolov, lučke, primerne za kopalnice, 2 rabljena umivalnika s pipami. Pojasnila v frizerskem salonu »Adam«, Novo mesto. ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve plošči proda s kri j, Gotna vas, Novo mesto. KUHINJSKO OPREMO prodam. Kralj, Novo mesto, Paderšičeva ulica 14. KLAVIR prodam, ogled možen vsak dan dopoldne. Naslov: Simčič, Brežice 7. HIšO — takoj vseljivo — z zemljo prodam — 1,200.000. Pojasnila pri Korelc, vas Mačkovec, Velika Loka. POCENI PRODAM večjo otroško posteljico z žimnico in dvema predaloma. Ogled samo popoldne. Bačer, Nad mlini 20. ZARADI premajhnega stanovanja prodam raztegljivi kavč s tremi lotelji in mizico. Vse zelo dobro ohranjeno. Ogled popoldne. Bačer, Nad mlini 20. ZA JABOLKA, perutnino in jajca zamenjam več plaščev, oblek in obutve. Naslov v upravi lista. KUPIM 3000 kosov cementne strešne opeke. Naslov v upravi lista (3339-63). GOSPODINJSKO POMOČNICO za dva otroka iščem. Ce je priučena kuhi, bi za hrano in stanovanje dopoldne kuhala, popoldne bi se zaposlila v tovarni. Naslov v upravi lista (3338-63). GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo, iščem k štiričlanski družini. Jana Babnik, Ljubljana, Vodnikova 84. DVOSOBNO STANOVANJE v Izoli (stanovanje je v vili tik ob morju) zamenjam za dvosobno v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3341-63). i ENOSOBNO družinsko stanovanje iščem v centru ali bližnji okolici Novega mesta. Za nagrado nudim 300.000 din posojila. Ponudbe na upravi list (3345-63). MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Plača visoka, samsko stanovanje takoj, — in vajenca za dvojno nagrado. Mizarstvo Jur-kovič, Ljubljana, Gradaška 12. MODRA PAPIGA se je izgubila. — Prosimo najditelja, da jo proti nagradi izroči na naslov: češarek, Novo mesto, Volčičeva 1. Brestanica: 28. in 29. septembra ameriški barvni film »Tonka«, 2. oktobra sovjetski barvni film »Blodnica«. Brežice: 27. in 28. septembra ameriški film »Alamo«, II. del, 29. in 30. septembra francoski film »Salambo«. Črnomelj: 27. in 29. septembra ameriški barvni film »Nuna«. Dol. Toplice: 28. in 29. septembra ameriški film »Okrog sveta v 80 dneh«. Kostanjevica na Krki: 29. septembra ameriški barvni film »Imitacija življenja«. Mokronog: 28. in 29. septembra ameriški barvni film »Bratje Ka-ramazovi«. Novo mesto — Krka: 27. in 30. septembra francoski barvni film »Salambo«. Sevnica: 28. in 29. septembra ameriški film »Obračun pri OK Koralu«. Straža: 28. in 29. septembra jugoslovanski film »Peščeni grad«. Smarjeta: 29. septembra poljski film »Likvidacija«. Trebnje: 28. in 29. septembra ameriški barvni film »Davy Cro-cket in pirati«, II. del. Videm-Krško: 28. in 29. septembra francoski kriminalni film »Dobra lekcija«. Žužemberk: 29. septembra ameriški barvni film »Vrtoglavica«. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Matilda Križnik iz Mrzle planine — Štefana, Anki-ca Horvat in Iz Turnišča — Božico, Marija Mihajlovska iz Brežic — dečka, Kristina Povodnlk iz Zabu-kovja — deklico, Rozalija Peteline iz Sel — Jožico, Antonija Potokar iz Cerine — Stanislava, Marija Po-pelar iz Ledine — Borisa, Amalija Vokalič iz Trebeža — deklico, Angela Mirt z Blance — deklico, Hermina Bogolin iz Sp. Dul — Hermino. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Renata Stopar, žena gradbenega tehnika iz Zagreba, se je prevrnila z osebnim avtomobilom in si poškodovala prsni koš; Alojzija Jan, žena posestnika iz Brezovega, je padla in si poškodovala desno koleno; Marija Cajnar, sestra posestnika iz Rakovca, je padla in si poškodovala desno nogo; Jože MihaUč, šofer iz Smofenje vasi, si je pri popravljanju avtomobila poškodoval prsni koš; Franc Borin, delavec iz Pijavic, se je pri delu opekel z električnim tokom; Mira Vidmar, hči delaoa s Kamne gore, je padla pod voz in si poškodovala glavo; Marjan Ambrožič, vnuk posestnika iz 2erjavina, je vtaknil levo nogo v kolo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili In iskali pomoč v brežiški bolnišnici: Ivan Kožuh, delavec iz Brestanice, je pri padcu s kolesa dobil poškodbe po telesu; Franjo Skomrak, zidar lz Bele gorice, je pri padcu s kolesa dobil poškodbe po telesu; Viktor Zivič, posestnik iz Podgorja, se je pri padcu pod voz poškodoval po telesu; Adolf Ivauuš, sin .posestnika iz Gredic, si je pri padcu na travniku zlomil desno nogo; Jože Baškovič, posestnik iz Mrzlave vasi, je pri padcu pod voz dobil poškodbe po telesu; Marija Dimič, gospodinja iz Artič. si je pri padcu na dvorišču poškodovala glavo; Jože Unetič, delavec iz Dol. Pirošice, si je pri padcu s kolesa poškodoval obraz; Jože Borovinšek, posestnik Iz Ko-stanjka, si je pri padcu s kozolca poškodoval rebra. Ko vpisujete posojilo, ne pozabljajte, da je na tisoče družin v Skopju ostalo brez strehe in najpotrebnejšega mmmmmm MATIČNI URAD VIDEM KltSKO V avgustu za bila izven bolnišnice rojena en deček in ena deklica. Poročili so se: Marjan Gerjevič, mizar iz Raven, in Monika Bobek, gospodinjska pomočnica iz Vidma-Krškega; Jože Pire, ključavničar, in Jožefa Kozole, delavka, oba iz Vidma-Krškega; Nikolaj 2ibret, predmetni učitelj, in Branka Medved, predmetna učiteljica, oba lz Vidma-Krškega. Umrli so: Anton Korbar, kmetovalec lz Sremiča, 73 let; Vida Zemljak, gospodinja iz Vidma-Krškega. 75 let; Ivan Žagar lz PleteriJ je bil ■ sklepom občinskega sodišča Videm-Krško razglašen za mrtvega. MATIČNI URAD SEVNICA V avgustu so bili rojeni izven porodnišnice 1 deček in 2 deklici. Poročili- so se: Ivan Vojčank, železostrugar iz Bregane, in Jožefa Vresk, poljedelka iz Razborja; Franc Budna, kurjač iz Krajnega brda, in Alojzija Munko, poljedelka iz Podgorja; Dominik Strniša, strojni ključavničar lz Žirovnice, in Julijami Remar, gospodinja iz Malega Cirnika; Franc Prah, zidar, ln Veronika Kunšek, poljedelka, oba lz Kladja; Miodrag Markovu-, oficir. In Alojzija Žuželj, uslužbenka, oba iz Pivke; Karel Slemen-Sek. vodovodni instalater lz Celja, in Alojzija Adamle, uslužbenka iz Dolnjega Boštanja; Viktor Zemljak, vlakovni odpravnik iz Pokle-ka, in Gabrijela Baumgartner, kuharica lz Loke; Peter Bobera, strojni ključavničar lz Loke, in Terezija Kralj, gospodinjska pomočnica lz Račlce. Umrli so: Ivan Pelko, poljedelec Ic Vrhovega, 10 let; Franc RadeJ, prevžitkar lz Canja, 74 let; Janez Marolt, posestnik lz Boštanja, 79 let; Anton Kraševec, kmetovalec iz Dol. Radulje, 55 let; Franc Pevc. kmetovalec Iz Močvirja, 66 let; Alojz Bučar, oskrbovanec Doma počitka na Impoljci, 65 let. MATIČNI URAD NOVO MESTO Od 16. do 23. septembra je bilo rojenih 20 dečkov in 13 deklic. Poročili so se: Milan Dubravčič, delavec, ln Marija Erjavec, kuharica, oba iz Tržiča; Ivan PoderžaJ. avl »mehanik, in Marija Obrstar, delavka, oba iz Romanje vasi. Umrli so: Ludvik Vidmar, krojač V pokoju, Trebnje, 59 let; Alojz Košak, posestnik Iz Dram pri Šentjerneju, 72 let; Ivan Brovinski. Gor. Straža, 68 let; Amalija Kverh, upokojenka iz Kočevja, 72 let; Anton Struna, užitkar Iz Potovrha, 61 let; Frančiška Stangelj, užitkarlca iz Jame, 77 let Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Amalija Mlakar lz Dolnje Nemško vasi — Justino, Štefka Kraševec iz Harlnje »asi — Dragico, Fant Rupar is Telčle — Franca, Ivanka Suhadolnik iz Kranja — Iztoka, Angela Blatnik iz Pleša — Jožeta, Marinka Ratajc iz Trebnjega — Greti, Marija Piletič iz Dolnje Stare vasi — Štefko, Fl-lomena Pugelj lz Zabukovja — Damijana, Dragica Borkovič iz Or-ljakova — Zlatka, Ljubica Plut iz Metlike — Draga, Stanislava Novak iz Trnja — Mojco. Marija Vidmar iz Gornje Straže — Rajka ln Jadranko, Jožefa Golob lz Osredka — Jožeta, Jožefa Brdnik iz Velikega Bana — Martina, Frančiška Nahtigal iz Gornjega Polja — Zdenko, Martina Zaje iz Gornjih Laz — Darka, Marija Por>)gar iz Ljubljane — Bredo, Marjeta Štor iz Žužemberka — Ado, Marija Ovni-ček iz Dolža — Miro, Angela Gole iz Šmarja — Srečka, Vida Udovlč iz Smavra — Vido, Francka Ver-betic iz Čudnega sela — Mihaelo, Štefka Ilar iz Male Cikave — Stanislava, Marija Plantan iz Velikega Cerovca — Jožeta, Alojzija Majcen iz Harlnje vasi — deklico, Antonija Hudoklin z Vrha — dečka, Alojzija Ambrožič iz Bušinje vasi — dečka, Tončka Grgovič iz Šentjerneja — dečka, Jožefa Gačnik iz Zagrada — deklico, Anica Lavrič iz Dvora — deklico, Ivanka Kralj iz Gornje Težke vode — deklico, Marija Skerl iz SavelJ — deklico, Irma Jakellč iz Bučke — dečka. TRGOVSKO PODJETJE »PETROL - LJUBLJANA« ekonomska enota NOVO MESTO razpisuje naslednja delovna mesta za: — TRGOVSKEGA POSLOVODJO za bencinski servis v ČRNOMLJU — TRGOVSKEGA POMOČNIKA za bencinski servis NOVO MESTO in OTOCEC ter — SKLADIŠČNEGA DELAVCA za skladišče NOVO MESTO. Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje pošljite »PETROLU« — Novo mesto. PODJETJE Industrija in rudniki nekovin »KREMEN« - Novo mesto vabi k sodelovanju v obratu ravnega stekla v izgradnji več STROJNIH in KEMIJSKIH TEHNIKOV Nastop službe 1. novembra 1963 in po dogovoru. Predvidena je praksa v sorodnih steklarnah. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Ponudbe z življenjepisom sprejema splošni sektor podjetja. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 4.05 5.05 , 6.00, 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00 do 8.00. PETEK, 27. SEPTEMBRA: 8.55 Pionirski tednik. 9.25 Petkovo koncertno dopoldne. 10.15 Pojeta zabavna zbora Norman Lubeff in VValter Schumann. 11.00 Pozor, nI maš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Vukadin Sišakovič: Ugotavljanje povzročitelja odmiranja vinske trte na Vipavskem 12.25 Domači napevl za prijetno opoldne. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 14.35 Skladatelja Peter Konjevič in Marko Tajčevič. 15.15 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Dragulji iz oper. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Pojo Inozemski mladinski zbori. 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. SOBOTA, 28. SEPTEMBRA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji. 9.25 Nekaj klavirskih skladbic Slavka Ostcrca Igra Acl Bertoncelj. 10.15 Iz partltur plesnega orkestra RTV LJubljana. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Inž. Nada Puppls: Kontrola mlečnosti krav Je potrebna za povečanje proizvodnje mleka. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 Trideset minut db zabavni glasbi. 14.35 Ma-.i poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan «• vas. 17.03 Gremo v kino. 18.45 No- vo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Po domače . . . NEDELJA, 29. SEPTEMBRA: S.OO Mladinska radijska Igra — Milivoj Matošec: Nihče ne ve, kako mi Je ime. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 So pomnite, tovariši ... 11.50 Tisoč pisanih taktov za dober tek. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas doma. 15.15 Zabavna glasba. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 »Pod lipco zeleno . . .«. PONEDELJEK, 30. SEPTEMBRA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi Jugoslovanskih narodov. 10.15 Dobussv ln Ravel. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — inž. MIlan Veselic: Uvajanje ustreznega trsne-ga sortimenta. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 Pol ure pred štirinajsto. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 18.00 Vsak dan za vas. 17.00 Glasbene uganke. 18.45 Na mednarodnih krlžpotjih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb. TOREK, I. OKTOBRA: 8.35 Kitara ln harmonija. 9.25 Mojstri simfonije. 10.1,5 Nekaj uvertur lz znanih operet, 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Marjan Pavšlč: Reprodukcija govedi in izkoriščanje hribovitih površin. 12.25 Domači napevi za prijotno opoldne. 13.30 Za oddih in razvedrilo 14.35 Lisztove klavirske skladbe. 15.30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po • željah poslušalcev. 18.10 Planinska oddaja — Odmevi z gora . . . 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Sprehod po Prag! (češka zabavna glasba). SREDA, 2. OKTOBRA: 8.55 Pl-suni svet pravljic ln zgodb. 9.25 Popevke v sredo dopoldne. 10.30 Človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Marko Bertoncelj: Vtisi o živinoreji v Češkoslovaški. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30-Znamenite arije za mezzosopranlstke. 14.35 Novosti iz. naše fonoteke. 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom. 16.00 Vsuk dan za vas. 17.05 Promcnadnl koncert. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Malo novega — malo starega »ELEKTRO« LJUBLJANA -enota Novo mesto OBVEŠČA vse prebivalstvo na področju Novega mesta in Bele krajine, da bo novozgrajeni daljnovod 35 kV Novo mesto — Bela krajina od 1. oktobra 1963 dalje pod napetostjo. Vsak dotik in približevanje tem napravam je smrtno nevarno. UPRAVA PODJETJA ZAVOD ZA RAZVOJ KULTURE IN PR0SVETE BREŽICE razpisuje MESTO NAPOVEDOVALCEV (spikerjev) za radijsko oddajno postajo BREZICE V poštev pridejo kandidati obeh spolov v starosti od 18 do 40 let, ki imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo in nimajo govornih napak. Ponudbe sprejema Zavod za razvoj kulture in prosvete, Brežice, do 30. tega meseca. NESREČE Vinjeni voznik za krmilom osebni avtomobil NM 28-56.'ki y» stal na parkirnem prostoru pred banko, in mu povzročilo za 80:000 din škode. Nesreča- se je pripetila zato, ker se je odlomila os, ki jc bila že prej nalomljena. 22. septembra popoldne se Je Andrija Gajovski lz Beograda peljal z osebnim avtomobilom in tremi sopotniki iz Novega mesta proti Metliki. Vsi vinjeni so se vozili s hitrostjo ao-90 tem na uro. Ker zaradi zaužitega aJkohola voznik ni več obvladal k/mila ln zaradi prevelike hitrosti, se je zaletel v kamniti vsek. Pri nesreči ni bil nihče od potnikov poškodovan, na vozilu pa je za okoli 200.000 din škode. Vozniku je bilo na kraju nesreče odvzeto vozniško' dovoljenje. Zaradi gume v jarek Motorist Franc Oštir se je 22. septembra peljal s sopotnico Katarino Vrtačlč iz Novega mesta proti Ljubljani. Na avtomobilski cesti mu je blizu vasi Pristava razneslo zadnjo gumo, zaradi česar se je vozilo prevrnilo. Katarina Vrtačič Je pri nesreči dobila hujše poškodbe, voznik pa Je bil le laže poškodovan. Skoda na vozilu znaša približno 10.000 din. Nesreča na Glavnem trgu V ponedeljek dopoldne se je rta Glavnem trgu zbrala gruča ljudi ob prometni nesreči. 73-letna Frančiška Juršič lz Vel. Cerovca je prečkala cesto, ne c?a bi se prepričala, če je prosta, pri tem pa Jo Je podrl s kolesom olrok Zdravko Slak, ki Je pravilno po desni pripeljal na trg. Skušal je zavirati, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Zenico je bila huje telesno poškodovana in so jo odpeljali v bolnico. S tovornjaka odletelo kolo Ko je 18. septembra Franc Žerjav vozli tovornjak čez novomeški Glavni trg proti mostu, mu Jc med vožnjo odletelo desno kolo. Priletelo je v. Na pot s steklenico konjaka Franc Kokol, študent medicine, se je pred dnevi peljal z mopedom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Dobruški vasi pa j* zapeljal s ceste na travnik in se prevrnil. Voznik je ob nesreči povedal, da je kupil v Ljubljani pol litra konjaka in ga med vožnjo spil. Organi LM so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo in mu odvzeli vozniško izkaznico. Požar na avto cesti Franc Zore je 23. septembra vozil iz. Brežic proti Ljubljani tovornjak s prikolico. Ob petih Je zapeljal na počivališče i« za volanom zadremal. Zbudili so ga mimoidoči vozniki in mu povedali, da avto gori. Požar so pogasili z dvema minim.iks aparatoma. Na tovornjaku, ki je bil naložen z 10 tonami sladkorja. Je za 400.000 din škode. Vzrok požara še nI znan. RAZPIS prostih delovnih mest za VAUČNI MLIN: 1 kvalificiranega mlinarja (pomočnika) 1 priučenega , mlinarja Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na naslov: KOVACIC. mlin — Novo mesto. ČETRTEK, S. OKTOBRA: 8.35 Portret v miniaturi. 9.25 Dva dueta Iz Pucclnijcve opere Mudame But-terflv. 10.15 Zabavna glasba. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Milica Oblak: Jesenska paša v nasadih Jagodičja. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 V paviljonu zabav ne glasbe 14.35 Noši poslušalet čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Trije mladi Izvajalci. 18.10 Turistična oddaja. 10.05 Glasben« razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih petini ln napevov. DOLENJSKI LIST LASTNIK) IN IZDAJATELJI: občinski odbor! S/.DL Brežice. Črnomelj. Metlika. Novo mesto. Sevnica, Trcbnle ui Videm-Krške UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni ln odgovorni urednik). RJa Bačer. MIloS Jnkopec.X Drago Kastollr in Ivan Zoran IZHAJA vsuk četrtek - Posamezna številka 20 din - Letna naročnina 800 din polletna 450 din; plačljiva le vnaprej. Za tnozemstvo 1808 lin - rekoči račun pri podružnici NB v Novem mestu: 808-11-808-8 - NASLOV UREDNIŠTVA DM UPRAVE: Novo mesto Glavni tre • - Poštni predal 83 - relafon 11-127 - Rokopisov to fotografi' ne vračamo - TtSKA: Casoplnno nndlrtjr •DEr.n- » Mubl'an*