Stev. 8. Y Mariboru 20. februarja 1879. Tečaj XIII.
izhaja vsak četrtek
i ti velia s poštnino vred m v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gid. — kr. , pol leta I ,, 60 ,, . četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja <>pravništyu v dijaškem semenišču iKnaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne ilste
prodaja knjigar Novak na velikem trga po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Popravljeno Diinisterstvo.
Ustaverai poslanci in liberalci so lastno svoje ministre, t. j. moževe, ki so bili sami ustavoverci in liberalci, tedaj jihova kri in kosti, tako dolgo zbadali in napadali, da so odstopili. Čeravno so ministri liberalcem vse storili, kar so ti bteli, ter jim vselej verno služili, le en sam krat ne — bilo je to enkrat nehvaležnim liberalcem vendar dosti, da so ministiom nagajali. To en sam krat bilo pa je takrat, ko se od cesarja in ministra An-drassyja sklenenemu zasedenju Bosne in Heice-govine niso tako ustavljali, kakor drugi nemški in magjarski Turki. Vednega pikanja se je knez Adolf Auersperg tako navolii, da je po blizu 7-letnem poslovanju odložil ministrovanje. Jeduako so storili njegovi tovarši; vsi so se ministrovanju odpovedali. Cesar so odpoved sprejeli uže lani meseca novembra ter ministrom ukazali ostati v službah, dokler se ne bode našlo novih ministrov. No, iskalo se je celo čet't leta pa še jih le ni bilo dosti najti. Prvi je minister Depretis šel iskat. Bilo je zastonj. Potem je grof Taaffe povrdjal pa- tudi ni našel tovaršev, naposled so staro mini sterstvo toliko popravili, da bo vsaj dižalo do uo-vih volitev za državni zbor, ki bodo bržčas meseca augusta ali septembra, če ne prej!
Novo ministeistvo tedaj prav za prav ni novo — ampak staro, toda popravljeno. Odbila se mu je glava in eua roka ter nadomestila z drugo, t. j. prejšnji predsednik knez Auersperg in minister Uuger sta odstopila. Njuno mesto je se pa le deloma dopolnilo. Kajti stari minister Stremajer je ostal pa <»b enem dobil nalog voditi min sterska zborovanja; pravi predsednik pa Stremajer ni postal in torej tudi plače 26.000 fl. ne dobi. Mesto ministra Uugerja ostalo je celo izprazneno, namesto uže lani odstopivšega ministra barona Lasserja pa je grof Taaffe prevzel miuisferstvo znotraniih zadev; ta bo tedaj tudi volitve razpisal iu vodil, če se ne bo moral zopet novemu ministru umakniti. Sicer pa se odstopivšim ministrom ni zgodilo nič zalega. Knez Auersperg je dobil predsedništvo
Denešnji list ima „Peti letni račun in poročilo d
[ pri najvišjem računarskem uradu s plačo 20.000 gld. ministra Lasser in Unger imata vsak 4000 fl. penzijona na leto in veliki križec sv. Leopolda!
Kaj imamo od popravljenega ministersva Stremajer Taffejevega pričakovati? Nič posebnega! Gospodje so razun enega sami dosedanji ministri. Ostalo bo torej vse pri starem. Ministri in državni zbor bodo še enkrat po svojem ustavoverskem in liberalnem načinu razgovarjali se o proračunu za I. 1879. potem skušali pošteno storiti svojo politično smrt s dostojnim pogrebom. Kajti slabo gospodarstvo, oderuštvo, siromaščina, vsestranske zmešnjave, nezadovoljnost in aila/ pouzročena od ustavovernih liberalnih poslancev, je povsod tolika, da morajo pri volitvah propasti, ako volilci le nekoliko spregledajo in storijo svojo dolžnost! In potem se more misliti, kako in kaj je treba storiti, da bo zopet — boljše! Uresničuje pa se zvesto, kar je ,,Slov. Gosp." uže lani pravil, namreč: Bosna in Hccegovina bodete ustavovercem vrat zavile in Avstrijo rešile predragega in predolgega gospodstva nemških ustavakov! In to je veliko vredno, več, kakor vsi milijoni, ki smo jih v tur-škej vojski potrošili!
Papeževo pismo proti socijalistoin.
IV. Poslednjič katoliška Cerkev, oprta na zapovedi natorne in božje postave, prečudno skrbi za očitni in domači mir tudi z nauki, ki jih tidi in oči oziroma na pravico lastine in na deljenje premoženja, ki je pripravljeno za potrebnosti in korist življenja. Socijalisti namreč imajo pravico lastine za človeško iznaidbo, nasprotno naravnej človeškej enakosti, in dihtijo po občinstvu posestev; menijo, da naj se ubožnost ne prenaša z dobro voljo, iu da se smč brez kazni segati v posesti in pravice bolj premožnih. Cerkev pa veliko modrejše in koristnejše tudi v posestvu premoženja priznava neenakost med ljudmi, ki so že po telesnih moččh in delavnosti duha natomo različni; ona hoče, da pravica lastine in posestva, ki iz natore same izvira, bodi za vse nedotakljiva ižbe duhovnikov Lavantinske škofije" za prilogo.
in nežaljiva. V6 namreč, da Bog, začetnik in zavetnik vsake pravice, je prepovedal tatvino in rop takd, da tudi poželeti tujega blaga ni dopuščeno, in da tatovi in roparji so ravno tako, kakor pre-šestniki in malikovavci, izločeni iz nebeškega kraljestva.
Zato pa Cerkev ubogih ne pozabi, in kot usmiljena mati ne opusti skrbeti za njih potrebe. Veliko več jih z materno ljubeznijo jemlje v svoje varstvo, in dobro vedoč, da predstavljajo osebo Kristusovo, ki kakor sebi storjeno sprejme dobroto, ki se stori tudi poslednjemu njegovih ubogih, jih ima v velikej časti in jih z vso mogočo pomočjo podpira. Prizadeva si Cerkev z vso skrbljivostjo, da bi se po vseh delih sveta povzdignile hiše in sprejmišča za zbiranje, vzdrževanje in oskrbovanje ubogih; in ta pribežališča jemlje pod svoje varstvo. Bogatine pa zavezuje z najostrejšo zapovedjo, da naj dajejo od svoje obilnosti ubogim, preti in zatrjuje jim božjo sodbo, po kteri bodo kaznovani z večnim trpljenjem, ako revežem ne bodo pomoči skazovali. Poslednjič Cerkev srca ubogim prečudno poživlja in tolaži, ko jim pred oči stavi ali zgled Kristusov, kteri je bil bogat, pa se je ubožnega storil za nas; ali da jim ponavlja Njegove besede, s kterimi uboge blagruje in jim zapoveduje, da naj se povzdigujejo k upanju, da pridejo na prve sedeže v večnem zveličanju. Kdo ne vidi, da je to najlepša pot za poravnanje prestarega razpora med ubogimi in bogatimi? Kakor je namreč že iz reči same razvidno in očitno, ako se ta pot poravnave izloči ali prestopi, mora neogibno eno izmed dvojega nastopiti: ali da se največji del človeštva mora zopet pogrezniti v najostudnišo sužnost, ki je bila dolgo časa v navadi pri ne-včrnikih, ali pa mora človeško družbinstvo ostati izpostavljeno neprenehljivim prekucijam ter bode pretresano od ropov in tatinstev, kakor se je v našo žalost godilo novejše čase. (Konec prih.)
Gospodarske stvari.
Tudi zemlja ima svoje bolezni.
M. I. Rastlina se ne more iz mesta ganiti, na kterem je vzrastla. Zato pa je tudi njena veselej-ša ali slabejša rast odvisna večidel od onega mesta, na kterem stoji. Zemlja je rastlini stanovališče in hranivna zakladnica. Če je stanovanje nezdravo in če zakladnica nima toliko hrane v sebi, da rastlino zadostno preredi, mora rastlina bolehati, klaverno rasti, in le pičle pridelke vrže. Da se toraj rastlini pomore, da se ugodno razvije in spravi do tje, da v danih razmerah največi pridelek vrže, je dobro in važno, da bolezni zemlje spoznamo in potrebne pomočke zoper te bolezni rabimo. Najpoglavitnejše bolezni zemlje pa so tele: 1. Preveli ka moča. Kar se pii nas na polju seje in obdeluje rastliu, vse so take, ki le bolj v suhi zemlji storč. Moče, ki na mestu leto
in dan stoji, take moče korenine naših pridelo-vanib rastlin ne prenašajo. V močvirnati zemlji te rastline brž zgnjijejo. Nasproti pa močvirnate rastline v močvirju krepko rastejo, ker si hrano tanko ali redko razmočeno, iz vode jemljd, s časom slabostno rastoče pridelovane rastline pre-žend, kakor to na mokrotnih travnikih in na močvirnatih mestih na polju lahko vidimo. Stoječa moča v spodnjih delih zemljišča brani koreninam v njo vdirati, jim toraj stanovališče tesni in hra-nivne zakladnice manjša. — Pomoček proti ti bolezni je: drenaža in rahljanje spodnjih p 1 a s ti zemljišča. 2. Prepičla prememba zraka. Dobrodejno prhnenje prstenih snovi, ki se iz živalskega gnoja in rastlinskih ostankov nareja, se spremeni, če prepičlo zraka pristopi, v škodljivo gnjilobo. Rastlinske korenine se le malo širijo, in ker se jih plesnoba loti, poginejo. Tam kder je premalo zraka tudi mineralne snovi, ktere rastlinam v hrano služijo, ne morejo razpadati in se razkrojevati. Ako se spodnjim plastem prsti zraka dovodi, to toliko izda, kolikor močna po-gnojitev. Tudi ob času močne in dolge suše, rastline na takem zemljišču manj trpč. — Pomočki so tudi tukaj drenaža, rahljanje globok ej-ših plasti zemljišča, da zemlja zavreje in godna postane. 3. Železni okisljenec in skisana prst. Obe ti dve snovi se v vs&ki zemlji naredite, ktera ima preveč mokrote pa premalo zraka, najrajše v spodnjih plasteh zemljišča. One ostru-pite tako rekoč hrano rastlinam pridelovanim, ktere potem take rastline izpodjedd, ki take snovi prenašajo, kakor se to pri močvirnatih rastlinah in kisli travi in plevelu godi. — Pomočki zoper to bolezen so: zrak, kteri raztopljivi modri železni okisljenec v neraztopljivo in toraj neškodljivo modro železno kislino spremeni, drenaža, globokoko rahljanje zemlje, apno in o pok, ki kislo prst vzboljša in milejšo napravi.
4. Pretrda in preveč gosta prst. Nasledki te slabe lastnosti zemlje so ti, da imajo korenine rastlin premalo prostora, da se morejo v zemljo razvijati in razširjati. Tako dobiva rastlina prepičlo brane, se ne more razraščati in potrebna mera zraka ne more do nje. — Pomočki so globoko rahljanje zemlje, prekapanje z motiko in krampom, navažanjeapna, opoka, peska, prsti, šotine prsti in posejatev takih rastlin, ki globoko korenine poganjajo.
(Dalje prih.)
Kako mora uiali posestnik ravnati, ako si hoče s pridom žrebeta vzrejati.
M. II. Posebno ob času spomladanske po-setve, ko je kobila cel dopoldan in zopet cel popoldan na polju pri delu, je kaj dobro in prilično, ako se da žrebe s kako postransko hrano v hlevu pomiriti. Posebno pozornost in skrb se mora pa žrebetom takrat obračati, ko pride čas, da se odstavijo. Pogrešanje maternega mleka in samo vanje
od matere v zaprtem hlevu je pri odstavljenju pogostokrat vzrok, da žrebeta shujšajo. Vidijo se na njih znamenja, da se v obče slabo počutiio. Ž e-beta postaneio mnogokrat kumerna, njihova dlaka rusasta, popade jih mrzlica in dostikrat je več tednov, da mesecev, potieba, da se zopet toliko popravijo, da so tako životna, kakoršna so bila t pred odstavljenjem. Tako prestanejo rasti in se razvijati, čemur 6e mora umen živinorejec, kolikor mogoče izogibati. Bistven pripomoček žrebetom skozi težave odstavljenja pomagati je ta, da se mogoče dolgo pri materi puščajo sesati. Tako so žrebeta že privajena tudi drugo hrano povživati in po delj časa, vsaj cele poldneve, od matere ločena biti. Vendar pa je še velike važnosti primeren nadomestek naglo odtegnjenega maternega mleka za žrebe najti. Če so se žrebeta ječmenovemu soku privadila, tako je stvar na pol lajša. Treba je le merico povečati in ločitev od maternega sesa se brez vse težave godi. Ko bi se pa to ne bilo zgodilo in če kmetovavec dela in stroškov z napravljanjem ječmenovega soka imeti neče, mu bode matuda, t. j. mleko, ki pri medenju putra v pinji ostaja, v ta namen prav dobro služila in kobilino mleko dobro nadomestovala. Sprva sicer matuda žrebetu ne diši ravno zelo, ali če se mu brž po odstavljenju v kteri predal jaslic nekaj ma-tude vlije in vode ne da piti, ga žeja primora in v malih urah se privadi in 2-3— 4'5 litrov ma-tude na dan posreba. Tako žrebeta naj lag-lje skozi nevarni čas odstavljenja pridejo, kar svitla dlaka in okrogla životnost kaže.
Mladim drevesom pri posajevanjn krone premočno porezovati ni dobro.
M. O ti stvari piše skušen sadjerejec tole : Pred 5—6 leti sem z drugimi sadjerejci vred mislil, da se morajo sadna drevesca brž pri posajanju močno obrezati. Zato sem drevesca brž po svojem prihodu v Novorosijsk v Kavkazu pri posajanju tudi močno obrezal. Ali hudo sem s tem naletel. Od močno porezanih mladih zasajancev je le malo-kteri. iz spodnjih očes nekaj slabih mladik pognal, drugi pa le toliko, da so pri življenju ostali. Drugo leto, ko sem zopet zasajal, sem drevescem mladike le malo prikrajšal. In glej! prav lepo so rastla in koščate krone naredila. Slavno znani sadjerec Lukas nasvetuje tudi le kratko prikrajšanje kroninih vejic. In ker sem se tega pravila prihodnjič držal, sem dosegel pri sajenju drevesc najlepše vspehe." Tako skušen sadjerejec. Toraj ne preveč prikrajševati kroninih mladik pri posajanju sadnih mladih dreves.
Vinorejska šola je imela 13. febr. očitno skušnjo, pri kterej je bilo več imenitne gospode zbrane. Sknšnja se je začela ob 9. uri zjutraj in je trajala do 2. popoldne; nčenci so jako dobro odgovarjali na vprašanja, kakor na primer: o geometriji, računstvu, natoroznanstvu, rastlinstvu, ke-
miji, fiziki, o gnoju, živinoreji, poljedelstvu in o večib diugib koiistuih predmetih, posebno pa o sadje in vinoreji in o kletarstvu; potem še so par lepih pesem zapeli, ktere je bilo veselje poslušati. Nazadnje so se delile premije, ktere so dobili ti le pridni učenci: v III. razredu Franc Debeljak, Vincenc Vršeč Anton Kal h, Franc Zweifler, Janez Osim; v II. razredu Peter Domaniko, Jernej Ki ampergar, Janez Poklič, Anton Skaza, Miha Sevuik ; v I. razredu Auton Brumen in Janez Rai. Zvečer tistega dne so imeli nčenci skupno večerjo in veselico pri pivarju g. Goetzu. Dovršilo je vi-norejsko šolo 14 učencev; izmed teb so nekteri dobili častne službe, nekteri se podajo domov na očetova posestva, nekteri pa tudi k vojakom!
Sejmovi. 24. febr. Arvež, Kozje, Loče, Glei-chenberg, Rogatec, Videm, Slov. Bistrica, Wildon; 27. febr. Gradec (Lagergasse); 1. marca Planina, Vozenica.
Dopisi.
Iz Maribora. (Družba duhovnikov L a-va n t i n ske š k o fi j e) ustanovljena 1. 1873, imela je po § 12. svojih pravil 17. t. m. svoj 3. občni zbor. Zvunajnih družbenikov se je le malo udeležilo zbora. Predsednik, preč. g. kanonik Košar, pozdravijo nasoče čč. gospode, ter v kratkem poročajo o dosedanjem delovanju odborovem in veselem napredku družbenega premoženja, kar priob-čuje priklada denešnjega „Slov. Gosp." z računom vred, koji so čč. gg. pregiedovalci potrdili. V novi odbor bili 80 izvoljeni čč. gospodje: Lovro Hrg, župnik, Fr. Košar, kanonik, Mat. Modrinjak, prošt; Fr. Ogradi, špiritual, Mart. Strajnšak, dekan, Jak. Trstenjak, beneficijat, Jože Žičkar (mlj.), kaplan. Za pregledovalce letnih računov pa čč. gg. Hrg, župnik, Jož. Hržič, stolni kaplan, Jan. Skuhala, profesor. — Ročno po dokončanem občnem zboru se je novi odbor ustanovil, ter so bili soglasno izvoljeni čč. gospodje: Fr. Košar, kanonik za predsednika, Mart. Strajnšak, dekan za predsednikovega namestnika, Ignacij Orožen, kanonik za denarničarja, Fr. Ogradi, špiritual za tajnika. Omenilo se je pri občnem zboru, da nekteri mlajši gospodje letnine redno ne vplačujejo, kar toliko več omilujemo, ker zdaj zamore družba uže mnogim pomagati, kakor letni račun kaže, toda le tistim, ki dolžnosti družbenske spolnujejo, po § 7. družb, pravil. Naj tudi nikoga ne straši misel, da bi utegnila ktera druga moč pograbiti družbeno premoženje; zoper to nas varuje § 25. družbenih pravil. Sili pa se ubraniti ne moremo nikder. Gotovo pa je družba naša vesela tolažnica za tiste gg. družbenike, kojim darežljiva roka Stremajerjeva ni mila, pa so vendar podpore potrebni in vredni. Vedeti pa imamo vsi, da namen našej družbi ni le lastni dobiček, temveč vzajemna ljubezen, po načelu ap. dj. 2. 44, naznanjenem. Zato tudi
želijo družbeniki, naj se čč. gospodje, ki podpore dobivajo, pri sv. meši hvaležno spominjajo vseh dobrotnikov naše družbe. Dostavek : med dobrotniki na prvem mestu kaže račun Milostljivega kneza in škofa s svoto 5513 fl. Ured.
Iz Maribora. (Društva — učiteljski prepir.) Nekdajšnja živahnost v društvih je povsod precej otrpnila. Tudi pri nas ni boljše. Kat. polit, društvo zbog raznih uzrokov spi, le družba duhovnikov in tiskovno društvo napreduje. Prva ima 36.000 fl. premoženja in letos 1700 fl. na razpolago. Tiskovno društvo pa je uže lani veselja učakalo se, da je njegov list: „Slov. Gospodar" prvič dosegnol znatno število 2000 naročnikov. Letos hoče stopinjo dalje narediti. Odbor je sklenil od julija t. 1. naprej listu prilagati: '/j — 1 pole „Cerkvene priloge". Tako bo za gospodar-stvenske reči v listu več prostora na razpolago, pa tudi naše verske svetinje bodo našle obširnejšega obravnavanja in zagovarjanja. Slomšekove „Drobtinice" bodo se prebudile k novemu življenju v novej obliki. Komur je mar za utijevanje verskega prepričanja pri našem katoliškem slovenskem ljudstvu, za krepljenje katoliškega življenja, ta je uljudno povabljen in nujuo prošeu, naj času toliko primerno podjetje podpira s besedo, denarjem in peresom! — G. dr. Eišnik je prosil za odpust iz službe inšpektorstva, kar se mu je tudi dovolilo za čas, ko bo preiskava tekla v njegovej zadevi s g. Habjaničem, katerega toži pri e. kr. sodniji zarad pregreška po § 312 k. n. Dnč, ko sta se uaspiotnika spopala, sicer ni bilo šole, pač pa je bila ura za poduk iz francoščine tako, da so te deklice čule ropot, gledale sokoba niso ne one pa ne učiteljice, ker je dr. Eišnik pisainico prej zapustil. Zastran gospodične učiteljice, ki nadomestuje g. Janžekoviča, pravijo in so pripravni dokazati prijatelji Elšnikovi, da nje g. Habjanič ni nikoli zasačil pri drskanju na ledu in da ova gospodična ni nikdar zarad drskanja šole zanemarjala! Kedar bo pravde konec ,ob jubljeno nam je natančniše poročilo.
Iz Središča. (Potreba zdravnika). Dne 13. febr. t. 1. smo pokopali trgovkinjo D., ki je po groznem tridnevnem trpljenju zavolj neugodnega poroda umreti morala. Imela je sicer babico pri sebi, ki je pa vedno odlagala s poklicanjem potrebnega zdravnika. Se le, ko vidijo, da je nevarnost silua, pošljejo v 2 uri oddaljeni Ormož po zdravnika, k farnej cerkvi pa po duhovnika. Ko ta opravijo svojo sveto dolžnost, prideta 2 zdravnika iz Ormoža. Ali bilo je uže vse zamujeno. Nesrečna žena umerje kakih 20 ur poznej ter zapusti bolenega moža in žalostne otročiče. Tukaj bo gotovo marsikdo radoveden, zakaj v Središču nimajo zdravnika? Središče je trg, ki šteje svojih 1000 duš. Dodajmo faro Macensko, Miha-lovsko, Bolfansko in domačo, pa je najmenje 5 — 6000 duš. Vsi ti kraji so vsili brez bližnje zdrav-
niške pomoči ter jo morajo hoditi iskat daleč v Ormož, Čakovec ali Varaždin. Kdo ali kaj je temu krivo, to je težko dopovedati. Bivši zdravnik g. Sklenica, ki žalostno životari v Središču, pa ne sme bolnikov obiskavati, čeravno je marsikoga uže rešil prerane smrti in živi veliko starcev, ki so njemu hvaležni, da umrli niso. Se mrličev mu ne zaupajo v pregled! Visoki gospodje jahajo po nekih nam neznanih paragrafih, ljudstvo pa umira brez zdravnika. Krava ti ni zadosti, ako si pozo-veš zdravnika iz daljnih mest. Zato upamo, da se bo v Središču tukaj brž ukrenilo na boljše in dobimo zdravnika v trg!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Ministerstvo popravljeno predstavilo se je državnemu zboru ter izpovedalo, da druga ne namerava, nego pomagati proračun za 1. 1879. dognati ter skrbeti, da vse redno hodi postavno pot, dokler ne bo izvoljen novi državni zbor! Iz tega je razviduo, da imamo uže sedaj premišljevati, koga bodemo volili. S vitli cesar podajo se 27. febr. v Budimpešto, kder bodo 28. febr. začele zborovati delegacije, t. j, poslanci dunajskega in ogerskega državnega zbora, ter razgo-variati se o potrebah Bosne in Heicegovlne. — Znamenito bilo je to, da je ove dni k cesarju došlo več najodličnejšib Rumunov iz Erdeljskega: 1 nadškof, 2 škofa, 3 dekani, 1 general in 5 drugih gospodov, ki so prosili, naj svitli poglavar nikakor ne potrdi postave, ogeiskemu zboru predložene, po katerej bi se morali vsi učitelji in učenci učiti magjarščine. Cesar so rekli, da se nič ne bo zgodilo, kar bi pravice in mir narodov žalilo. Magjari so na srčne Rumuue sedaj grozno srditi. Neizmerno žalostna nesreča zgodila se .je na Češkem ; od 1. 762. znana topla voda v Toplicah je hipoma zginola; krivo je temu nespametno kopanje premoga v okolici; pretenke stene je prej nepoznana voda predrla, v naglici mnogo delavcev zalila, vse jame napolnila, ob enem pa žilo tople vode drugam prestavila. Blagostan mesta je v nevarnosti, premogove jame so uničene, 900 delavcev brez zaslužka, in ljudje se celó bojijo, da bo se vsa okolica z mestom vred in jegovimi krasotami pogreznila in spremenila v — jezero! Čudno, blizu tam se je pa zgodila še druga nesreča: neke druge velike premogove jame so se užgale in gorijo s strašnim ognjem. — V Celovcu bo 28. febr. volitev državnega poslanca namesto odstopivšega Jehsemigga; to je pač odveč! V Beli peči na Kranjskem so pri tamošnjej fužini delavci delo popustili, ker že 3 tedne nobenega plačila niso dobili. Ogerske dežele so magjarski poslanci v 10 letih spravili v grozno nesrečo, dolgov so toliko najeli, da morajo davkeplačilci letos uže samo za obresti šteti 98 milijonov — t. j. dežela rabota kapitalistom večjidel Judom! Minister Szapari pravi, da bo treba dače pomnožiti, državna posestva pro-
dati — ali pomagano še ne bo; to se pa reče: treba je misliti na — krido!
Nova Avstrija. Novi žandarji — Seražanci jim je ime — spretno lovijo razbojnike in zasledujejo poskrito orožje, kojega so zopet mnogo nabrali blizu Jajca, Zvornika in Tuzle. Sedaj se pogovarja, koliko bo treba naših vojakov pustiti ondi za posadko in dalje katera mesta bi se naj spremenila v velike in močne trdnjave. Mnogo zanima ljudi, ali se bo šlo v Novipazar ali ne. Čudno pa je to, da se šopiri povsod magjarščina, čeravno nje ondi živa duša ne umé, vse nakaznice in listnice (Korrespondenzkarten) so magjarske!
Vnanje države. Sv. oče Leon XIII. so po navadi novo izvoljenih papežev oklicali sveto leto, ki se začne 2. marca in traja do 2. junija. Ruski car Aleksander II. je proglasil pismo do vseh svojih podložnikov, kder jim naznanja, kako je slavno premagal Turke, kristijane osvobodil in s turškim sultanom sklenol mir. Kuga na Ruskem je uže znautno prenehala. General Loris-Melikov, kojega je car odposlal v Astrahan, je razumno in krepko vse ukazal, česar )e treba bilo, da se kuga zatre. Iz Turčije začeli so ruski junaki vračati se domov, Bolgari pa se pripravljajo na boj zoper Turke, če bi ti hoteli brauiti združenje južne Bolgarije CRumelije) s seve no; pravijo, da jih bo slavni Črnajev vodil. V Trnovi zboruje sedaj prva bolgarska skupščina ter se posvetuje, kako bi se vojska uredila, šole, banke in sodnije osnovale, železnice potegnile. Kedaj jn koga bodo za kneza vol li, to še ni nič znano. Črnogorski knez je uka zal, da mora vsak črnogorski otrok v šolo hoditi. Grki se niso hotli udeležiti vojske zoper Turka, zato pa tudi nič ne dobijo. Rumuni si svojijo močno sanco Arab-tabia blizu Silistrije ter so se sprli z Rusi, ki jo hočejo Bolgarom pridobiti. Albanezi pa so se sprli s sultanom, ker jim je ta odličnega narodnjaka S^jd-bega ugrabiti dal in v Carigiad odgnati. Bismark hoče celó drugače gospodariti, kakor do sedaj in si je z liberalnimi poslanci čedalje bolj navskriž. On hoče socijali-lisúéne poslance: Fričeia in Haselmana, zapreti, liberalci mu pa tega nečejo dovoliti. Grdo za Nemce m liberalce pa je, da je poslanec Momsen, sicer slovit zgodovinar, tako pijan prišel v zbornico, da so ga komaj iz nje izvlekli. Angleži so res od sultana kupili otok Ciper, dali so 5 milijonov zanj! V Afriko pa odpošiljajo naglo pomoči, ki bo pa bržčas prepozno došla; kajti zmagonosni Cetevajo je vdrl v angleške pokrajine in grozno umarja in požiga. Sir-Ali ni umrl, ampak je le zbolel na poti v Rusijo, kder bi rad pomoči dobil zoper Angleže, ki so mu precej Afganistana uže vzeli, večjidel s pomočjo denarjev, s podmito-vanjem. V Marokanskem cesarstvu v Afriki so pod-ložniki vzdignili se zoper svojega mohamedanskega poglavarja ter ga hočejo ubiti in vso njegovo rodbino iztrebiti. Vsa dežela je v neredu. Na otoku Haiti spuntali so se zamorski sužnji in delavci! !
Za poduk in kratek čas.
Iz Gradca do Sarajeva.
(Dogodki iz življenja vojaškega duhovnika v bosenski vojski 1. 1878.)
X. Proti poldnevu prikolobitali smo v skoro
neznosljivej vročini v Doboj, t. j. v vojaški tabor na južnej strani tega mesta. In tu ta žalostni pogled! Na sredi je ležal suh, prepaden konj, kije še semtertje glavo vzdignil in zadnjimi kopiti po-rital, dokler se nij v par minutah za vselej stegnil. Ne daleč od njega pa je trohnela tu kaka čeljust, tam kako bedro ali rebro. Smrad je bil hud. Med vojaki, kterih se je vse trlo, vladalo je živahno, nemirno, skoro nezadovoljno gibanje, ki nam je takoj naznanjalo, da okoli Doboja ne more vse v redu biti, se ne more vse povoljno vršiti. Stopil sem bil ravno raz voza in se v senco pod staro lesniko vlegel, ko mi pride nasproti vojaški duhovnik Szapary-jeve divizije g. Justin Bieliczky, poprej lOletui farni oskrbnik v Komorn-n na Ogerskem. Nij še preteklo dobrih 20 dnij, ko sva se v Oseku videla in poslovila, da ide on v Samac in jaz v Brod. A v tem kratkem času kaka sprememba! Mož je bil bled, prepaden, od solnca ožgan in opečen, zraven pa spehan in gladen, da je bilo njegovo prvo vprašanje ne po zdravju, nego po skorji komis-hleba. Včerajšnji dan in nicojšnjo noč je brez odmora marširal s nekterimi častniki, da stopi pri Doboju preko Bosne ter se ugene turškim četam, ki so bile vedno za petami 20. diviziji. Temu oddelku se je gotovo najhujše godilo pri zasedeuju Bosne. Imel je nalog iztočno stran okoli Tuzle, Zvornika in Kladanj-a pomiriti. Do Gračanice marširal je mirno. Tukaj pa so ga jeli že vstaši nadlegovati, dokler ga niso še pred Tuzlo v dolini vode Sprece z vso močjo zgrabili ter nazaj proti Gračanici in Doboju potisnili. Pri povratku so neusmiljeno po njem streljali iz kanonov in pušek. Bila je dne 13. avgusta krvava borba. Naši, dasi v zdatnej, občutljivej manjšini, branili so se hrabro, vitežko. Na severo-iztočnej strani od Doboja med rekama Spreco in Bosno leži precej dolga in široka visoravan (plateau), obraščena % debelimi, košatimi drevesi. Tukaj se jegrofSza-pary s šancami in nasipi zagradil, da mu sovražnik na nobeden način nij mogel do živega. Od junaške obrambe te trdnjave, ktero so vojaki „Novo Plevno" imenovali, bila je v resnici skozi 3 tedne osoda bosanske posadne armade odvisna. Prelilo se je tudi mnogo krvi. Tovarš Bieliczky nam je iz lastne skušnje nektere prav žalostne dogodke pripovedal. Bili smo ravno, rekel je, površno za-grebli 5 infanteristov in ednega oficirja, ko jamejo divjaki po našej saniteti (zdravniškem oddelku) pokati. Trajalo je gotovo 20 minut, prej ko smo si zamogli poiskati zavetja. Posebna nezgoda v tej vojski je ta, da nij nibčer varen pred svincem, bodi zdravnik ali dnbovnik, bodi nosileo ali varnb
ranjenikov in bolenikov. Mohamedani se razsrdijo kakor purani, kedar zagledajo zdravniške može, ki nosijo rudeč križec na levem laktu v znamenje, da hočejo revežem pomagati, a nikomur škoditi. Ko sva se tako o vojskinih nadlogah v senci pogovarjala željno pričakova 6 dnesnjega obeda, gromeli in bučali so v kratkih prenebljajih izza visokih hribov na desnem Bosninem obrežju kanoni, da se je njihov zabuhli odmev daleč po okolici razlegal. Zajedno smo opazili preko vode, kako so se vozovi z živežem za 20. divizijo po plan'nskem rebru varčno pomikali proti reki Bosni. Pri tem bridko-žalostnem pogledu je bilo tudi vojakom v našem taboru, kakor bi na živem ognju stali. Pa šta češ, rekel bi krščanski Bošnjak, tu nij, da bi človek psoval, nego treba le Boga prositi, da bi: Austriiancima dao zdravlje i veselje, — Dušma-ninama trnje i kamenje.
Danes je šlo vse navskriž. Kder je bila edna nesreča, pridružila se je še hitro druga, tretja. Mesto dobre, okusne „meuaže" ktere smo se vsi veselili, pesebno pa dobro nam došli gost gosp. Justin, dobili smo jedila, od kterib nij bilo moči trohice zaužiti. Meso, ktero smo iz Broda seboj vozili, zasmrdilo je vsled hude vročine tako, da je okužilo juho in riž. Nihčer nij ga se upal do-tekniti. S tovaršem se takoj napotiva iz tabora v mesto, da si tukaj poiščeva nekaj za zobe. Brez obotavljanja stopiva v uborno leseno kočo, kder je prebivala siromaška srbska družina in kupiva 2 piščeta po 40 kr.; pri sosedu pa masla za 2 „šestici". Te zlata vredne reči neseva k tretjej so-sedinji, da jih nama za večerjo pripravi; žene v prvih dveh kočah so se na vso moč branile, češ, da ne umijo „pileti" (piščet) tako speči, kakor midva željiva. Za dobro uro sva šla po pečenko, ktere pa skoro nijsva mogla od kuhinjskih saj ločiti, tako je bila črna in ožgana. Moj znanec je sicer j£l nekaj po magjarski godrnjati, ali je takoj vtihnil, ko mu rečem : prijatelj! menda ne bodeš na take zunanje malenkosti gledal. Na to vtekneva vsak svoj kos v žep in se ločiva, da ide on k svojim preko Bosne in jaz k svojim v tabor. Pri odhodu mi je še priznal, da odslej neče više biti zagovornik in ljubitelj neomikanih Turkov, nego, da še hoče svoje rojake Magjare na boljo pot ukrenoti. Vrla misel, če bode gospod le ž njo prodreti hotel in mogel.
(Dalje prihodnjič).
Nova knjiga izišla je v slavnej tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu. Knjiga sicer ni spisana v slovenščini, ampak v nemškem jeziku, toda od Slovenca, od našega veleučenega štajerskega rojaka g. dr. Valentina Nemec-a, konzistorijalnega svetovalca in odbornika družbe sv. Mohorja, rojenega pri sv. Marjeti blizu Ptuja, in dalje zanima ona ves katoliški svet. Kdor je kedaj bral zgodovino sv. katoliške Cerkve, tega so gotovo zanimale pa tndi navduševale orjaške in svete osebe,
ki so za sv. Petrom bile posajene na stolico rimskih papežev. Tem bolj ga je pa moralo tudi za-boleti, če je zadel na papeže, o katerih so zgo-dovinopisci menj ugodnih reči pripovedovali — pogosto pa le nesramno legali, kar zlasti lutrov-ski zgodovinarji delajo. Eden izmed tako res nesramno celih 300 let brez zagovornika obrekova-nih papežev je Aleksander VI. Pravi)o, da je po sam.h krivicah postal kardinal in papež ter kot tak živel neverno, pohotno in prešestno; imel je z neko rimljankinjo po imenu Vanozza 5 otrok, katere je očitno za svoje prjpoznal in jih bogatil na škodo papeževej deželi. Se celo dr. Robič (tudi naš rojak, rojen v Spod. Pobrežah pri Mariboru) piše jeduako v svojej zgodovini sv. kat. Cerkve. Ali hval «Bogu, vse to je zveča krivo, izmišljeno, lažnjivo in krivično. Tega se do cela in lehko prepričamo prebravši knjigo dr. Nemeca, kojej je naslov: Papst Alexander VI. Učeni g. profesor nam na podlagi temeljitega pretresovanja vseh do-tičnih virov kaže, kdo in zakaj je toliko legal, in nam razkrije pravo in resnično zgodovinsko po-nobo Aleksandra VI. Ta papež bil je doma iz Valencije na Spanjskem, po imenu in rodbini Ro-derigo Borgia, učen advokat, srčen vojak in ože-njen z Julijo Farnese, ki mu je porodivši 5 otrok umrla 1. 1450. Udovca pokliče njegov ujec papež Kalikst III. v Rim, ga da v mešnika posvetiti in ga povzdigne k časti kardinala rimske cerkve. Kot kardinal ni imel rodbine pri sebi, ampak svoje otroke je izročil starej tašici Vanozzi, ki jih je izvrstno izgojevala v Benetkah. Kardinal je poznej postal papež Alexander VI. in ie 1. 1500 obhajal slovito sveto leto, v Rim je došlo 200.000 romarjev. Njegovi popolnem zakoniti otroci postali so vrli in pošteni ljudje in vnuk Francesco Borgia — svetnik! Knjiga dr. Nemeca razkriva svetu nezaslišano krivico, zagovarja enega izmed nenavadnih papežev in je katoliškej Cerkvi v veliko tolažbo pisatelju pa v veliko zasluženje in čast. Slava mu !
Smešničar 8. Učnik: Razlagal sem vam že o štirih letnih časih. Kaki čas je sedaj? Učeneor: Slabi časi so, tako pravijo doma naš oče.
Blaž Tominc.
Razne stvari.
(Svitli cesar) so č. g. Davorina Kovačiča, profesorja dogmatike v mariborskej bogoslovnici, podravnatelja duhovšnice imenovali za kanonika stolnega kapitelna Lavantinskega. Živili novi kanonik slavno mnogaja leta!
(Naša cesarica) je odpotovala na Angleško.
(Dr. Mulle) notar v Mariboru postal je cesarski svetovalec in je izvoljen za podpredsednika kmetijskej družbi, ki ravno sedaj zboruje v Gradcu.
(Hud potres) plaši ljndi po Kranjskem; v Škofjiloki so je zemlja v 2 dneh 3krat močno stresla.

(Vabilo) k besedi v spomin slovenskega pesnika Valentina Orožna, katero napravi Mozirska čitalnica prihodnjo nedeljo 23. febr. Načrt: 1. Pozdrav, 2. Slavnostni govor, 3. Deklamovanje in petje Val. Orožnovih pesmi, 4. Pesmi raznih skladateljev, 5. Zabava in ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Vse ude, rodoljube in čestilce Val. Orožna k tej besedi najuljudueje vabi	Odbor.
(Č. g. Miha Napotnik) se je srečno vrnol iz Bosne, kder je moral služiti kot vojniški kurat, ter gre zopet na Dunaj, da izvrši svoje bogoslovne študije.
[Slavno znani dr. Schuselka) je mnogo časa in zgovorno zagovarjal krščansko vero ter se je te dni, na smrt bolen, dal zopet sprejeti v sv. kat. Cerkvo, iz katere je bil 1. 1848. izstopil.
(Dete zgorelo) je viničarici Lizi Emeršičevej v ptujskem okraju; samo puščeno se je z žveplen-kami igralo in zažgalo!
(Za župnika v Dramljih) je imenovan č. g. Janez Einsiedler.
(Dijaškemu semenišču) daroval je gos p. J. C. 5 gold.
(Umrl) je dr. Henrik Martinjak, c. k. svetovalec višje deželne sodnije v Gradcu.
(Nepoznani zločinci) so po noči vlomili v Pod-goricah blizu Ptuja in ubili mladenča Filipa Plo-hel-na.
(Šmarijski tolovaj) je baje usnjarski delavec Franc Jagodic, tovarša njegovega še niso našli.
(Spremembe učiteljske g. Jož. Hribernik je postal nadučitelj v Dobovi, g. Al. Drnjač 2. učitelj v Mahrenbergu. Službensko doklado dobil je g. Jan. Ferš pri sv. Magdaleni in g. Simon Strenkel v Središču.
(Obsojeni) bili so v Celju Anton Trnovšek in Maks Ban na 2 leti, Jožef Sribar 8 mesencev, Franc Ropotar 7 in Jožef Pepelnjak na 6 mesencev v težko ječo; vsi zarad tepeža pri celjskem krčmarju Grošeku in potem na vojaškem vadišču.
(Železniška vagona zmečkala) sta Jožefa Tur-nerja, delavca na železnici v Mariboru.
(Nek trgovec obesil) se je v Leitersbergu pri Mariboru; ljudje pravijo tudi, da so ga tolovaji ubili in na drevo obesili.
(Hrvatska slovnica za Slovence) z malim slo-varčekom se dobi za 60 kr. pri .ajniku Matice slovenske v Ljubljani.
(Prestavljen) je davkarijski inšpektor g. Abram iz Slov. Gradca v Celje.
(Strupa najedel) se je Jožef Medved v Hrast niku, da je umrl.
(Pristopanje k družbi sv. Mohorja) se skonča s 1. marcem. Podvizajte se torej, kteri še se niste oglasili!
(Strašno neumnost) storil je nek Nemec blizu Wildona: ušivega vola je s petrolejem namazal, da bi mu uši pregnal. Namazanega vola je potem užgal, da je živinče živo zgorelo. No, to je bil pravi „švob".
(Matica slovenska) ima 12. marca t. 1. občni zbor in volitev 9 novih odbornikov.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Modrinjak 10 fl. (poprej že 50 fl.) Hrovat 11 fl.; Kolenko 33 fl. (poprej že 30 fl ); Hržič 22 gld.; Stiplovšek 14 fl. Letnino: Matjašič in Novak Jan. po 2 fl., Jaiic Val., Jan Franc in Jug Franc po 1 gold.
(Dražbe) 26. febr. Anton Levak v Artiču 4560 fl. 27 febr. Jožef Prah pri sv. Katarini 1200 fl. 28. febr. Marija Šebat v Lembergu, Valentin An-toličič pri sv. Miklaužu 860 fl., Anton Medvešek 688 fl. v Sevnici, Treza Mule v Tezni 205 gld. Roza Knuplež 4467 gld. 3. marca Valentin Inkret v Kostrivnici 2330 fl. Anton Soršak v Črešnovcih.
Listič uredništva. G. M. se ni natisnilo, ker bi do-
tični Vržejčani utegnili zameriti! Dopisnik iz Ribnice ni bil duhovnega stanu, ampak hmet in sedaj dosti! G. F. K. v S. prihodnjič'
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
Mesta		Pšenica		>H 05		Ječmen		Oves		Tnršica		Proso		Ajda	
		a	kr	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor .		6	30	4	40	4	20	2	60	4	30	4	40	4	20
Ptuj . .		5	60	3	50	3	45	3	35	3	20	3	30	3	60
Varaždin		6	80	4	60	2	70	2	30	3	20	3	40	3	60
Dunaj	tr	9	64	6	75	7	20	6	22	5	50	6	85	—	—
Pest 12	M	8	72	5	80	6	90	5	60	4	25	4	75	—	—
Najnovejši kurzi na Dunaju.
Papirna renta 62 43 — Sreberna renta 63 20 — Zlata ronta
7510 — Akcije narodne banke —.--Kreditne akcije
219--ŽONapoleon 9 33. — Ces. kr. cekini 5.56 —
Srebro 100 —
liOterijn« «tevllkes
V Gradcu 15. februarja 1879:57, 82, 39, 36, 33. Na Dunaju „ „ 80, 33, 44, 41, 52.
Prihodnje srečkanje: 1. marca 1879.
Poduk v prirezovanju oblačil prične 27. febr. in traja 14 dni po najspretnejšem načinu: to pa v Mariborn, Schillerstrasse, št. 6. pri tleh na, desno od vrat!
Posestvo se proda.
Velika Mučna je ves spadajoča pod faro mesta Koprivnice na Hrvatskem. ,V tej vesi se prodaje 16 jutar 250 □ ki. zemlje, od katere so 3 jutra travniki, 12 jutar 1050 Dkl. njive in pol jutra vinograd.
Posestnik teh zemljišč ima tudi pravico na pašo na srenjskem pašniku, na drva in listje za svojo potrebo in na limito sol, t. j. za manjšo ceno. Kdor bi te zemlje in naštete pravice kupiti želel, naj se oglasi pri gosp. Brkanovic-u, Vidov-ska ulica, hbr. 885. v Varaždinu.
Prostovoljno na prodaj ali v najem!
Zidana hiša s 4 sobami, obokano kuhinjo, 2 obokanama kletima, 4 svinjaki, 1 hlev za 10 goved, prostorno dvorišče in lepa 2 vrta s sadu-nosnim drevjem, vse skup tik okrajne ceste v Dolnjivesi hšt. 40. Primerno je za trgovino, krčmo, mesarijo itd. Več pove lastnik Andrej Ouš v Dolnjivasi (Niederdorf) pošta Videm.	3—3
P %
i-S:
Si
'5?
M 'S • Se telDt»
d
•i—»
g
cS N
O?
f-H
©
O rt
•iS H ®
W „ I—<
^ .i ® o "3 ® 55 '*! 00 JA " 00 OS ,3
.s» a & ® >® ©
- S ".S ^ - 2 5
o o.
v
s- os „ Q
5 e r Jd ® >
> t* ° O m bi«
2 O >o
i: o ® a. >-
Ji 'S ™ oe ~
oŠ fl § SP^Oh
__ S3®
SJ3 " __J® O .
. «T ® N g. o
^ g-£ ® S -~ «s a o — ~r
a — ,-S Brfl °< a «"S ® S J
os—rt®«13 c •Sjs — S-o as o ~ o a .n
a.-" n a
»ca
.S rt
> tC-O rt O
x
ŠT °
> a
■H-o
o
.ji s
~ d a
© x a a > J2
g - o ■T «S *>
rt fli -
V
O " "S © ® .H
w>.„ 2 a > r - "S " > * A n S -a a M
rt O.JJ 3
■p s - * 0
C rt rt >
00 ._T <u t» . T3 a
© >
0» ® ,1 £ Š o .2
s
03 ©	>S!
>o O	>N =
-	-i ®

o ©' o sLj* .iz
'C -S -g iS S c o o. a .S a =2 -o
54 S a^
© C
rt © t> n - rt
® O. a
"S © h rt > > iL
o
C a> rt a © N
S H > rt o Z: a rt
o
° A
a 2
>© H
2 © " 3 00
a t«
"-> T3
C=> ©
Ž?* O
S-S S ^ 2 a
CT-T3 SJ O
« s/g
r-i~> _.—i n-1 J3 T,
© O
.o a.
gej-
o
m p
•SS a	=
-a	a
o=l ®	rt
■ i j	—
rt
a	e
O
o co
05
rt -a!
«3
» B
JC
"C ts
A
<2 02
i rt' a . -as >©
o oo	o
-a .S rt © _
P-2 SP
rt Q
M S
>50
"i S.E S -S
2 © s"3
&a -a t. « jc _ w
cu o	<
L. ^
S = ^
S.„ O
i-= f © rt i tj ja
Ozaaaatilo
Pri sadje- in vinorejskej šoli v Mariboru se počenši 1. marcem sprejme 10 mladih ljudij, da se za dobre viničarje izuče. Dnina znaša 70 kr. Oglaša se pismeno ali ustmeno do 20. februarja 1.1. pri ravnateljstvu. Več povč oznanilo v št. 7. „Slov. Gospodarja".
Učiteljska služba
Na dvorazredni šoli pri sv. Urbanu poleg Ptuja je izpraznena nadučiteljska služba s plačo 550 fl. opravilno doklado 50 fl. in prostim stanovanjem.
Prosila se naj postavnem potem pošljejo do 1. marca 1879. krajnemu šolskemu svetu pri sv. Urbanu poleg Ptuja.
2—2	Prvosednik.
LIVARNA,
Badgasse Nr. 9
blizo si. cerkve.
Sterilnih priznajil za zlite zronore je priredjenlh za ogled.
zvonarna in livarna
g. Janeza Dencel-na in sinov
v MARIBORU
zliva posebno izvrstue zvonove iz najcenejše zvono-vine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaie) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot spoluilo že obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz bese-merskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih takti, da se zelo lehko zvoni in v zvoniku nič ne trese.
Ilustrirane obrazce doposljcmo, kdor jih želi, brezplačno po pošti!	2—12
Priloga k Štev. 8. „Slov. Gospodarja".
Peti letni račun in poročilo
družbe duhovnikov Lavantinske škofije
za leto
1878
sklenjen 31. decembra 1878 in potrjen v odborovi seji 17. februarja 1879.
Ker se družbeni^odbor na 3 leta voli, je končala družba, 1. 1873 vstanovljena, z letom 1878 drugo dobo svojega poslovanja, na ktero se sme z zadovoljnim in Bogu hvaležnim srcem ozreti. Kajti kakor se v „Slov. Gospodarju" od 4. decembra 1873. štev. 49 bere, je začela družba svoje poslovanje z ustanovnim premoženjem od blizo 12.000 gld. in sklene račun za 1. 1878 z vstanov-nino nad 36.000 gld. Gotovo lep napredek v 6 letih!
To veselo napredovanje je dalo odboru potrebnih sredstev, da je zamogel v zadnjem letu že obilnejše podpore in večemu številu potrebnih družbenikov deliti. Da bi se pa letni dohodki, kolikor mogoče, stalno pomnožili, se je poslužil odbor nizke cene državnih obligacij, ter vzdignil že preveliko in s premalimi obresti v hranilnicah založeno istino in nakupil najbolj zanesljivih državnih rent srebrne in zlate veljave, s kterim prevratom je letne dohodke gotovo nad 300 gld. povzdignil.
Koncem 1. 1878 je štela družba 2-16 družbenikov, izmed kterih jih je vplačalo 39 vsta-novnino in letnino enkrat za vselej, 105 pa celo vstanovnino.
Umrlo je v tem letu 6 družbenikov, in sicer naslednji č. gospodje s pristavijenimi vplačili: J. Živortnik (1. gld.), A. Kraner (55 gld.), Fr. Žajdela (44 gld.), K. Velebil (44 gld.), M. Cank (11 gld.), S. Poznič (33 gld.). Izmed teh je edini g. Znjdela preid dvakrat podpore po 50 gld. — Vsi v preteklih 6 letih umrli družbeniki so vplačali vstanovuine 1053 gld.
Za podporo je pri družbi prosilo 14 družbenikov. Prejeli so: 5 po 100 gid., 3 po 80 gld., 3 po 60 gld., 2 po 50 gld. in eden 40 gld.
Milostljivi knez in škof so z obresti svoje ¡ustanove obdarovali 3 družbenike s 100, 80
in 50 gld.
Po stanju premoženja soditi, utegne družba v tekočem letu imeti na razpolago 1700 gld.
Slednjič izreka odbor v imenu družbe srčno zahvalo č. g. Matiju Mudrinjaku, sedajuemu proštu v Ptuju, ki je bil od začetka sem družbin na vse strani skrbni blagajnik. Po njegovem odhodu mesca septembra 1878 je na odborovo prošnjo denarmčarstvo blage volje začasno . prevzel č. g. kanonik, Ignacij Orožen.
Pregled dohodkov in potroškov.
I. Dohodki.
Premoženja koncem leta 1877 .... Vplačilo vstanovnine in letnine .... Obresti od državnih obligacij .... Obresti od istine v Graški zastavnici založene Istina Emeritenfonda z obresti vred iz hranilnice vzeta Istina družbena z obresti vred iz hranilnice vzeta . V Mariborski hranilnici začasno založenih Nakupljene državne obligacije srebrne veljave
»	n .	» z'a»e	„
Od 2 hran. knjižic 1. 1878 natekle in ne vzdignjene oh
e«ti
skup
Založnina		Gotovina	
fl.	kr	(i	kr.
28.156	66	511 » i n	41
_	_	O I o 526	94
—	—	120	69
—	—	6.628	84
—	—'j	10.928	70
600	—	—	—
10U00	—	—	—
15.000	—	—	—
33	41	—	—
| 53.7^0	07	19.5;32	58
	Založnina		Gotovina	
II. Potrofelii.	fl.	kr.	fl. |	kr.
Podpore družbenikom določene .......	—	—	1.290 !	—
V Mariborski hranilnici založenih ......	—	—	600	—
Za nakupljenje državnih obligacij ......	—	—	17.472	12
Za tisk lanskega računa ........	—	—	10	70
Poštnina in nagrade .........	—	—	21	47
Za nakup drž. obligacij se je od vstanovnine porabilo in se odpiše:				
Istina Emeritenfonda v hranilnici, 1. 1877 zaračunjen z	6.551	73	—	—
„ družbena „ „ „ ...	9.964	82	(	—
V Mariborski hranilnici začasno vloženih	600	—	—	—
skup	17.116	55	19.394	29
Ako se od dohodkov .........	53.790	07	19.532	58
odštejejo potroški ......	17.116	55	19.394	29
se kaže stanje premoženja koncem 1. 1878 . . . . f 36.673		52 |	138	29
1. Iz premoženja prejšnje družbe za „doslužene".
2. Iz ustanovnine kneza in škofa.
Založnina se sestavlja:
Grazer Versatzamt" . 2.200 fl. — kr. oblig. sreb. veljave 10.000 „ — _
f V „G \ 1 drž
milo8tljivega
3. Iz novega družbenega premoženja.
skup
1 drž. obl. sreb. velj. 1 n v n 1 v n »
1 n » PaP-V Mariborski hranilnici natekl. obresti vred
»
jt »
ä 2.300 ä 1.000 ä 500 ä 1.650
63 „ 05
1 drž. obl. zlate velj. 6 „ „ sreb. „ a
1 « n n	„ &
))
skup .
. 15.000 I00fl.= 600
50.
2 „ „ pap. „ 41000,,= 2 ,> » „ >) a 100,,= 1 srečka drž. lotr. 1. 1860 = V Mariborski hranilnici z natekl. obresti vred
50 2.000 200 500
n »
71 ¡t n
610 „ 47
skup
12.200 fl. — kr.
5.513 „ 05
18.960 „ 47
Kar daje spredaj stoječih
36.673 fl. 52 kr.
Odbor družbe duhovnikov Lavantinske škofije
v Mariboru dne 17. februarja 1879.
Franc Košar m./p.,	Ignacij Orožen m./p.,
predsednik.	začasni denarničar.
Račun sta pregledala in odobrila:
Lovro Hrg m./p.,	Jožef Hržič m./p.,
župnik.	stolni kaplan.
J. M. P«jk-CT» tinkRni» v U&riboro.