Lisi «a koristi delav-•kegt l)udetva. Delav-ci eo o pravi ¿«ni do veega kar pr.»duclra|o.
Thle paper le devoted to the Intereete ol the «working claee. Work-are ar« entitled to all what thev produce.
Rni.r.ia« MftOiid-ciaM cn»ti«r, L>»<- IWOT »i t h« puât rfn«* <'bir>%«< III it*><!«•• tit» Atft of t;o» of Mftrff* tr«1 »7W
Office: 4008 W. 31. Str., Chicic«,
"Delavci vseh dežela, združite sc!
PAZITE
na Številko v oklepa|u kl ee naha|a poleg vašega naelova. prilepil«, nega epodaj ali
na ovitku. Ako (374)
!• Številke
ted&| vam s prihodnjo Številko naeega lleta poteče naročnina. Proel-mo ponovite |o takot.
Stev. (No.) 373.
Chicago, III., 3. novembra (November) 1914.
Leto (Vol.) IX.
VOJNA V IMENU KULTURE IN ZA KULTURO.
. VOJNA IN KULTURA.
Največji izbruh divjaštva: Vojna v Evropi — ima veliko vzrokov in veliko ciljev. Kakor se onim. ki previdno skrivajo svoj pravi obraz, bolje zdi, tako jih pa razlagajo. Če si je človek tista borna čutila, ki jih ima, ohranil zdrava, mora pa vsekakor najbolj obstrmeti, ako sliši, da se vodi ta vojna zaradi — kulture.
Nepričakovana klofuta čez ves obraz ne bi mogla učinkovati bolj osupljivo kakor ta beseda v taki zvezi. Kajti nasprotje v pojmih je tako kričeče, kakor če bi kdo trdil, da je vrh Mont Blanca najpripravnejše prezimovališče.
Različne definicije so bile že podane za kultur^ človečki jezik je tako nepopolno sredstvo, da m z njim nikakor ne more izreči vse, kar je; niti vseh svojih misli in čuvstev, ki so že sama nepopolna, ne moremo tako izraziti z njim, da bi jih besede izčrpale do dna. Točne definicije so navadno težke.
Ali ker od besede ne moremo zahtevati več nego more beseda dati, lahko imenujemo kulturo svoto sadov, ki jih ie dalo delo — materialno in \ duševno delo; na duševno delo se polaga največja \ važnost, kadar se govori o kulturi.
Nekateri razlagalci gredo dalje in pravijo, da je kultura le to, kar se je ustvarilo na duševnem polju, pa obsegajo s tem imenom umetnost, leposlovno literaturo, abstraktno filozofijo. Materialne pridobitve napredka pa imenujejo civilizacijo.
Ta delitev je sama ob sebi težavna, ker se duševno in materialno delo ne da tako strogo ločiti, kakor bi hoteli schematiki, kadar tlačijo vse življenje v pravilne rubrike in določajo za vsak njegov pojav poseben predal: Zato prihajajo tudi pogostoma v stiske in sami s seboj v nasprotje.
Že mejo med rokodelstvom in umetnostjo je cesto težko določiti; saj se je umetnost po večini razvila iz rokodelstva. In tudi dandanašnji bo marsikateri rokodelski izdelek bdi j zasluzil umetniško označbo kakor mnoge šare, ki jih smatrajo njih stvarniki in nesposobni kritiki za umetniške proizvode.
Kultura nas je naučila ceniti življenje. Div-jak ne pripisuje življenju veliko vrednosti. Njegov um je premalo razvit, da bi se mogel ukvarjati z vsakovrstnimi vprašanji in pojavi življenja. Ciljev ne pozna. Namenov nima. Sedanjost mu ie vse. Problem, kakšen zmisel ima življenje, se še ni dotaknil njegove notranjosti. Nagon ob stanka mu je instinktiven. Sebe ima rad, ali posebno visoke cene si ne pripisuje. Polzavedno se čuti v svoji nesamostalnosti za predmet slučaja, usode, kakšne nerazumljive skrivnosti.
Ubiti medveda mu ni nič; ubiti človeka ne mnogo več. Šele na neki višji stopnji spoznava v svojem "bližnjem", ki pa mu je sovražnik, čim ne pripada njegovemu plemenu, različne lastnosti. in kadar ga je ubil, ga ne zavžije le zato, da si utiša lakoto, ampak tudi zato, da sprejme njego ve lastnosti: Hrabrost, zvijačnost, dober sluh itd.
Kultura povečava človeku pomen življenja. Čim obsežnejše so njegove pridobitve in čim več so vredne ,tem manj živi tjavendan. Njegovo življenje dobiva cilje, namene, s tem pa tudi večji pomen. Sedanjost se boljinbolj umika prihodnosti, kateri posvečuje svoje delo in stremljenje. Vrednost lastnega življenja ga uči tudi življenje drugih ljudi više ceniti.
Prvotni surovi egoizem se umika altruizmu. Čut solidarnosti se utrjuje. Tudi tam, kjer je naj. več sebičnosti, je najti njegove sledove. Naj je človek brezsrčen, vendar razume, da so mu potrebni drugi ljudje. In če bi bilo nekoliko tisoč absolutnih egoistov, ki jim ni za življenje mjljo-nov človeških bitij več kakor za življenje muhe, se je vendar cenitev življenja med miljoni neskončno povzdignila.
MIRU NI NIKJER.
Roj je načelo življenja; o tem ne more biti med pametnimi ljudmi nobenega prepira.
V	vse miru ni nikjer smrti; v vesoljnosti ni nikjer miru. Povsod je gibanje. Kar se nam zdi smrt, je samo izprememba oblike.
Tisti hip. ko je človek "umrl", se nikakor ni pričel "večni mir." Srce ne bije več, toda v truplu se vrle procesi, ki se na njem očitno poznajo. Kadar dosežejo "končni uspeh", da popolnoma razdenejo truplo, se vse tiste snovi, iz katerih je bilo telo sestavljeno, zopet spajajo v druge sestavine ter se gibljejo dalje in dalje brez konca in kraja.
Skalo vidimo, navidezno negibeno kakor najpopolnejši mir. Ali tudi to je zmota. Neprenehoma se gibljejo molekili, iz. katerih je sestavljena^ brez prestanja vplivajo nanjo elementarne sile tudi zanjo pride čas, ko je ne bo več.
Njene sestavine pa so večne in se bodo gibale brez konca in kraja po večnih zakonih. „
V	naravi ni miru. V naravi je gibanje in večen boj.
II
Rlaznost.	<
' Vojna se napove.
Tisti trenotek so vsi normalni pojmi izpre-obrnjeni. Včeraj je bil v najboljšem slučaju bedak, kdor je lahkomiselno izpostavljal življenje nevarnosti. Kdor bi bil ukazal človeku, naj skoči S prvega nadstropja na cesto, bi ga bili zaprli. Morda bi bili dali preiskati njegovo duševno stanje. Ukaz bi bili na vsak način smatrali za zločin.
Skok v nevarnost bi veljal le tedaj za hvalevredno dejanje, če bi šlo za rešitev drugega življenja.
Voina izbruhne.
Kdor ne tvega svojega življenja, je sedaj strahopetnež; vojaški zakon določa za to smrt. Pravzaprav je razumno varovati svoje življenje. Ali čim doki razumno dejanje ime strahopetnosti, postane neumno; zakaj smrt žuga spredaj in za dej; in spredaj je še nekoliko več upanja, da ji Človek uide.
Torej mora na tisoče, na stotisoče ljudi izpostavljati življenje; v sedanji vojni na miljone.
Od "najvišjega vojnega gospodarja" imenovani vojskovodja, zaupnik "od Boga postavljenega" vladarja, "nada domovine" ukazuje sedaj stoterim, tisočerim, miljonom, naj se mečejo s prvega, drugega, tretjega nadstropja na tla, na one, ki so spodaj; morda jim s svojim skokom razkoljejo črepinje, morda jim polomijo tilnike — morda pa si sami potarejo kosti ali pa se pobijejo.
Od onega trenotka, ko je izbruhnila vojna, je tisti, ki tako ukazuje, najvišja avtoriteta v državi. In po pravici. Če je vojna potrebna, opravičena, mora biti vse podrejeno njenim interesom. Kajti le tako more organizirana moritev doseči svoj namen.
Norec bi bil, kdor bi v normalnih časih izdajalska povelja. Kadar je vojna, je najvišja modrost vtelesena v onem, ki bi bil v normalnih časih norec . . .1
m.
SMRT RAZUMA.
Kakor črede ovac v klavnico, tako korakajo trume vojakov na bojišče.
Vojaki — to so ljudje kakor mi. Enaka čutila imajo, enake organe, enak duševni aparat. Včeraj so bili še med nami in se v ničemer niso razli kovali od nas.
Danes so preoblečeni. Doma se je vsak lahko opravil, kakor se mu je zdelo. Zdaj so jih vteknili vse v enake obleke. Samo majhne krpice različne barve so jim nasili na ovratnike, da se pozna, h kateremu krdelu spadajo. Tako se da tudi psu obroč okrog vratu in se vanj zapraska gospodarjevo ime.
Nekaterim prišijejo na one krpice še zvezde, zlate, srebrne, platnene, kakor je. Te zvezdice označujejo stopnjo modrosti vsakega posameznika. Pamet se je iz možganov preselila v te znake.
Krdelo nalože na vlak — prav tako kakor živino. Ukaz je izdan: Potujte! In ukaz je vse. Ukaz nadomešča razum, voljo, misel, razsodnost.
Zakaj potuješ ? — Ker je ukazano.
Kam potuješ? — Kamor ukažejo.
Vojaki imajo puške in bajonete, drugi ostro nabrusene sablje. Dali so jim toliko nabojev, koli kor jih le morejo nositi. Nekateri so okrog topov, manjših in večjih. Česar se je mogel Človeški um domisliti za uspešno moritev, vse je pripravljeno. Na vojno gredo.
—	Kam, vojaki?
—	Ne vemo. Nemara na sever, nemara na jug. Kamor nas popeljejo.
—	Proti sovražniku?
—	Proti sovražniku ...
Ukazali so jim, da morajo smatrati za sovražnika onega, proti kateremu jih popeljejo. Sami ga ne poznajo. Ne vedo, kaj jim je storil. Nikdar niso imeli opravka z njim. Ali ukaz pravi, da je sovražnik. In ukaz je vse.
Ne razmišljaj, ne beli si glave. Razum je pre povedan na vojni, zakaj če apeliraš nanj, boš človek. A biti moraš vojak, stroj, aparat za ubijanje.
Štiri mesece izza sarajevskega | rani je vedno žal, če jim uide atentata, katerega žrtvi sta po- kakšna ž.rtva. stala mister IVanc Ferdinand Princip še ni bil dvajset let
Oesterreieh-Ešte, v Avstriji imenovan nadvojvoda in cesarska in kraljevska visokost, ter njegova
star, ko je bil dvignil revolver proti Francu Ferdinandu, pa ga niso mogli obsoditi na več kakor
žena, rojena Chotek, imenovana j dvajset let ječe. Zato so našli iz-vojvodinja llohenberg, je takti- i med obtožencev štiri druge, s ka-zvatia Pravica izrekla zadnjo bo- j terimi hočejo okrasiti vislice.
sedo. (iovorila je tako, kakor je moral pričakovati vsak,'kdor jo pozna.
Štirje ljudje so bili obsojeni na smrt na vislicah, eden na dosmrtno ječo. dva na dvajsetletno ječo
O tem, kako so jih sodili, se malo ve. Poročila, ki so šla po svetu iz uradnega avstrijskega vira, so bila namenoma tako nejasna, tla se ni moglo ločiti, kaj pravi obtožnica in kaj izpovedu-
etlen na šestnajst let, eden na tri i jejo obtoženi sami. O izpovedhah
najst let, dva na deset let, eden na sedem, trije vsak na tri leta Dvanajst so jih morali oprostiti Takoj po atentatu so se razna šali po časopisih odurni prepiri če je (iavro Princip, ki je s svojim revolverjem zadel habsburškega princa in njegovo žer.o, že dvaj
prič se nič ne ve. Oficiozna vest pravi: "Pri obravnavi se je dognalo, tla sta dala Oiganovie in srbski major Tankosie zarotnikom šest bomb in štiri revolverje."
Kako sr je t<> tlognalo, ne vemo, Dokazi niso znani javnosti. In /a
set let star ali ne. Dasi ne more! kaj naj bi brez dokazov zaupali
biti v tem nobene skrivnosti, so se vlndi poslužni listi na vse kri-pije trudili, da bi iznašli novo matematiko in napravili iz devetnajstih let dvajset.
Krvnikom in krvniškim natn-
avstrijski justiei, ki je morala t o "dognati", kar so ji ukazali, tega tudi ne vemo.
Mogoče, da so vsi obsojenci krivi. Nismo se nikoli ogrevali za atentate, ne poznamo zarotnikov
in zanimati nas morajo le z. obče človeškega stališča.
Ne glede na to pa lahko pravimo, tla se je v Sarajevu odigrala grda justična komedija. Ker ie Avstrija trtliia. tla je bila zaradi sarajevskega atentata prisiljena na vojno, bi bila morala to dokazati v procesu proti Principu in tovarišem.
Štirje bodo zaradi Franca Ferdinanda viseli, ne da bi bila svetu podana popolna jasnost. Ali kaj šteje to št1 ztlaj, ko jih je na tisoče padlo, popolnoma nedolžnih, popolnoma neprizadetih?
Pravijo, tla je bilo v sodni dvorani slišati ob razglašanju sodbe grmenje topov; okrog Sarajeva so se avstrijske čete bojevale s srbskimi, ko so v Sarajevu pripravljali vislice. Ta grom je pra vil, tla je dvoje življenj Franca Ferdinanda in Zofije že davno mašeevanih z gomilami Ijn4skih žrtev.
Ali glavnim krivcem, začetnikom evropske groze še ni izrečena sodba kljub sarajevskim vislicam.
KROGLA JE SLEPA.
Na vojno morajo slabiči in korenjaki, pametni in neumni, modrijani iti tepci. Militarizem potrebuje "materiala" za vojno.
Militarizem ne mara, da bi vojaki slušali svoj razum Prelahko bi se v njem porodile puntarske misli. Ne gleda na t<> pa ima rad pametne ljudi, če le podvržejo pamet popolnoma njegovim zahtevam. Kajti tudi za molilno obrt je razum lahko koristen.
Tiste, ki so najsposobnejši ,izbira tudi militarizem za najvažnejše opravke, z drugimi besedami za najnevarnejše.
Logično je, tla je za najkrepkejše, najpametnejše. sploh za najsposobnejše razmeroma se več prilike za smrt in težke rane kakor za druge.
Krogla pn je sploh slepa. Tudi če bi bilo nadarjenemu človeku na čelu zapisano, tla je talent, u u ne bi preletela preko glav« , akt» mu je bila nametjena v glavo.
Cele množice talentov pokonča vojna. V balkanski vojni je smrt najbolj kosila med inteligenco. Kako se more trditi, tla odstranjuje vojna nepotrebne ljudi na korist potrebnih?
PREVEČ JE LJUDI?
Pravijo, tla je na svetu dosti ljudi. Oglašali so se celo modrijani, ki so trdili, tla jih je preveriti so s tem opravičevali vojne, češ tla so potrebne kakor puščanje žile; kmet iztrebi plevel iz njive, vojna pa uniči ljudi, kar jih je odveč, tla imajo oni, ki ostanejo, dosti prostora in zraka
Ne strinjamo se s Jo filozofijo, ker ni prav nič preveč človeštva na zemlji, ampak vidimo, tla je ogromno rodovitne zemlje puste, ker ni ljudi, tla bi jo obdelali. Nepregledne puščave se raztezajo po Afriki in Aziji, večje zapreke prometu kakor oceani. Pragozdovi pokrivajo cele dežele: še je dosli takih, tla se jih ni doteknila človeška noga.
Za ljudska bivališča je dovolj prostora na tem planetu. Desetkrat, stokrat več bi ga lahko bilo, pa ga ne bi bilo preveč.
Znanost napreduje neprenehoma. Tehnika tekmuje z njo. Kdo bi mogel reči, da ne pride dan, ko bo Sahara izprenienjena V vrtove, med katerimi bo industrija proizvajala svoja bogastva?
Ljudi ni preveč. <v,ini več jih bo, tem hitreje in lože bo človeštvo tloegalo svoje najvišje cilje.
IV.
NAJVEČJE BARBARSTVO.
Človek je bitje, čigar življenje ima najvišje cilje. Ako živi kakor slepo orodje slučaja, brez misli na bodočnost, brez brige za jutršnji dan, brez skrbi za poznejše generacije, izgubi tisto, kar ga povzdiguje nad žival; degradira se na stopnjo vola, ki se napase, kadar ga poženo na pašo in skonča brez sledu, kadar ga pobijejo.
Stotisočletna kultura se je trudila, da bi dvignila človeka in napravila iz nJega duševno bitje. Zverinam so se razvijali organi za rop in za boljše zaživanje plena. Človeku so se razvijali možgani in živčevje; roke so mu postajale vse gibčnejše, prsti finejsi. Ves njegov organizem se je bolj in bolj prilagodil potrebam razumnega dela.
Človek je kultiviral sebe in svoj ivet. V tem ie spoznal svojo nalogo na zemlji. Kulturno delo je dalo njegovemu življenju ceno, V solidarnem stremljenju človeštva je tudi posameznikom eksistenca dobila največjo vrednost.
če raznese veter v puščavi Itup peska, pa na-suje na drugem kraju gomilo, je to igra prirode. Nič več ne bi pomenila smrt človeka, če bi živel le za to, da diha, je in pije, da izpreminja orga-nične in neorganične snovi v sestavine svojega telesa in jih daje zopet od sebe.
Kadar je človek postal kulturen delavec, o-značuje njegovo delo vrednost njegovega življenja. Delavec je stvarnik. Dolgo življenje omogoča veliko st va ran j a, riše globoke sledove v bodočnost, povečava bogastvo vsega človeštva.
Čim več življenja, tem več dela; čim več dela, tem več kulture.
Naenkrat zadoni trobenta. Boben zapoje, ta barbarični instrument, ki daje vedno le en glas od sebe in dela le hrup, da zaglusuje sluh, ubija misel in draži živce.
Tisti trenotek izgubi stvarjanje vso vrednost; uničevanje jo zamenja.
Predvsem uničevanje človeškega življenja in zdravja. Razlika je v tem le majhna. Lahke rane, ki se dajo hitro ozdraviti, na zadovoljujejo "boga vojskinih trum." Tako je treba zadeti sovražnika, da se ne more vrniti na bojišče. "Ideal" bi bil, če bi se v prvi bitki uničila vsa sovražnikova armada.
Težko ranjeni, pohabljeni ljudje so za delo, za stvarjanje prav tako izgubljeni kakor ubiti.
Vojna ima tak namen. To je edini njen zmisel.. Svoj cilj doseže z ubijanjem d#lavcev, iz îzpremi-njanjem ljudi v mrliče in invalide.
Krogla umori človeka. S tem mu vzame vse. Njega pa vzame človeštvu, delu, bodočnosti, kulturi. Tisoč in tisoč jih pokonča vojna. Tisoč in tisoč glav in rok je izgubljenih za stvarjanje. Cilji ki so že kazali na obzorju, so odmaknjeni v ne dogledno daljavo. Pota do njih so neskončno podaljšana. Človeštvo se mora na svojem zmagovitem pohodu ustaviti, ker se je z vojno oropalo svojih sil. Izkrvavelo je; namesto da bi nadaljevalo svoje slavno delo, mora celiti svoje strašne rane in s težkim trudom zbirati nove moči.
Za desetletja ustavi mala vojna kulturni napredek ; za stoletja ga zadrži tako klanje, kakorš-no divja sedaj po Evropi.
Kulturi ne more služiti, kar ovira kulturo. Za vsako delo so potrebna sredstva. Vojna uničuje najdragocenejše sredstvo kulture: Človeka. Uni čuje ga trum orna
Kultura ni in ne more biti namen vojne.
Razun živega človeka uničuje vojna brezobzirno sadove njegovega dela, vidna znamenja in pomožna sredstva njegove kulture, železnice, mo stove, domove, umetnine, znanstvene zaklade.
Uspehe dela, sredstva dela in ljudi uničuje voina.
Vojna je protikulturna ! Vojna je barbarična! Vojna je divjaštvo!
VOJNA ALI BOJ?
Iz dejstva, tla je boj v naravi, se ne more izvajati zaključek, tla je vojna potrebna in za vse čase neizogibna. Vojna je le en način boja; ako se človeštvo iznebi tega načina, ne zapade zaradi tega v mir in smrt.
Socializem ne sanja o družbi, v kateri bo vseh bojev kraj.
Boj je element napredka; to vedo tudi socialisti. Ali vojna je sredstvo reakcije.
Kadar uredi človeška družba svoje razmere tako, da tic bo več vojne med državo in državo, med narodom in narodom, bo veliko več časa in prostora za boj s prirodo, ki tla je človeku le to, kar si vzame.
Kadar ne bo več klanja z orožjem, bo neskončno več prilike za boj duhov. Tudi ta boj bo uničeval in razdeval, ampak ne več človeškega življenja, mest in kulturnih plodov, temveč zmote; zmaga bo tedaj resnica.
Vse je podvrženo zakonu razvoja. To se mora pokazati tudi v človeških bojih. Zakaj le zakoni so neizprementjivi. Evolucija pa vodi od zverskega mesarjenja do čistih duhovnih bojev.
PETDESETLETNICA INTERNACIONALE.
VI.
Ameriiko socialistično gibanje se je s prelo-fit irn m^^nl""('" sveta v New York oplodilo. Internaeionala sama ni s tem ničesar pridobila; zanjo je bila preselitev iz Evrope v Ameriko začetek zadnjega poglavja.
Dejali smo že, da se je v letih izza prusko-francoske vojne po mnogih evropskih državah pričelo preganjanje socialistov, ki je dobivalo zlasti v nekaterih deželah take besne oblike, da je postalo skoraj vsako javno socialistično delovanje nemogoče. V takih razmerah bi bilo redno vzdrževanje zveze s centralo lnternacionale težavno, če bi bila imela svoj sedež v Evropi; preselitev centrale v Ameriko je pa potrgala skoraj vse vezi. Za delavsko gibanje v Evropi je bila Internaeionala takorekoč le ie ime,
Leta 1875. je bil nameravan kongres lnternacionale. Priprave pa so pokazale tako neugodno sliko, da so ga rajši opustili
Ameriške sekcije so imele svoj drugi kongres dne 11. apejla 1874. v Piladelfiji. Ta se je sešel izza dokaj burnih dogodkov, ki so morali obujati ¡»osornost po Ameriki in hot«' ali nehotč izzivati zanimanje za delavsko vprašanje. Leto 1873., ki j»» porodilo v Evropi, zlasti na Dunaju strahovite gospodarske polome, je tudi v gospodarski zgo-doViiii- Amerike zabeleženo s črnimi črkami.
Tukaj je bankrotirala severna pacifična že levica, in ta krah je potegnil celo vrsto podjetij in bank za sabo v brezdno. Industrija je zabredla v hudo krizo in delavstvo je zadela strašna mora brezposelnosti. V sami državi New York so cenili, da je bilo tisto zimo 180.000 delavcev brez zaslužka.
Glasilo lnternacionale je bila takrat "Arbei-ter-Zeitung" v New Yorku. Ta je objavil» sledeče zahteve proti brezposelnosti.
1.	Podvzamejo naj se javna dela, da dobe brezposelni pri njih zaslužka.
2.	V'sem potrebnim delavcem naj se da naj-mauje za teden dni predujma bodisi v denarju ali pa v živilih.
3.	Deložiranje gostačev, ki ne morejo plačati najemnine, naj s«- odpravi.
V zvezi z nekaterimi Unijami je Internaeionala sklicala v New Yorku velik shod, ki je izvolil poseben odbor za akcijo proti brezposelnosti. Ta j«' priredil šv' več shodov in izdelal peticijo, katero je predložil m«; oi ju.
Podobne akcij ■ / sr vršile tudi |>o drugih industrijskih centrih. Tudi v Chieagi je sini* Internaeionala na čelu. Dne 21. decembra je bil tukaj shod. katerega se je udeležilo 5000 delavcev. Govorilo se j«- v petih jt-zikih. Izvoljen je bil odbor osmih članov, da predloži mestnemu svetu zahteve delavcev. Obenem j«' bilo sklenjeno, da spremijo delavci en masse ta odbor in zagotove akciji večjo pozornost.
sklep j»' zdramil ehicaške proletarce še veliko boK kakor sho<l sam. Med delavci s,. j,. čez noč razvili obširna agitacija. Drugi večer so se zbirale v raTuih tbdih mesta eele trume delavcev. Ko so se združile^je bilo v sprevodu nad 20.000 oseb. Vsa ta množica se je pomikala proti mestni hiši. Tedanja poročila pravijo, da ni bilo videti nobenega vodnika, nobenih rediteljev, pa vendar je vladal v teh trumah vzoren red. Bilo je, kakor da koraka armada.
Odbor je izročil mestnemu svetu peticijo. Demonstracija je očividno napravila velik vtisk na mestne očete, pa so obljubili, da štor«- vse, kar je v njihovih močeh za ublaženje bede. Povabili so delavski odbor za drugi dan na konferenco, kjer so delavski zastopniki razložili, kako bi se dalo pomagati.
Mestni očetje so obljubili, da bodo študirali in pomagali. Študiranje jim je vzelo toliko časa, da niso prišli do pomoči. Prepričali so se, da je
še boljše, če si ohranijo simpatije kapitalistov, ki »o bili pri volitvah vsekakor vplivnejši kakor brezposelni delavci. Kajti kapitalisti so imeli denarja, delavci pa po večini niti politične organizacije ne. In kalkulacija je pokazala, da je podkupovanje volileev cenejše kakor resna podpora brezposelnih. Obljube so ostale obljube.
Akcije brezposelnih je vodila Internaeionala tudi po drugih industrijskih mestih, zlasti v Newarku, Philadelphiji, Cincinnati, St. Louis,
Louisville i. t. d.
V	New Yorku je bil za 13. januarja 1874 napovedan velik obhod brezposelnih. Udeležilo se ga je veliko število delavcev; na poti so se izpre-vodu pridruževale vedno nove trume. Ko je dospel na Tompkins Square, kjer je bilo določeno, da se razide, je bila množica ogromna.
Prireditelji so pričakoval», da se tukaj pri kaže mayor in pove, kaj bo mesto storilo, da se izpolnijo zahteve brezposelnih, ali pa da se jim sploh pomaga. Razočaranje pa j ebilo velikansko.
Dasi se ni ves čas pokazal niti najmanjši nered iu lii bilo absolutno nobenega znamenja, da se pripravlja kakšen nemir, je sprejela demonstrante na trgu dotlej skrita policija. Močni od-delki so brez vsakega povoda oil vseh strani s koli napadli delavce. Nastal je nepopisen dirindaj, več sto delavcev je bilo ranjenih, mnogi med njimi težko, mnogo jih je bilo aretiranih in potem kaznovanih, češ tla so se upirali ukazom policije,
Taki in podobni do gotiki so imeli veliko vpliva na ameriško delavsko gibanje. Bil pa j«' raz-ličen vpliv, deloma dober, deloma slab.
V	državi Illinois je akcija za brezposelne porodila novo socialistično stranko, ki se je imenovala "Delavska stranka za Illinois." V kratkem času j«* dobila 2000 članov.
Tupatam so se ustanovile nove sekcije Inter-uacionale. Nekatere so pridobile novih članov.
~"for/vilo so se debate o taktiki jm razin-h sekei-jah, pa so se zanesle tudi v centralo. Vepotrpežlji-vejšiin elementom, se je zdel razvoj prepočasen. Hoteli so videti hitrejše uspehe. Zlasti boji zaradi brezposelnosti so jih spravljali v slabo voljo. Na irlašali so,.tla se ni doseglo nič pozitivnega.
Zastopniki znanstvenega socializma so odgovarjali, tla se ni moglo pričakovati nič dejanskih rezultatov, ker za vsemi akcijami ni bilo močne organizacije. (V se je doseglo to, da so se večjim množicam delavcev vsaj nekoliko odprle oči, se mora to za enkrat smatrati za uspeh; to razpoloženje delavstva se mora izrabiti v agitaciji, da se pospeši politična organizacija, s katero pride proletariat do politične moči.
Opozicija pa je le razmišljala, kako bi se dala pot razvoja umetno skrajšati. Priporočala je vsakovrstno popustljivost kompromise / organizacijami ki niso v pravem pomenu socialistične, ki pa imajo vendar vpliv na delavstvo. Zahtevali so. naj se briga Internaeionala bolj za Ameriko, pa na i prepusti evropsko gibanje Evropi.
Načelni zagovorniki socializma so odločno «nl-klanjali kompromise. Razumeli so, da bi tako sicer lahko tlosegli veliko gibanje, od katerega pa ne bi delavstvo imelo koristi, ker bi dobili največji vpliv na nezavedne mase ravno zapeljivci z velikimi obljubami.
Taki spori so imeli, iz teorije v prakso preneseni, dosti škodljivih posledic.
V	New Yorku je nekoliko sekcij izstopilo iz lnternacionale pa so pozneje ustanovile novo stranko, ki si je nadela ime .-"Socialno demokratična delavska stranka za Severno Ameriko." Njej so se pridružila nekatera «Iruifa delavska društva v New Yorku, Newarku, Williamsburgu iu Philadelphiji.	/
T a stranka je potem dvajset let reprezentira-la politično gibanje delavstva v Ameriki. Na kon gresu v Intlianapolisu 1. 1901. je stopila na njeno mesto sedanja Socialistična stranka
Poročali smo že, da so dosegli švedski socialisti pri zadnjih vo litvah sijajen uspeh. V novi parlament prihajajo kot najmočnejša stranka s sedeminosemdesetimi mandati. Konservativna Ntranka ima iestiuoseindeset poslancev, liberalcem je ostalo še aedemin-petdeset sedežev.
Prvi hip po volitvah smo bili odvisni od brzojavnih poročil, ki so jih imeli ameriški listi. Yr njih jy bilo nekaj nejasnega, kar jc morda zakrivil brzojav; poročilo je govorilo o veliki zmagi sociali stov, pripisovalo jim je pa 5/ mandatov, to je pravzaprav manj kot so jih bili dobili že pri zad njih volitvah.
Treba j«' bilo torej počakati na natančnejša poročila, ki naj bi po. ročila, ki naj bi kazala, kje je bila zmota. Kakor so sedaj vsa pota dolga, je bilo tudi tukaj treba veliko potrpljenja.
Zdaj so prišle neposredne vesti so Švedskega in mogoče si je napraviti jasno sliko. Ta potrjuje tla je socialistična zmaga resnič no velika.
Švedski parlament je sestavljen iz dveh zbornic in se v tem oziru zlaga z ameriškim kongresom.
Prva zbornica, enaka* washing tonskemu senatu, šteje 150 članov. Ti se volijo indirektuo. Voli jih 25 okrajnih zastopov in pet mest namreč Stokholm, (loeteborg, Malrnoe, Norrkoepmg, Gaefel. Te -volitve —so—precej komoltf irane. Volilni «»kraji so razdeljeni v šest skupin ; vsako leto voli druga sku pina svoj • zastopnike tra šest let po posebnem zakonu o proporc-nem zastopatvu.
Prva zbornica ima aristokrati-čen. ali bolje rečeno plutokratieen znjičaj. Izvoljen more biti v to gosposko zbornico le državljan, ki je: Prvič 35 let star, drugič naj
matije tri leta pred volitvami posestnik vsaj 50,000 kron (13,400 dol.) vrednega zemljišča; ako ni posestnik, mora izkazati najmanje 3000 kron (804 dol.) letnega do hodka.
Druga zbornica je bolj demokratična. Ona šteje 230 poslancev, ki se volijo po splošni volilni pra vici na tri leta. Volilno pravico ima vsak polnopravni švedski državljan, ki je 24 let star.
Za volitve v poslansko zbornico je tležela razdeljena v 56 volilnih okrajev. Vsako tretje leto pred volitvami se določi, koftko po slancev voli vsak volilni okraj, na dvestotrideseti del vsega pre bivalstva mora priti po en posla nec. Obenem s poslanci se volijo tudi namestniki, za vsakega po eden, ki se pokliče v zbornico, ako uganite iz kateregakoli razloga mandat. Nadomestnih ali do polnilnih volitev za poslansko nieo torej ni treba.
Pri zadnjem ljudskem štetju koncem l«*ta 1912. je imela Švedska 5,604.192 prebivalcev. Pretež na večina je poljedelska. V deželi je 359.871 kmetij in sicer veČino ma manjših; 88.967 kmetij ne do sega petih akrov; 230.477 jih meri po pet do petdeset akrov. Precej vtiliko število ljudi ima opravka v obsežnih gozdovih.
Izmed industrij je najbolj raz voni se bavi 31.921 oseb
Z rudništvo s«* bavi 31 921 oseb. vita kovinarka. v kateri je zaposlenih 23.675 delavcev, pa iz«lela vanje strojev; s katerim se bavi 21.185 delavcev. Predilnic in tkal nic je skupno s 23.700 delavci.
Te razmere pojasnjujejo, tla je v deželi dolgo skoraj neomejeno vla«lala konservativna stranka. Se leta 1908. so imeli socialisti le 37 poslancev, večina j«' bila pa v konservativnih rokah.
Leta 1911. je prišla liberalna stranka na površje. Dobila je 103j
mandate, konservativci so padli ua 64 mandatov, socialisti so jih osvojili 63.
Liberalna stranka si ni znala ohraniti svoje moči. Veliki prirast socialističnih glasov bi ji bil lahko pokazal, tla gr«* splošna struja med prebivalstvom na levo. Ali stranka je bila sama v sebi ne-edina. Njeno desno krilo se je sumljivo nagibalo na konservativno plat in obziri na te polovičarje so ovirali od ločno delo. Največ cincanja ji je povzročilo vpraša nje militarizma. Zadnja leta je postal ta tudi na Švedskem zelo požrešen. Znani potnik Sven Hcdin je posebno živalno agitira! za veliko pomnožanje armade. Kralj ose je nekoustitucioiialn udeležil te agitacij«».
Nastala jc ostra politična kriza Liberalna vla«la je precej možato nastopila proti kralju in militari-atom, ki so plašili ljudstvo z vsa kovrstnimi bajkami o neštetih špronih, o ruskih napadih i. t. d. V svoji stranki pa je vlada našla nezadostno podporo.
V volilni agitaciji j«* igral militarizem glavno vlogo. Konservativcem in tistim liberalcem, ki so pihali z njimi v en rog, je bila vojna kakor naročena. Posluževali so se je kot strašila.
Socialisti se niso »lali uplašiti in zmesti. Trdno so stali na svojoin stališču in odločno zastopali proti-utilitaristični program. Uspeh jim i«- «lal mav. Z«laj je njihova stranka najmočnejša v parlamentu.
P-od njihovim vplivom je pričakovati. tla se bo novi parlament bavil pretežno z notranjo politiko, ,z demokratičnimi reformami in s socialnimi problemi. Moč švedskega parlamenta je velika: zakone potrjuje sicer kralj, ali davčna pravica .j«' popolnoma pridržana parlamentu in praktično odločuje v politiki poslanska zbornica.
Svoboda lir socializem
Klanje narodov v Evropi.
Kar se je pričakovalo skoraj «>d začetka vojne v Evropi, se je zgodilo. Število bojnih držav se je povečalo — za «'iio s«-«laj, morda kmalu še za več. Turčija ne bojuje na nt rani Nemčije in Avstrije. Tudi otomansko cesarstvo stoji s« daj kakor habsburška monarhija pod vrhovnim poveljstvom Njegovega mogočnega Veličanstva cesarja in kralja, sedaj po krščanski in mohamedan-ski milosti Viljema 11.
Y es svet je bil pravzaprav že davno pripravljen tla s«j to zgodi. Pa vendar je udarilo kakor z jasnega, Čisto nenadoma je prišla vest, da bombardirajo turške ladje ruska mesta «»1» Črnem morju.
Brez vojne napovedi, kakor da morajo samo ob sebi umevno vse države tega sveta vstopiti v krvavo kolo, se je pričelo. In tlasi je bila politika Turčije od vsega začetka sumljiva, je povzročila vest o strelih njenih bark povsod največjo vznemirjenost.
Turčija ni velesila. Ali kot sodeležniea v voj ni velesil bi igrala vlogo, ki se tudi ne sme podcenjevati. Avstrija je bagatelizirala malo Srbijo, kakor da bi mogla nagnati njeno vojsko z mokrimi cunjani; pa vendar še ni doaegla pravzaprav nobenega uspeha proti Srbiji, in celo neznatna Črna Gora ji daje več opravka kakor bi ji bilo ljubo.
Ceni se, da bi postavila Turčija lahko okrog 700,000 mož na polje. Pritem pride v poštev, da stoji njena armada in mornarica popolnoma pod nemškim poveljništvom. fce po balkanski vojni
je prišlo nekoliko nemških generalov reformirat otomansko vojsko. Zadnje mesece pa je prišlo več sto nemških oficirjev v Turčijo, kamor so pripeljali tudi topove in drugega vojnega materiala iz Nemčije.
Bojni ladji Breslau in Goebsn, ki sta se morali ob začetku vojne skriti v Dardanelah pred angleško in francosko mornarico, sta prešli popolnoma v last Turčije, z nemškimi oficirji vred.
Zdi se pa, tla se nemški častniki ne smatra jo za uslužbence, temveč za gospodarje v Turčiji in da so oni hoteli izsiliti vojno z Rusijo.
Moč Turčije pa ni edino vprašanje, ki ga j«* vpoštevati. Ako s«' od nemških oficirjev pričete sovražnosti prelevč v popolno vojno, jc skoraj gotovo, da se klanj«- v najkrajšem času še bolj razširi.
V Italiji je ministrstvo podalo demisijo; to j«» znamenje, «la je tudi tam zopet akutno vprašanje: Vojna ali mir?
Gtška je popolnoma pripravljena za vojno. V Kumuniji je z«'l«> močna struja za vojno z Avstrijo; marš na Sedmogradsko bi bil v Bukarešti nedvomno popularen.
Bolgarska diplomacija je skrivnostna; ali v splošnem balkanskem vrvenju si ne bi mogla t raj no ohraniti nevtralnosti. Ugiba se le, ali se postavi na stran Avstrije ali proti njej. Diplomat je velesil pritiskajo v Sofiji od vseh strani.
Medtem je pa še vedno nejasno, ali j»> nie«l Turčijo in Rusijo vojna ali ne, tlasi je ruski veleposlanik že zapustil Carigrad. Ruska vlada je
Veliko je-ljudi, sicer dobrih in pametnih, ki jim je socializem sicer z trn» strani simpatičen, ki pa se ga vendar naravnost boje, in če se n«* bore proti njemu vsaj np ganejo /. mezincem, «la bi pomagali njegovemu gibanju in ga pospešili.
Boj«' se, da prinaša socializem smrt svobodi. Pogostonta ho to močne individualnosti, sposobne za velika tlela, ki pa še bolj kakor poprečni Ijutlj«* čutijo potrebo svobode za svoje življenje iu delovanje. Društvo, v katerem bi jim bilo o«l konca «In kraja vs«- pred pisano, kjer bi bilo vse njihovo življenje pod večnim nadzor« stvom, kj«*r bi morali vsako svojo misel podvreči misli večine, kjer jim ne bi ostal noben kotitVk za njihove skrivnosti, ki so jim drage prav zato. k«»r so skrivnosti — tako društvo ne bi bilo zanje le neznosno trpljenje, ampak bi zdrobilo njihovo moč, ubilo njihov polet in uničilo najboljše, kar bi mogli «lati človeški družbi.
O socializmu j«' res precej razširjeno mnenj«', «la hoče stlačiti ves svet v nekakšno ogromno ka >ai no, kjer s«* bo vse človeško ple me gibalo kakor velikanska maši nerija in kj«-r bo za korist družbe vsakdo moral žrtvovati svojo •om-bnn svobodo.
Socializem spravljajo v na sprotje z individualizmoin in misli jt), tla ni za človeštvo mogoča druga alternativa kakor ta:
Absolutna pravica osebnosti ali pa absolutna pravica družbe.
Kaj pomeni absolutna pravica osebnosti, nam približno kaže sedanja kapitalistična družba. Ta pravica votli neizogibno do načela, da j«* močnemu in brezobzirne« mu vse dovoljeno. On sme uživati desetkrat, dvajsetkrat več kakor drugi; če ne more použiti vsega, kar nagrabi, sme nakladati kup», polniti skladišča, bodisi tla stra «lajo množice drugih zaradi tega. Če ima moč. sme izkoriščati pri-rodo in Ijmli, zatirati razrede iti
narode; tinli krasti, ropati in ubijati sin«*.
Zara«li pravice ene osebnosti lahko pogin«- vsaka pravica tiso-čelih drugih osebnosti.
In ne more se niti trditi, da j«* taka absolutna osebnost res naj močnejša in boljša od drugih Kajti moči za izkoriščanje ne daje. \ kapitalistični družbi posam^z itiku pridotla, ampak denar. Iz-koriščevelac je lahko navaden slabotne/, na duši in na telesu; z denarjem s lahko kupi glave, ki morajo misliti zanj, roke, ki morajo delati zanj Lahko je napol slep, brez zmisla za barve in oblike; denar mu dovoljuje, tla napolni stene svojih salonov z umotvori največjih mojstrov in okratle za ta užitek tisoč ljudi, katerim brbil bolj namenjen. Grd in oduren je lahko, ali z denarjem .si lahko kupi ljubezenske našla «le, po prirodi namenjene drugim.
Absolutna pravica osebnosti votli v tiraustvo iu suženstvo. Ona ne daje svobode, temveč jo uničuje.
K«lor ljubi svobodo, se ne more ogrevati za skrajni individuali zetu.
Ali tudi absolutna pravica druž b»' bi bila neznosna. Tudi ona bi pomenila tiraustvo. Toda sociali zem nima z njo nič opraviti.
(*1 o ve k je individualnost. Čim razvitejši j<», tem bolj čuti to. In dividualnost zahteva svobodo in jo potrebuje kakor >pluča zraka kakor riba votle, kakor zemlje, rastlina. Brez svobode zamre indi-vidualnost, kakor povene cvetlica brez vlage.
O tem ni bilo nikdar dvoma med socialisti. In socializem ne stremi po armadi na mrtvo dresi ranih rekrutov ,temveč po orga nizirani družbi svobodnih ljudi, po družbi, ki bo individualnosti dala in zajatneila toliko svobode, kolikor je le more uživati posameznik, ne tla bi s tem škodoval družbi.
Socializem je v prvi vrsti in pretežno gospodarski problem.
Anarhija kapitalističnega gospodarstva omogoča izkoriščanje, /h tiranje. brezpravnost, -tiranijo, teptanje pravic in uničevanje osebnosti.
Da pride osebnost do svoje na ra\ne veljave, je treba gospodarskega sistema, ki prepreči tloseda nje izčrpavanje množic v prid posameznikom; treba je sistema, ki bo služil družbi. To je sistem družabno organiziranega tlela in ta je le t«'daj mogoč, ako so delovna sredstva last družbe.
V tem ni nič krivičnega, zakaj I tlelo zahteva priroda. Torej ga | sme zahtevati tudi družba, ki bo zato svojim članom delavcem da jala, kar potrebujejo, to se pravi, kar so družabno producirali.
S tem bo družba človeku zagotovila najboljše življenje, ki bo po stanju vede, tehnike, kulture mogoče.
In šele s tem bo individualnost dobila neodvisnost in podlago za svobodno življenje.
Socializem n<* uničuje svobode, ampak jo prinaša.
Boben poje in trooente jasni glas «lotii čez plan. Solnce dviga se vse rdeče;
bratec moj, krvav bo dan. *
( ez ravan pode se trume, grom odmeva od gora, strele švigajo plamnene, konj krdelo tla tepta.
B«-s in tresk in divja groza. Dež šrapnelov. meča blisk, vsepovsoti svinčena toča, krik in stok in blazen vrisk . . .
Mesta, koče v razvalinah, pomendrano vse polje, v daljo goni strah izgnance, sela in vasi gore.
Vrane krožijo tia«l poljem. V«>s sovražni zbor j«» strt. Slava! Zmaga!. .Glas je hripav.. Zadnjo zmago slavi Smrt.
Težko sope t rutina Zemlja, vzdiha tožbe iz davnin: V temnih meglah sanja bratstvo; š«> je človek Kajnov sin.
iz/.a napadov na Črnem morju poslala Visoki Por-ti ultimatum in zahteva, naj ji Turčija povrne skotit», katero je povzročilo bombardiranje in naj odpusti nemške oficirje iz svoje službe.
Odgovora še ni na te zahteve. Slišati pa j«', tla bi se turška vlada rada izognila resnični vojni Blilnje ure morajo prinesti odločitev.
Na bojiščih se položaj izza za«1nega tedna ni bivat veno izpremenil. Na Poljskem so se Nemci
prt
in Avtrijci znatno umaknili. Obe strani pravljnta za novo veliko bitko.
V Galiciji je stanje v glavnem neizpreme
njeno. V Bukovini so Rusi vnovič zasedli Četno vice.
Na zapadnih bojiščih se zdi, tla so imeli /a vezniki nekoliko sreče. Ustavili so nemško napre «'ovanje in ga baje na skrajnem zapadu celo neko liko potisnili nazaj.
advertisement
Avstí. Slovensko
L'MMM*b«tM> Hi j»n u v «na
IM..
Bol. Pod. Društvi
lakorpurirftnu M f*bruv» ■ iWNI « dri* vi ktiiiti
Sedež: Frontenac, Kana.
GLAVNI URADNIKI : Predsednik : M K AT IN OBERŽAN, Box 72, K. Minorai. Kana. Podpreds. : JOHN UORŠEK, Box 211, W. Mineral. K*n«. Tajnik: JOHN CKRNE, Box 4, Bree/y ilili, Mulberry, Kan» Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar: LOUIS BRKZNIKAR. L. Box 38. Frontsnae, K*..
NADZORNIKI: PONURAC J URŠE, Box 207 Rdley, Kaas MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana
ANTON KOTZMAN, Fronteaac, Kana.
- POROTNI ODBOR:
JOSIP SVATO. R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny LLnd, Ark. MATIJA ŠET1NA, Box 23. Franklin, Kaus.
Pomožni odbor :
FRANK SKLAK, Box 27, Frontenac, Kaus. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. ."»prejemua pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50.
Vai dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniki Vh denarne poéiljatve pa gl. blagajnika.
IZ URADA OL. TAJNIKA A S. B. P. D.
V smislu .sklepa gl. odbora A. S. H. P. P. y. dne 23. oktobra t. I. morajo \ m krajevna druitva, pripadajoča k \. s. II. P. D., |M>iiiljati vse denarne pošiljatve jil. tajniku, no pa gl. blagajniku.
Poslovanje v novem tistemu je nastalo pri društvenih tajnikih tako nepravilno, da nam »ploh ni mogoče ilr/a ti pravega reda, če bi «v denar št* nadalje pošiljal gl. blagajniku. Nekateri tajniki pošiljajo vedno nepravilno \/ polnjena mesečna izročila v gl. urad.
Zdaj šele vidim, da so motali Srbi iu celo Črnogorci resnično -in menda ¿e davno - prekoračiti bosasko iu hercegovsko mejo, vi dim, tla Rusi resno oblegajo Prze-mvsl in da so udri i celo na Ogr sko.
Na Dunaj so prihajale trume
galiških beguncev. Oblasti so ka
zale zanje nepričakovano veliko
skrb; zdi se mi, da so najbolj skr
.	HH bi le za to, da ne bi prišli \ doti
TšaT^.ravllnt ran*tbr-m.,r., *l. ta.lu.1-^ dni(fnm 4j||d|>li
in povedali
\rHi'ati v popravek. Le mnogokrat pa m^h >e dogodi, da pošlje tajnik popravljeno
poročilo na gl. tajniški urad, n«> popravi pa poročila za gl. blagajnika^ Nlično poslovanje nam naj»ravljn mnogo nepotrebnih sitnosti, ter se vsled tejja tudi računi v knjigah gl. tajnika in blagajnika nikakor ne vjemajo.
Ker »e bo jMišiljal denar ¡¿I. tajniku, odpadejo mesečna poročila za gl. blagajnika, ter bodo imeli društveni taj-
P R O L B T A It E C
posteljiuo. Ljudstvo govori, da so ški g< neralni štab in da se nobc zopet največji bogatini največji na armadna evolucija ne izvrši umazanci. Aristokratje, katerim brez nemškega odobren ja, Dva ni nič, če zapravijo en večer pri tieinska častnika sem videl kuiii Saehcrju tisoč kron in več, no poti- ko sta se z avtomobilom pripelje pisavali na subskribcijskih polah lu v vojno ministrstvo, no deset ali dvajset kron. Pač pa1 Neki politik, }u ni na glasu, se blešče njih imena pri vseh od-¡d* bi zbijal preJpustne šale, mi borih na čelu.	.	je pravil, da je med Avstrijo in
Med prebivalstvom se veliko še Nemčijo dogovor, da se po kon peče; ljudje ne zaupajo vojnemu čaui vojni Avstrija priklopi Nem vodstvu, govore o izdajstvih, o ne- -eiji; igrala bi potem v nemškem sposobnosti; glasne besede se pa cesarstvu približno tako vlogo nihče ne upa črhniti, kajti vsi i kakor Saksonska ali Bavarska, le čutijo, da so okrog iu okrog ob-'da bi ostale habsburški dinastiji dani od deuunciantov. Neki profe-j nekoliko večje prerogative. sor mi je dejal, da se je vrnila na rakih namenov pač ui mogoče Dunaj Bachova doba z zloglasnim presojati, ('e sešteje človek vsako " nadere rstvom." Veliko ljudi je vi sine dogo<lke, se mu pa ne zde bilo res zaprtih, ne da bi kdo ve- neverjetni. .
d« t. zakaj.	1 Vesel sem, da imam Avstrijo za
Tudi kolera se je pojavila mi Dunaju. Pravijo, da gre le za po Minczne slučaje; kljub temu je
hrbtom, zakaj od izbruha vojske sem se počutil kakor v ječi. Straši lio mi je bilo gledati moreče nirt
bilo treba napraviti velike bara-1 vilo po mestu ; in nikdar nisem ve
ke za nalezljive bolezni. Veliko vojakov ima tifozno grižo.
Ako ne varajo vsa znamenja, je Avstr;ia ta čas vojaško in politično pod k ura telo Nemčije. Od ljudi, katerim moram verjeti, da so poučeni, sem slišni, da izdeluje načrte za avstrijsko vojsko nem-
del, če ni človek, ki me nagovarja agent provocateur. Se mučnejše pa mi je bilo videti enak strah na neštetih drugih obrazih. Kaj bo še, uko bo vojna res, kakor pravijo, dolgotrajna, si ne upam razmišljati. Veni, da bo beda ne
pipiana.
F. R—n.
ŠTEVILKE BELE ŽENE.
kako je ua (lališkem. Med prebivalci so razširjali mnenje, da ji prignal te ljudi strah, ki ima prevelike oči. Bezali so baje pred Rusi, katerih ui bilo; v svoji zmedenosti da so smatrali naše lutkarje za kazake. Dolgo je trajalo, preden smo zvedeli, da je naša Vojska vendar zapustila Lvov, ba je zato, da ne bi bilo mesto bota-
niki nekoliko olajšano delo.	,.	. .. . ,.	,,
Toliko V pojaAnilo in v blagohotno ! barilirano. Ali dalje niso Rusi po
v pošte va nje.
Z bratskim pozdravom
.lohn ferne
DUNAJSKO PISMO.
naših oficielnih vesteh nikdar pri šli in pripravljena je že nova ar mada, da jih tudi tam vjamc ka kor v pasti,
i Zdaj. ko čitain švicarske liste
--I se mi dela megla pred očmi...
Hvalabogu, zdaj sem v Švici in| Radi bi najbrže kaj vedeli, ka zdaj imam nekaj upanja, da Vam-ko je na Dunaju. Mrtvo mesto pride to f)ismo v roke. Mislite, drugače se to ne da povedati. I >u
da je to tako enostavno? Človek sede na Dunaju na zapadnem kolodvoru na železnico, odpelje se po voznem redu čez Amstetten. Line. Salcburg, Itiomost, in ko sliši kondukterja klicati Bux, ve da je v Švici?
naj sicer ni bil Pariz, ali vendar je tam vedno vrvelo življenje Zjutraj, že ob zori, so se polnili vozovi električnega tramvaja omnihusi in vlaki mestne železnice, ki so iz vseh predmestij in predkrajev vozili delavske arma
Vsi ljudi so uutrjoči - tak je zakon narave, in trezne glave, ki znajo ločiti bajko in resnico, ne morejo niti za Elijo verjeti, da se
je živ odpeljal v nebesa.
Umreti moramo vsi ; nihče nam ne more prihraniti tega zadnjega dejanja v življenju.. Toda med smrtjo je vendar razlika. Priroda je dala človeku fizično organizacijo, ki mu omogoča, da doseže v normalnih razmerah lahko za naše pojme dosti visoko starost, in že zakon samoobrambe utemeljuje in razlaga željo po dolgem življenju. Tudi vere, ki obljubujejo človeku še večen svefpo smrti, Veliko lepši od te "solzne doline", v kateri smo'le "potniki", označujejo dolgo življenje kot plačo za dobra de-
bi pregledali še številke, ki poročajo O trajnih žrtvah kapitalizma iu našli malo moralnega ogorčenje tudi za to pri livanje krvi. Posebno pa bi bilo priporočiti delavcem, «la bi se zamislili v te številke in se potem spomnili, da je konec takih grozot odvisen le od njih, od njihove organizacije, od njihove obrambne sile, od njihov ih političnih zmag, od njihovega vpliva na zakouodajstvo iu na gospodarstvo.
(V nekoliko primerjalno žrtve vojn z žrtvami na industrialnem polju, moramo spoznati, da je druga groza še veliko večja od prve.
Pri tem primerjanju se omejimo za enkrat na Zedinjene države.
Vojni oddelek zvezne vlade je dal na neko vprašanje o žrtvah
_____s - ¡u
vsled polomljenih kosti 3.391
vsicd trčenja......... 13.572
iz drugih nasilnih vzrokov 2.471
Skupaj: 06.351
Omeniti je treba, da ne obsegajo te štev ilke vsi' Zveze, temveč le 2.'i držav, 38 večjih inesi iu distrikt Columbia. To je nekaj manj kakor 58 odstotkov vsega prebivalstva Zedinjenih d-žav. Ce bi vzeli enako merilo za vse kraje, bi morali ceniti smrtne nezgode za eno leto v vseh Zedinjenih državah 90.000.
Toda bodimo pravični do skrajnosti. Priznajmo, «la so med temi nesrečami tudi take, ki ue gredo na rovaš kapitalizma. Sicer bi popolnejša, bolje urejena in za življenje bolj kakor za kupičenje denarja skrbeča družba lahko preprečila tudi marsikatero nezgodo, ki ni industrialna. Lahko bi bilo n. pr. poskrbljeno za to, da ne bi bili otroci nikoli brez nadzorstva i t. <1. Ali če tudi odštejemo vse take nesreče, ki se morajo pripisati le "slučaju", vendar lahko pravimo brez vsega pretiravanja, da zahteva bojno polje industrije v Zedinjenih državah 50000 smrtnih žrtv ua leto; temu pa je še dodati okrog
2 milijona poškodovanih. In te številke so vsekakor prej prenizke
kakor previsoke.
V 140 letih je bilo v Zedinjenih državah v vojnah ubitih 4.">0.(MM) ljudi. Na polju industrije pa je padlo po 50.000 oseb na leto, ali 500.000 v desetih letih !
Da ni v tem absolutno nikakršnega bretirav anja, dokazuje že statistika rudniških nesreč, s katerimi se Zedinjene države lahko po-bahajo, da so prve na svetu. Več kakor 25.000 ljudi je bilo v desetih letih le v ameriških rudnikih ubitih, in sicer:
la, za moralnost in za druge pleme- ¡ameriških vojn odgovor, da so ¡nie-nitosti. Stari testament pripovedu
Tako smo se vozili včasi: zdaj I de v tovarne. Potem so oživele u-je to drugače. Vozni red — to je. lice. Vozovi in avtomobili po ce-
pravljica preteklosti. Vlaki odhajajo in prihajajo kakor nanese; nihče še ni razkril skrivnosti, ki vlada v gotovo modrem, a za na še misli neskončno neumnem obratu.
Ves teden sem čakal na priliko, da se odpeljem. Z Dunaja čin vek že še pride; ali kaj pomaga, če se vlak ustavi v St. Poeltenu ali v Sv. Valentinu, pa obtičim tam? Jaz sem hotel v Švico! Kljub
stah, pešci po t rot val jih vse je mrgolelo. Opoldne je bila gneča
največja, pa zopet zvečer. Pozno v noč je živelo to mesto, ki šteje toliko gledališč, koncertnih dvoran, varijetev, kabaretov, tingl-tanglov vsake vrste.
Vse je zdiij mrtvo. Dimniki, iz .ntei ih se še kadi, so redka prikazen. Industrijo je zadela kriza, kakršne ni pomniti od krahov " grucnderske'' dobe. Število
je o hajoslovnih letih patriarhov, ki sojini bila usojena v naravnost neverjetni množini. Krščanski zakon ukazuje otrokom, naj spoštujejo očeta in mater, pa jim oblju-buje za to nagrado, da se jim bo dobro godilo in da bodo dolgu živeli na zemlji.
(V smatrajo torej celo tisti, ki so trdno prepričani o bodočih nebeških krasotah, dolgo življenje, to " izkušnjavo", za nekaj dobrega, ji' to pač tem manj zameriti človeku, ki še ni dobil nobenega sporočila iz paradiža in nima nobenega dokaza, da more biti po smrti še živ. Vsekakor je sedanje življenje nekaj gotovega, medtem ko imamo za "drugi svet" prav
le zvezne čete po spisih, ki se hranijo v arhivih, sledeče izgube:
Vojna za nezavisnost od 1. 1775 do 1783......
Vojna z Anglijo 1*12. Vojna z Mehiko 1*46-4* Meščan, vojna 18t»l-6i>
Vojna s Spani jo in na
Filipinih 1898-1902 -......
Vojna s Francijo 179* «b»
1800, ter razne vojne z Indijanci po poprečni cenitvi
4.000
1,950 12.88« 359.528
10.813
11.(MM)
Skupaj: 399.987 Vojni urad misli, da so številke i/, vojne za neodvisnost in iz one
z Anglijo I. 1*12. prenizke, ker so podatki pomanjkljivi. Ce se pa to število tudi znatno poviša, se vendar lahko ceni, da niso izgube v
toliko podlage kolikor za bajko «» ameriških vjojuah od leta 1775. do selitvi duš in za pravljico o jar»,|«H4. presegle 450.01 K) mož. kači in o stekleni polžu
leta :	ubitih :
1903 .....	1.752
1904 .....	.......2.004
1905 _____	O OJJ2
liMHi.....	.......2.116
1907 .....	.......3.197
1908_____	.......2.449
1909 .....	.......2.668
1910.....	.......2.840
1911 .....	.......2.719
1912.....	.......2.360
temu sem moral biti naposled za- bn-zposi Inih delavcev obojega dovoljen, «la sem dobil listek do spola je velikansko. Zanesljive Unca.	(statistike nisem mogel dobiti, ali
Bil sem še srečen. Tam sem morji! čakati le 24 ur; «lo meje sem potreboval "samo" štiri dni. Poznam pa «lrug«' ljudi, ki so se te-d«'ii dni vozili do meje in tam so se morali obrniti.
Komaj se spominjam, koliko je bilo pregledovanja in nadbgova nja, «Vprav mi je na čelu zapisano, da nem že davno prestar za puško. Človek se zdi naposled sam sebi kakor kos blaga; enkrat ga revidira policijski uradnik, drugič neznan neuniformiran človek tretjič oficir, pa se kakšen kor-poral. Malo prtljagje sem imel s bo to novo gorje, zakaj slišati j(\
«»o Ijiuli, ki poznajo razmere, sem slišal, «la j«* v mestu «jotovo okrog lnO.bOO brez|Htselnili. Zadrti ni >o le industrijski in obrtni «lelav-ei; tudi trgovskih in pisarniških uslužbencev je veliko brez dela.
Draginja j«4 grozeča. Knj potna ga. «la so oblasti za živila določile maksimalne cene ' T»govci*in branjevci "nimajo" blaga; po o vinkih se p« dobi kilogram moke za 1 krono. Zadnji čas je bilo de-ževno in hla«lpo, kakor da bi se /e naznanjala zima. Prebivalstvo je obšel strah: če bo zima ostra.
seboj, ali še v to so mi vtikali nos financarji, vojaki in oficirji.
Zdaj sem se oddahnil in polagoma s«' zopet čutim človeka. Časopise čitain. Ne avstrijskih, ki so s«'«laj vsi enaki, ker morajo, če hočejo izhajati, objavljati to. s čertier jih zalaga korrspondeneni urad in druge oblasti.
Vedel sem že na Dunaju, «la smo zaviti v atmosfero laži. Ko sem tukaj «lobil časopise v roke sem se prijel za glavo. Ne «Ivo-mwt, <la se- lažejo tudi nasprotniki; toda če si prikličem v spomin razne detalj«', ki so že na Dunaju zbujali moj suni, se mi zdi taka lažnivost, n kakršno so nas tam pitali, skoraj nemogoča.
da primanjkuje premoga, ker ga je vojska in mornarica izredno mnogo porabila.
Dunaj se najlagje primerja z velikansko bolnišnico. Nihče ne pozna natančnega števila ranjen cev; mogoče «la ga vedo pri vojnem ministrstvu, pa še to ni go tovo. Biti pa jih mora strašno ve liko. zakaj vsak prostor, ki je količkaj poraben za ta namen, je izpremenjen v rezervno bolnisni en Po vojašnicah, v raznih dvor ejh. v Prateru, v vseučiliščih prostorih. po iolah, telovadnicah, ?><> vso«l so bolnišnice za ranjenec Prostovoljni odborniki hodijo po hišah prosit za prispevke za. 'Rdeči križ\ za perilo, za obleko, ziv
- Cb>v«k ima prav ico, da ceni sv oje življenje in da ga varuj«', kolikor le more. Ce bi bila človeška družba to, kar l>i morala biti po naravnem zakonu, družba ljudi za* pospeševanje svoje skupne blaginje, bi moralo imeti človeško živ-I jen je največjo vrednost, in varstvo ter zboljšavanje in olepšava-nje tega življenja bi I »i la prva naloga družbe.
V kapitalističnem sv «-tu pa vidimo krvav«» absurdnost, «la j«* življenje konja, celo življenje psička ali mačk» pogostoma več vredno od človeškega: mrtva tvarina, blago, ki si> lahko spravi na trg, šteje več kakor življenj«' najpopolnejšega bitja!
Sedanja vojna v Evropi je naj-krvavejša, ilustracija te tvrditvc. Ali treba ni ravno vojne, da se ¡ipoZua žalostna resnica «> človeški ni življenju. Ob prelivanju kr-\ i na evropskih bojiščih, na katerih padajo Ijtulj«' p«»«l koso bele /.ene kakor žito na polju, se lahko prezre ona druga vojna, ki traja leto iu «lan brez preatauka, po «Ine-
vi in po noči, in ki zahteva svoje krvave žrtve prav tako kakor boj kraljev in cesarjev.
To je vojna med delom in kapitalom, ncusmilj«'iia, brezsrčna, o-
krutna in uničujoča kakor ona s puškami in sabljami. To je vojna kapitalistične industrije za profit na račun zdravili udov in življenja delavstva. In če.se pacifisti, jhuma-nitarci, človekoljubi zgražajo vpričo smrtne žetve v Belgiji, na Fran- i coskein, na Poljskem, v Caliciji, ob Drini in Savi, bi tu» bilo odveč, «la'
Da pade v sedanji evropski vojni prav lahko toliko lju<li, če bo kaj daljša, je gotovo mogoč«». \ vojni leta 1870. 71. je bilo na o-
beh straneh 215.000 mrtvih, in takrat je hila le Nemčija in Fran cija poti orožjem. Sedaj pa se bije skoraj vse Evropa.
Toda za podlago svojega primerjanja sr moramo omejiti na ameriške štev ilke in po tem lahko ce-1
tlimo vojne žrtve Zedinjenih držav v 140 letih na 450.000 mrtv ih. |
Pogle jmo na drugostran. Iz leta 1911. imamo zadnjo statistiko o slučajih nasilne smrti v Zedinjenih
državah. Bulh'tin, ki jih obsega, je izdal Buivau of Census Mortality Statistics 1911 Za eno leto so tam sledeči podatki:
Zastupljcue z živili . .	4> 1
druga zastrupljenja ...	1.399
zast rupljcnje s plinom . .	2.113
ob požaru zgoreli ....	M19
drugače zgoreli ..............4.M»7
utonili ............................">..">71
p« naključju ustreljeni	1.327
porezani i t. «1................122
ni 11 rt vsled padca ....	8.905
nesreče v rudnikih in
kamnolomih ................2.372
pri strojih ....................1.239
na žeh»znicah..................7.09H
na cestnih železnicah . .	1.883
pod avtomobili................1.281
pod «Irugimi vozovi !...	2.237
vsled sesutja ................4b5
vsled živali ..................525
v sle«! lakote....................94
zinrzlo ............................Tflfr
od Holnčaricc ..................3.165
od strele..........................240
od elektrike ....................513
Skupaj: 25.337 Nič manj umorov ne povzročajo ameriške železnice. Na teb j«* bilo v desetih letih čez 34.000 Ijiuli ubitih, in meti temi je večina uslužbencih in delavcev. Posamezna I«--ta «lajejo sledeče številke:
1904	............ 3.632
1905	.....•...... . 3.361
190«............3.807
1907	............ 4.353
1908	............ 3.358
1909	............ 2.456
191	0............3.371
1911	............3.163
1912	............3.235
1913	............3.301
Skupaj: 34.037
Poškodovanih je bilo v enak« ni
času na železnicah veliko čez pol miljona ljudi, in sicer:
1904 .	.......... 67.067
1905 .	........... 66.833
1906 .	.......... 55.524
1907 .	.......... 62.689
1908 .	........ 56.344
1909	.......... 51.804
1910 .	.......... 68.546
1911	..........46.802
1912 .	.......... 50.079
1ÍI13 .	.......... 57.797
	Skupaj: .'»83.ÖSÖ
Primerjajmo: V št it rili letih španske in filipinske vojne je padlo 10.613 vojakov; na polju industrije pade v enem letu 50.(KH) delavcev. V 140 letih so vojne Ameriki ubile 450.000 ljudi, v desetih letih jih industrija pomori 5(10.000. Torej je iu uiorilna o<l
a
V Hagu snujejo proti vojni organizacijo, ki naj bi obsegala ves civilizirani svet. Civilizacija pa mirno trpi, da ubija nenasitni profit leto za letom več lju«li kakor vojna. Carnegie zida v llagu mirovno palačo; denar za ponoano stavbo je pa zajet iz krvi in iz smrti neštetih delavcev.
Umori na industrijalnem polju pa niso slepa usoda. Večina takih nezgod bi se lahko preprečila, ako bi se za varnost življenja |>orabili vsi pripomočki, kar jih «laj«- tehnični razvoj. Ali varstvene naprave stanejo denarja, ki ga imajo kapitalisti rajši v žepu. Dokler jih
«lelavstvo ne prisili z močno organizacijo in s svojim zakonodaj-stvom, «la iz v rie, kar se more storiti,, bo delavsko življenje p«» ceni kakor doslej.
K«laj se bo delavstvo zdramilo?
MATERIAL ZA KLAVNICO.
Naaleduji dve vesti nahajamo v ljubljanskih listih: 1: Pregledovanje črnovojnikov. V prvi polovici meseca oktobra 1914 se je vršib' pri vseh c. kr. domobranskih dopoluitvenih poveljstvih pied posebnimi zbiralnimi komi sijami izbiranje (Musterung) vseh v letih 1892, 1893 in 1894 rojenih črni vojski podvrženih oseb, in sicer za Kranjsko za politične o-kraje Radovljica, Kočevje, Krfi-ko, Novo mesto, Litija, Ljubljanska okolica, Kranj, Kamnik, mes to Ljubljana in Črnomelj v Ljubljani, za politična okraja Loga tec in Postojna pa v Opčini nad Trstom. V svrho prost«• vožnje na železnici iz bivališča na kraj te zbiralne in nazaj so dobile dotične. črni vojski podvržene osebe pri občinskih uradih posebne črno-vojniške légitiinaeijske liste, iu si-eer oni, ki ne bivajo v domači občini, na vsak način, v domači občini bivajoči pa samo na posebno prošnjo.
2. Slovesna zaprisega. 20. sept je nila v Ljubljani slovesna zaprisega vseh t a m bivajočih rekru-tov. En «lel vojakov je iniel sv. mašo v šentpeterski cerkvi in je bil nato zaprisežen na dvorišču. šentpetiTske vojašnice. Glavni del vojaštva j«> pa imel sv. mašo v frančiškanski cerkvi. Ker je bilo v cerkvi veliko civilistov, niso tno-gli vsi vojaki'noter; zato so jih razpostavili po Prešernovi ulici na Marijinem trgu, po Sv. Petra cesti in Miklošičevi cesti. Po sv. maši je imel mornariški superior v pok. č. g. Kokolj nagovor, nakar je podelil blagoslov z Najsvetejšim. Nato je rezervna vojaška godba iutonirala cesarsko pesem. Po končani službi božji so vojaki odkorakali » topničarsko vojašni oo. kjer so jih slovesno zaprisegli.
Torej <lv«1 vrsti material za klavnico: Crnovojniki in rekruti. Da pregledovanje prvih ni le ' ■ preventiven korak", nam kaž«1-jo seznami ranjencev, med kate-rimi nahajamo ttuli že ernovojni-ke In da letošnji rekruti tu- bodo dolgo ostali rekruti, je tudi goto
v	o. zakaj Smrt že komaj čaka ;>n nove žrtve.
Kako velike zalogaje ji pripravlja skrbna vojna uprava, je posneti iz druge pobožne notice, ki izdaja več nego hoče. Pravi, «la niso mogli vsi vojaki v frančiškansko cerkev; nekaj jih je torej vendar prišlo noter, iu če je bila maša za vojake, so ž«' gledali, «la so jih precej stlačili v cerkev. Ali razpostavili so jih še po Prešernovi, Miklošičevi, Sv. Petra cesti; iu Marijinem trgu. \o to jih ni bila ena stotnija! Le na Marijinem trgu se lahko komodno posta»
vi	jo trije bataljoni. Slo pa je za rekrut«'. Tu mora
lustrialna vojna še bolj fl0Vek res vprašati: Koga že vse
j jemljejo k vojakom? Torej je
vo
jašk
Ce potuje človek po Zedinjenih ¡ vendar kaj resnice na poročilih
pravijo, da asentirajo celo na eno oko slepe?
Koliko zdravih lju«li še ostane kadar bo ta prokleta vojna končana?
«Iržavah Severne Amerike, najde I Ui
v vsakem mestu, če ga je količkaj, spomenik, postavljen padlim vojakom. Kdo je že videl spomenik za ubite rudarje ali železničar j«' ?
V šolah govore knjigi- in učitelji o vojnah ter slave junaštvo o-nih, ki so žrtvovali svoje življenje. Kdo ima besedo slav«' za žrtve, ki so padle v jamah, v tunelih, v plavžih ?	•
Proti vojni protestirajo človekoljubi. Pa«*ifisti se zgražajo in jo «>b-sojajo. Iu kdo je ne bi obsojal, če si je ohranil kaj človeškega v pr-nttrf—------------
Toda kdo vidi strašno polivanje krvi na polju dela, k«h> protestira proti njemuf*
Kristus je dejal: Moje kraljev-stvo ni od tega sveta. Papeži menda razumejo, da ne zastopajo Kristusa, ker zahtevajo kraljev-stvo na tem svetu.
Papež je vladar miru. Zakaj ima torej v Vatikanu oborožene garde?
Socializem ne zahtevn. da bi sedanji bogatini v bodoče premalo imeli, ampak da bi imeli sedanji reveži v bodoče dovolj.
PROLETAREC
LIST ZA INTfcKLSh DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOUt k.
— Lastnik in i»«iaj*Ul)i ——
Jugoslovanska dilivski tiskovni tfrvžba i .aicago, Illinois.
Naročnin»: Za Ameriko $2.10 tea celo leto, $1.00 ta ptd It* ui. Za fcvropo $2.60 ta eelo lato, $1.26 ta pol lata.
Oglasi po dogovoru. Prt spremembi bivaliSCa je poleg novega nasnaniti tudi stan naslov.	_
PiImIU ilo«tnik( priulucli« Jucoal. — wcUliill.M «»•-• v Aotciiki. —
V»f pritožbe f(le<te nerednega pošiljanja lista in drugih norednonti, je pošiljati
predhodniku družbe IV. Podlipcu, 5039 W. 25. PI C.caro, III.
PROLETARIAN
Owntd and pul»lial>ail wary Tuaaday by
South Slavi« Workman's Pubisbirg Company C icafco, Illinois
Subscription rates: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half yesr. Foreign count-rita $2.60 a year, fl.ift fur half year. -:- -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (A DDRHSS):
"PROLETAREC"
400« W. 31. SThELT. CH1CAGO. ILLINOIS
Telephotif. L A WN DALE %77
CVETJE AMERIŠKE SVOBODE.
Amerika napreduje; skoraj da ne bo mogel največji skeptik več tajiti tega. Kdino kar bi se dalo pripomniti, je to, tla se giblje na predek po čudni rakovi poti.
Nekdaj je bila Amerika pribeža
svobodo, katere niso mogli najti /.a morjem. Tukaj so si ustanovili novo domovino, kjer naj bi bila v/cvetela prostost.
Naseljenci starih časov so znali ceniti svobodo, kakor pozna vrednost kruha najbolje tisti, ki ga je kdaj stradal. Naseljevali so se v tej deželi ljudje, ki so bili v svoji stari domovini p re ga a jam zaradi svojih verskih nazorov, drugi, ki so bili zatirani zaradi političnega prepričanja, in spoznali so, tla more biti njihova svobo* tla zajamčena le v svobodi vseli.
Takrat bi bil optimist lahko mi slil, tla postane Amerika res nov svet, kjer mine vsako zatiranje in se ob najpopolnejši toleranci razvije in učvrsti splošna svoboda.
Vnuki so že davno pozabili na dejanja svojih dedov in nimajo njihovih misli v glavi. Nikjer se ne razvijajo razmere po predpisih idej, ampak povsod se porajajo ideje iz razmer in se jim prilago-dujejo. Tudi Amerika ni dežela izfen naravnih zakonov in ni mogla postati poseben svet na zemlji, čeprav si to domišljajo nekateri nativistični šovinisti, ki imajo o drugih krajih le tiste pojme, ki so si jih sami ustvarili na podlagi svojega neznanja.
V	kapitalistični dobi nima svet prostora za resnično svobodo. Kapitalizem ne ve, kaj naj bi z nj« počel. Zapisal jo je pač na svoj program, ali ne zato, tla bi jo res ustvaril, temveč le zato, tla je olepšal svoje početje. Zniislil je gospodarski liberalizem. Ta je razglasil načelo, da naj vsakdo pora bi svoje moči kakor jih more: to tla je svoboda.
V	resnici je bila to le svoboda Okoriščanja. V dobi nemškega in-terregnunia so roparski vitezi ravno tako utemeljevali svojo pravico do blaga, ki so ga z mečem vzeli trgovcem. Tudi Kanihal tako lah ko opraviči kosilo, pri katerem ima za pečenko svojega premaganega sovražnika. Svobodo, ki jo potrebuje zase, si jemlje kapitali zem sam. Ali tudi tiran, ki tla po svoji blazni volji ljudi vklepatl. obešati, obglavljati, je svobodin, pa še nikomur ni prišlo na misel, <la je v tiranovi deželi .svoboda.
V	Ameriki so kapitalisti svobodni gospodje, še nekoliko svobodnejši kakor v raznih drugih deželah.. To pa je naravna posledica tukajšnjih gospodarskih razmer, izredno velikega števila ka pitallstov in izredno velikih bogastev. združenih v posameznih rokah, dasi splošno nacionalno bogastvo Amerike ne presega in niti ne dosega onega v kapitalističnih evropskih državah.
Bajka o svobodni Ameriki je še ostala. Svoboda pa je šla že davno tja, kjer muh ni. Tako radikalno je izginila, da ni niti svo hodne misli več. Možgani so se popolnoma prilagodili razmeram in prišel je vanje pravi policijski duh, ob katerem se zgražamo, ako
slišimo, kako pustoši na Ruskem
ali pa v Turčiji.
Prav ta policijski duh je poro tlil tudi zadnji ferman, ki hoče federalne uradnike in uslužbence degradirati na državljane druge ga razreda. Dobro poznamo ta na čin mišljenja. Njegov domači zelnik je v Evropi, in sicer v tistih državah, ki niso imele nikdar stikov s svobodo, predvsem ns Pruskem in v Avstriji.
Vsaka neumnost in vsaka hu dobnost najde svoje opravičilo. Tudi za brezpravnost uradnikov imajo nazadnjaki lep izgovor. Ko je bila v avstrijskem državnem zboru zadnja leta službena prag matika na državnem redu in so sc socialni deinokratje na vso moč borili za enakopravnost uradnikov in uslužbencev, so vsi zastopniki vlade z zgražanjem razlagali, ka ko bi Škodovalo službi in kako bi občinstvo izgubilo zaupanje, če bi se uradniki aktivno L«vili s polit i ko.
14 Državljan, ki ima opraviti z uradnikom, mora imeti zavest, tla je mož, ki uratluje, popolnoma nepristranski."
"Kako naj občan zaupa urad niku. če spozna v njeni svojega političnega nasprotnika!"
"Uradnik mora služiti državi in nikomur drugemu ne."
Take in podobne modrost i so prodajali gospodje ministri, ki za nič na svetu ne bi bili mogli povedati svojih pravih razlogov.
Razume se, tla v urad ne spada politično strankarstvo. Tam bi moral vsak tlrzavljai najti enake pravice. Tam se tudi ne bi smela uganjati nikakršna agitacija. Ali take nepristranosti še nikoli niso dosegli ukazi in fermani. '."¡deli smo politične oblast i. ki so od u-službencev zahtevale prisego, tla ne pripadajo tej ali oni politični stranki: ali te oblasti so sestavljale volilne imenike, v katerih je
bilo vpisanih na tiaocr mrtvih 4vo-lilcev/ za katere so na dan voli tve glasovali zelo živi ljudje.
Uradniku . lahko prepovetn izražanje političnega prepričanja; zato mu vendar ne morem vzeti njegovih političnih nazorov, če jih ima. Le hinavca lahko napravim iz njega s takim pritiskom, in to je gotovo slabše, kakor če mu do-volim, tla sme svobodno kakor vsak človek kazati svojo politično barvo, v uradu pa skrbim za ,to, tla se tam ne v gnezdi pristra-nost.
V Ameriki bodo gotovo opravi čevali svoj korak, oziroma ga bodo hoteli opravičevati tako ka-kor v starem kraju. Ali ta opra» vičba je tukaj prav tako iiičvretb na kakor tam.
Predvsem se ne more s stališča enakopravnosti pripuščati nobena dvojna mera. Svoboda političnega prepričanja je temelj vsega zdra vega Ustavnega življenja; če velja ta svoboda za enega, mora veljati za vse. Tudi državni uradnik prodaja državi svoje delt», ne pa I svoje duše. Ako je vstopil v službo Zedinjenih držav, lic more za-raditega izgubiti svojih državljanskih pravic.
Druga nevarnost takih naredb je pa 1a. tla pravzaprav še le no-jspeŠijo nezdravo, krivično stran-i karst vo. O izvrševanju takih fer-: manov sodijo navsezadnje tisti, ki vladajo. Ljudje, in ne bogovi. Pa bodo preganjali politične nazore, ki jim niso všeč, za druge i pa bodo gledali skozi prste in jim dajali celo potuho.
Tako je drugod, t Ako je delo ma že v Ameriki, in če bi obveljal Ojpeiijeni ukaz. bi se taka pristra-nost vkoreninila kakor rak.
Le malo svobode je še v Ameriki. Ostanke, katerih še ni moglo poteptati kapitalistično nasilstvo, j»» zato treba braniti s tem večjo vnemo. Socialistična stranka jih bo branila.

Socialisti za svobodo uslužbencev.
•Vlada je izdela ferman, s katerim jemlje svojim uradnikom in uslužbencem njih politične pravice in jih hoče predelati v mašine. Po vseh vladnih uradi,h so se objavili veliki rdečemodri plakati z napisom:
WARNING against Activity in politics by fe dcral offievrs and employes.
Ta ukaz prepoveduje zveznim uradnikom in uslužbencem vsak politični gihljaj in vsak mig; čudno da jim še milostivo pušča pravico glasovanja.
Po tej čudni ortlinanci ne smejo uradniki in uslužbenci:
"Biti kantlidatje, delegati ali namestniki na katerikoli politic ni konvenciji, enako ne smejo tam biti uradniki ali njih zastopniki;
biti uradniki kakršnekoli politične konvencije ali kaukusa, tam govoriti, podajati predloge, iztle-lavati resolucije ali pomagati pri njih izdelavanju, zastopati druge osebe na sestankih, ali pa se jih očitno udeleževati; biti član kateregakoli političnega odbora ali podobne organizacije ;
biti uradnik političnega kluba ali biti sploh delaven v kakšni politični organizaciji;
udeležiti se priprav, organiziranja ali vodstva političnega shoda ali zbora; govoriti na takih shodih ali pa se jih sploh udeležiti drugače kot v lastnosti navad nega poslušalca:
javno izražati svoje politične nazore, udeleževati se političnih debat ali posvetovanj, obhajati distrikte ali prositi katerokoli stranko, frakcijo ali kandidata za podporo;
povzročati pohujšanje pri primarnih ali pravilnih volitvah v volilnih lokalih, zbirati glasove, pomagati volilcem pri zaznamovanju glasovnic, voditi volilce k primarnim ali pravilnim volitvam. služiti kot paznik ¡i1i zastop nik politične stranke v volilnem lokalu; pomagati pri seštevanju glasov ali na kakršenkoli način sploh delovati v volilnem pros.to-ru, izvzemši tla odda svojo glr# «ovni co;
biti kakršenkoli volilni .uradnik ;
izdajati ali pa biti uredniško finančno ali pa kot ravnatelj spo jen s kakršnimkoli političnim ča so p i so m ;
pisati za javnost ali pa objavljati kakršnekoli dopise, podpisa
ne ali nepodpisane članke za ali proti katerikoli politični stranki, kandidatu, zakonski preti logi ali frakciji;
udeleževati s«* kampanje, tičo-če >c regulacije ali pa potlačenja trgovine z opojnimi pijačami; kandidirati za nominacijo ali voliti ali izvrševati mestne ..urade':
razširjati volilno literaturo, znake ali gumbe, ali pa nositi ta ke znake in gumbe v službenem času;
oskrbovati podpise za politične peticije ali za iniciativo, za .pre klic, za referendum, ali pa iioini-nacijskc peticije;
sodelovati v kampanji za žensko volilno pravico;
biti političen voditelj, hiti očitno v zvezi s kakršnimkoli političnim gibanjem, s kakšno stranko nli frakcijo ali z uspehom ali porazom katerega si bodi kandidata pri volitvah za javen urad ... 99 Lepi ukaz bi se bil dal veliko bolj enostavno sestaviti. (V bi se bilo reklo: "Uradniki se smejo v svojem prostem času najesti in napiti, če imajo denarja za to, na spati če imajo časa, napraviti toaleto — vse drugo jim je prepovedano," bi se dosegel enak namen prihranilo pa bi se bilo precej pa pirja in črnila.
Socialistična stranka je takoj vstala proti takemu omejevanju državljanskih pravic in je storila primerne korake. Odbor za aktu alne akcije je izdal sledeči PROTEST: Socialistom v Ameriki in delavskemu tisku!
Ker je komisija za civilno službo v Zedinjenih državah pravkar izdala ukaz, imenovan "Svarilo federalnim uradnikom in uslužbencem pred političnim delovanjem," ki bi, če bi se izvajal, po menil uničenje politične svobode in ustavnih pravic zrf več stoti-soč nastavljencev v javnih službah, in ker je .uvedena kampanja za popolno poteptanje svobode govora in političnega delovanja kakor dokazuje slučaj, ki nam jo bil naznanjen, da je bil neki pošt ni uslužbenec odpuščen in se je drugim grozilo;
i ker bi bil vsak v javni narodni službi nastavljen državljan, če bi se nadalje postopalo na ta nftČln politično ponižan na sužnja ;
ker zahteva socialistična stran ka vedno in povsod za nastavljen ee v javnih službah popolne pra vice, vštevši pravo do uživanja
politične svobode in organizacije, \ tlo kolektivnih peticij in pritožb je bilo sklenjeno:
Naj se odbor za aktualne akcije obrne tlo vseh članov in funkcionarjev socialistične stranke, do narodnih, državnih in mestnih instanc, tlo socialističnega in delavskega tiska, tlo vseh delavskih organizacij in tlo vseh prijateljev svobode, naj sc združijo z nami in pomaga jo z vsemi sredstvi, da se doseže preklic tega nezakonitega in nezaslišanega ukaza; nadalje je sklenjeno, tla se pozove kongres in predsednik Zedi njenih držav, naj storita potrebne korake, tla se doseže preklic tega ukaza iti /.«gotove vladnim uslužbencem državljanske pravice, vštevši vse politične pravice, ki so zajamčene vsaxemu ameriškemu državljanu, kakor tudi pravic <U» organizacije, vlaganja peticij in pritožb.
PADLI NA POLJU DELA,
V Koyalton, III», so pokopali "»G rudarjev v enem dnevu. Sest-inpetdeset žrtev eksplozije, ki je nastala, ker so sc vžgali plini. 2*5 drugih rudarjev je bilo v smrtni nevarnosti. Dve vdovi ponesrečenih delavcev sta umrli vsled razburjenosti, ki se je polotila vsega prebivalstva zaradi strašne nesreče.
Pravijo, tla je zakrivil katastrofo nepreviden delavec, ki je šel s svetilko .v rov, napolnjen s plini in že prej označen kot nevaren.
Ne vemo, čč je bilo ravno tako. Upajmo, da	f»reisk«va po-
jasnila. Ali nekatere misli prihajajo človeku brez prevelikega truda v glavo.
Vsak rudar ve, tla pomenijo plini v rovu največjo nevarnost. Kdor nima samomorilnih namenov najbrže iie pojde z lučjo v rov, če ve, tla so tam plini, ki se vžgo. Kdor pa hoče izvršiti samomor, si bo najbrže izbral drug način, ki bo zanesljivejši.
Vsiljuje si- torej predvsem vprašanje: Kako je bilo poskrbljeno, <Im je vsak delavec poznal nevarnost tistega rova, če sc je vedelo, tla so v njem plini?
"Označi" s(- nevarnost rova lahko; ali neverjetno se nam zdi, tla bi se bila zgodila nesreča, ako bi bili \ si delavci vedeli za to "označbo", akt> bi bil zanjo vedel tudi tisti delavec, ki je baje zakrivil eksplozijo.
Zanimivo bi bilo tudi vedeti, če ^o s»* morali plini nâbirati v rovu. dokler se m zgodila katastrofa, dasi je bila nevarnost že znana.
Poti pritiskom rudarske organizacije in vsled pogostih nesreč v jamah so bili sklenjeni razni zakoni za varstvo rudarjev. Tudi jamsko nadzorstvo je vpeljano v rudnikih. Ali v kapitalističnem svetu imajo zakoni v priti delavcem zelo omejeno veljavo; zakaj naprave za varstvo življenja, izdatna ventilacija in take reči stanejo denarja.
Denarna mošnja je najobčutljivejši organ kapitalizma. Zakoni, ki se je dotikajo, so vedno bolj papirnati kakor živi.
Rudarji bodo imeli boljše varstvo, kadar bo varnostni aparat v njihovih rokah. Ker gre v jamah za življenje in smrt delavcev, je vseskozi pravično, če sc izroči nadzorstvo varstvenih naprav in jamskih uredeb delavcem oziroma zaupnikom.
Ali to dosežejo rudarji šele ta krat. kadar bodo tak<j močni, tla se bo njih zahteva morala slišati in vpoštevati. Zato morajo biti delavci močni v svoji strokovni organizaciji, imeti.pa morajo tudi politično moč.
To so vprašanja, ob katerih delavci lahko spoznajo, tla ni vseeno, ktlo dela zakone.
Pustite male k meni priti
ROOSEVELTOVE SKRIVNOSTI
Blažena je Amerika, tla ima Dorčeta Roosevelta ampak bati ne zasluži, ker ga Se ni izvolila za svojega carja. Tetldy I., po božji milosti emperor Zedinjenih držav 1— to bi bil imeniten naslov in Amerika bi bila potem brez strahu.
( e more sploh ktlo rešiti United States, je to na vsak način edini Roosevelt. Ne le tla je lop mož, da je nameten in učen. tla je dobil X obetov o nagrado za zasluge,- k» si jih je pridobil za mir — eolonel Roosevelt ie tudi edini ki bi mogel srečno voditi ameriško vojsko, diplomat Roosevelt je edini, ki se mu odpirajo vse tajnosti. Vse!
Kapitalizem in vera hodita ved no vštric. Kapitalizem ve, da je vera dobra priganjalka. Bič in knuta ne bi opravila toliko koli kor pobožni opisi nebesih slasti in peklenskih muk.
Tudi v Ameriki se cerkev nima pritoževati. Otl rimsko-katoli-škc do one katoliške v Zion City, otl presbiterijanske do rabinske vsem dobro godi. Pobožnost je nujna in cvete v Zedinjenih drža van, četudi to cvetje ni lepo in nc diši. Sveto pismo se tleli za stonj; v hotelu ga najde človek na nočni omarici, za razvedrilo in za uteho obenem.
V	tem svetem pismu je nekje povedano', da je Kristus posebno ljubil otroke.
Tudi bogaboječi kapitalizem jih ljubi. Svojim kupujejo miljonarji igrače za take svote, d« bi si drugi ljudje s takim denarjem priskrbeli pristrešja; otrokom navadnih smrtnikov pa daje kapitalizem zaslužku.
Tajnik za Compulsery Educa-j tion v ('hicagu.jpir. W, L. Bodine je dovršil preiskavo o zaposlenosti štirinajst tlo šestnajstletnih iir potla ta mesec svoje poročilo šolskim oblastim. Preiskava se je bavila s številom 4.257 otrok m Bodine prihaja na podlagi njenih' rezultatov do zaključka, tla jo zakonodajstvo za varstvo otrok pomanjkljivo in tla je treba iz datno povišati število tovarniških nadzornikov. .
Tajnik pravi, tla pošilja veliko takih staršev svoje otroke v tovarno, katerim.ne bi bilo treba tega. Mnogo teh otrok dela za en dolar na teden. Večinoma dobivajo fantje v teh letih po 3 do G, dekleta po 3 tlo 5 dolarjev na teden.
Preiskava sc je izvršila v sku pinah.
V	eni skupini so sc dognali sledeči podatki za dekleta:
Deklet z
javnih privatnih tedenska plača šol	dolarjev
	5........ 2..........1 do 2
29........ 18..........2 " 3
213 ........ NO..........3 " 4
383 ........283..........4 " 5
199........78..........5 " 6
r>4.....t: . 32..........b " 7
ir>........ 3..........7 " H
3........ 80.........8 in čez
1H4........ 4....neznana plača
72 ........ 23.......hišno delo
4K ........ 28____delo po kosih
22......se uče in nimajo plače;
za mladeniče: Dečkov z javnih privatnih tedenska plača šol	dolarjev
6	. . ..____ 1..........1 tlo 2
21........ 3..........2 " 3
126 ........ 45..........3 " 4
508 ........309..........4 "	5
521 ........ 162..........5 "	6
165........47..........6 " 7
7..........7 " 8
5...........8 " 9
33......
17......
4........ 3..........9 " 10
237 ........ 97. ...neznana plača
17......V 5.......brez plače
40........ 11.. .delo po kosih
Iz obeh navedenih skupin je zaposleno 601 dečkov in 86 deklet v tovarnah, 537 dečkov in 200 deklet v offieah, 346 dečkov in 291 deklet v prodajalnah, drugi po raznih opravkih.
Več kot 200 teh otrok je bilo poslanih nazaj v šolo, ko se je dognalo, tla ni prav nobenega razloga, zakaj tla naj tlelajo.
Po družinah so nabirali informacije inšpektorji za Uompulsery Kdueation. Našli so, tla je bilo 800 teh otrok iz "dobrih družin" 2265 pa iz "precej imovitih" Izmed 2416 otrok v starosti H do 16 let jih je prišlo v šoli le 196 i do osme stopnje, 246 le tlo pete stopnje. Sede m jih je šlo že po prvi stopnji u« tlelo (!). 35 po drugi, 72 po tretji, 711 po šesti, 718 po sedmi.
Očetje 534 otrok so bili rojeni v Ameriki, otrok samih je bilo rojenih 2390 v Zedinjenih državah, 50 pa v tujini.
Prizadete družine so imele sledeče dohodke na teden:
498 .............izpod 10 dol.«
628 ................10—15 "
577 ................15—20 "
435 ................20—25 "
358 ................25—30 "
544 ...............čez 30 dol
Mr Bodine zaključuje svoje po . ločilo z zahtevo, tla se pomakne meja za obligatni šolski obisk od 14. tlo 16. leta in da se pomnoži tovarniško nadzoruištvo.
V času. ko dosega brezposelnost odraslih delavcev nezaslišeno višino, je posebno zanimivo, kako jim dela kapitalizem konkurenco z otroci. Seveda si tudi marsika-* teri delavec misli, tla je to nekakšen 'priboljšek' če dobi fant ali dekle \ soboto tudi kakšen dolarček. Ali to je tako neumen račun, tla ne more biti bolj. Kolikor otrok zasluži, toliko dobi oče premalo; kapitalist si na smeje v pest, ker mu delata oee in sin za tisti denar, ki bi ga moral očetu samemu plačati, povrh si pa še prihrani pri vsakem otroku po enega odraslega delavca, kateremu bi moral plačevati popolno plačo.
Cele družine morajo zaradi, otroškega dela ostajati brez zaslužka .otroci pa imajo ta dobiček, tla so ogoljufani za šolsko izobrazbo, tla so vsled tega za h tekmovanje v poznejšem živi je- J nju manj sposobni in tla jih prezgodnje, za njihov organizem večinoma pretežko tlelo zadrži v telesnem razvoju in oslabi.
Da, kapitalizem pravi s Kristu-. som:
Pustite male k meni priti!
Pred volitvami je govornik Roosevelt — mož je namreč velik v vsem — govoril dijakom prince-tonskega vseučilišta. Kar je povedal, je bilo tako senzacionalno, tla se Wilsonu nikdar ne bo moglo odpustiti, tla ni tisti hip sklical vojnega sveta v Washington.
Takole je govoril naš slavni polkovnik, ki bi po pravici moral biti vsaj maršal:
"Dežela ima dolžnost, da pride v tako stanje, da bo mogla braniti svoja prava, ako bi se kršila. Sam sem videl načrte najmanje dveh držav, sedaj udeleženih v vojni, za osvojitev naših velikih mest in za njih okupacijo, s katero naj bi se izsilila odkupnina, ker je naša stalna vojska prešibka, tla bi jih mogla braniti. Videl sem določane načrte za osvojitev San Francisea in New Yorka in za njih okupacijo .dokler ne bi bila plačana odkupnina, ki bi strašno oškodovala našo deželo in dala sovražniku fonde za vojno."
V svojem daljšem govoru je dejal nekdanji predsednik;
"Upam, da se ta dežela pobriga, tla bo vsak mož znal «t rol jat i in «la bo primerno vojaško izuri jen. Tudi je moia resna nada, da. dosežemo naposled tak mednaroden položaj, v katerem bo orga nizirana sila ki bo složno zlomila J odpor trmoglave države; ali vir tleli smo, tis je kos papirja ali kakršna pogodba enostavno brez cene in tla se lahko razpiha kakor cesten prah. Boj se nikdar ni dobil ■ z obrambo, ampak treba je
udariti, pa ne lahko udariti."
No, ne pravimo, tla je posebna škoda za človeka, če zna streljati. Ali ono drugo, kar je mister Roosevelt govoril o skrivnostnih vojnih načrtih, obuja našo radovednost.
Tristo medvedov! Povsod imajo vojne načrte poti deseterimi ključi. Avstrijski general ne pozna avstrijske, nemški ne nemške •» ordre tie bataille, dokler ne dobi ukaza, da jo izvrši. Naš eolonel pa vidi na svoje oči take skrivnosti !
Radi bi vedeli, kje jih je mogel videt i t
No, tak mož. kakršen je Tetldy, sc gotovo ne laže. Saj se .mu še nikdar ni dokazala laž. Iti če je v tem slučaju govoril resnico, je lahko uganiti, kje so njegove oči uzrle tiste tajne in senzacionalne načrte.
Nikjer drugod jih ni mogel videti kakor v sanjah.
Socializem je edina tolažba zatiranih: Zakaj daje jim jamstvo, da bo enkrat zatiranja. konec.
Socializem uči, da je vera pri vatna reč. Ampak zloraba vere ni privatna reč.
Krščanstvo bi bilo lepo in simpatično; le da ga nikjer več ni.
Roosevelt je dobil Nobelovo nagrado za mir. Tisti denar mu ieomogočil, da zdaj laže agitira za militarizem.
PROLETAKfciL
gf IZ NASELBIN.
m
Nokomis, Ul. 23. okt. m bil K. S. Doiu postavljen z na-
sedaj manj potrebne ¡zveličanja
Cenjeni aodrug urednik! Naš menom, da se ho slovenski narod I kakor prej? In izvelt&iije mor«
shod dne iN. t. m. je dosegel ne j v njem izobraževal? Ali ni sociali pričakovano veliko udeležbo. Ude, | stični klub št. 131 v Pitsburghu žili no se ga h par izjemami vsi klub slovenskih rojakov? Ali ni Slovenci na Nokomis. Prišli so 1 bil tudi zanje K. S. Dom postav-
tudi iz Witta in Coaltona. So-drug K. Kristan nam je v svojem izvrstnem govoru pojasnil namene in eilje socializma. Pokazal je delavcem, da je edina sociali stična stranka na svetu, ki se poteguje za pravice delavstva. Zelja vseh navzočih je bila še večkrat slišati govornika.
Ker so zemljiški piratje na Nokomis in v okolici zadnji čas po stali zopet zelo aktivni v atenta tih na delavske žepe, svarim slo venske delavce, da se jim ne vse-dejo na njihove limanicc. Oglej mo si nekoliko eii kularje,. katere razširjajo okoli. "Mi prodajamo stavbišča v bližini Peabody mine No. 10, kjer se dobro dela, ter navaden delavec zasluži $6.50 na dan, dober delavec pa'od * do 10 dolarjev. Superintendent nam je povedal, da bode zaposlil nadalj-nih 300 delavcev." In tako dalje» Prva laž je. da se dobro dela. Le tos smo bili tri mesece brez vsa-ce/a dtla, zdaj pa se dela po tri dni na teden. Druga laž je ona o velikanskem zaslužku, ki izgleda kakor senatorske plače. Resnica je, da poprečno niti $4.00 ne zaslužimo. Tretja laž je, dir se more zaposliti nadaljnih 300 dela v* cev. Jaz ne vem. kam jih misli gospo;' superintendent dati. Ali uas misli stlačiti kakor sardine v Skalijo! Zakaj ne da dela tistim kateri že tedne čakajo nanj? Logično, ker jih nima kam «lati. Ako pa more kqrun dati delo, imajo pa glasom pogodbe mod kom pa -nijo in organizacijo prednost premoga rji iz Taylor Spring, kateri rov že počiva od 1. aprila. Uradniki tukajšne lokalne unije št. 14H4 U M. W. A. tudi natančno gledajo, da se pogodba upošteva. Zato so tudi sedaj sprejeli protest proti zemljiškim agentom in ga v letakih razširili, kazoč pravo sliko delavskih razmer v tem mestu Naj fše omenim, da so lansko leto zemljiški agenti # na pravili izvr sten biznis, da so delavci, misleči ako kupijo lot. da dobe takoj de lo po večmesečnem brezuspešnem čakanju odšli s trebuhom za kruhom. kakor tudi da so stanovanja in živež tukaj tako draga kakor tnalo kje drugod.
J. Mekinda.
gen
Za socialiste v takih razmerah pač ni sramota, če gredo v dom
edino le on izposlovati. Po njegovem nauku ne pomaga, če človek pošteno živi. To ni nič. Živi kakor hočeš, ali samo daj. («rehi se že pofiksajo, če je denar. Kjer pa denarja ni, — well - jaz odpuščam grehe, kjer ga je več.
drugega naroda In če mislijo go-	mi znano, katero naselbino
spodarji K. S. Doma, da bo soeia- bo sedaj osrečil s svojo navzoč lizein ubit, ako mu oni zapro| »ostjo. Pa kjerkoli se nastani,
pošljem tem potom njegovo izpričevalo. Najbolj sirov in neotesan »lov. duhovnik je, kolikor jih poznam. .Svojemu lastnemu fara-»u jih je par priložil. Socialisti so prekucuhni, in mislim da ako
0111
vrata, se zelo motijo. Ali zanje je sramota, če se ve, da ji' v mestu slovenski doni, pa da za slovenske socialiste, ni prostora v njem.
Drugi ljudje spoznavajo iz tega, da so oni, ki nosijo zvonec v
Domu. kratkovidni, ockosrem lju-	nnjdc kje bolj vžitne kot so v
dje in dobe o slovenskem narodu	Springfieldu, bo za vsako kosilo
prokleto slabe pojme, ker mislijo	enega pohrustal. Zatorej bodite
potem, da so vsi Slovenci taki	* njim dobri, kjer ga imate. Je
inevžarji.
Slovenski socialistični klub se je razvijal doslej, pa se bo razvijal tudi poslej. Socialize in bo na predoval povsod, kjer so delavci
Premisliti pa je «tedaj treba, pmlžgeni agenta skehov »Mm Fa-ako niso vsled slabih delavskih turja, ostane moje ime v ureduiš-razmer dohodki dosegli višine, tvu, ker hodi on silno rad do su-katero jt* on želel, ali so dušice' perintendenta, da se zapiše v črne
bukve. Ako pa le hoče Fatur ime, naj pošlje uredništvu $25.00 za sklad štrajkarjev. Potem mu'bodo pa povedali ime.
Se nekaj o avstrijskih patriotih. Kdor izmed Slovencev se poteguje za avstrijsko politiko ali vlado, ni vreden, da se prišteva med pametne ljudi. Obširneje ne bom pisal o tem, ker je stvar že vsakemu znana. V tej zadevi čestitam slovenskemu socialističnemu časopisju, ker pišete resnico. Dol z vojno, s kapitalizmom in s kronauimi troti, ki se imenujejo cesarji, kralji it.d. Kdor povzroči vojno, ta naj trpi posledico.
Delavske razmere niso ravno preslabe, dela se skoro vsak dan, ljudi je pa tudi polna campa. Maj-na je unijska.
.. Pozdrav vsem slohodomislclccm.
Ojaški opazovalec.
menda precej vse. ali julio od žclvv ima posebno rail, odkar jo je v Jolietu pokusil.
Rojaki! V slučaju da slov. du- ¡ hovniki niso no uikeljnu, kot j<
SVOBODOLJUBNA AVSTRIJA
ker skrbi za to že kapitalistična | profili rekel, in da bi bili nekaj šiba. Ali če bi gospodarji Doma!<*«sa brez njega, pomagajmo si kaj mislili na čast slovenskega j brez njega. Ako pa je kakšna ne-itneua, bi sami skrbeli za to. da delja le predolga, hodi tukaj še pridejo vsi Slovenci pod to stre | vsem enkrat ponovljeno, da so
ha. < e nočejo, naj se pa nikar ne pritožujejo, da jih sodijo drugi narodi po.tem, kar vidijo. Pozdrav sodrugom!
John (iačuik.
klubove seje še tudi vnaprej vsako četrto nedeljo popoldne v dvorani sodr. M. Jotites. Dobro doili.
Poročevalec.
Springfield, 111.
Z delom se je obrnilo v tukajš
Pittsburgh, Pa.
Prišel sem iz Johtistona, Pa. v Pittsburg in sem bil tudi v K. S. Domu na 57. Buttler St. Moram reči ,da je ta K. S. Dom v Pitts-burghu eden najlepših izmed vseh slovenskih 'Domov' po širni Ameriki.
Prašni sem, kje da zborujejo slov. soc. klub št. 131 z namenom, da bi šel na zborovanje, ker je bila ravno druga nedelja v mesecu. Ali začudil sem se, ko sem dobil odgovor, da zborujejo sloven» ski socialisti v poljski dvorani na 45. Plumber St. Prasam, kako da je to, in zakaj da ne zborujejo v svojem K. S. Domu t Na to je bil odgovor, da socialistov ne marajo v K. S. Domu.
Ne morem si pomagati, da bi ne vprašal teh slavnih mož, ki imajo besedo pri K. S. Domu v Pitts-burghu, zakaj da se ravno socialistov tako boje, da jih ne marajo notri? Nič bi ne rekel da so pri K. S. Domu sami kapitalisti; potem naj bi se že bali. Ali j« nasprotno ravno, niti enega kapitalista ni med njimi, in%sploh mislim, da ni v vsem Pittsburghu niti enega slovenskega kapitalista, ampak sami trpini in od kapitalizma zatirani tlačani. In ravno ti trpini «e socialistov boje, da jih še ne marajo, da bi v K S. Domu zborovali.
Dragi mi gospodje K S. Doma, malo premislite, kaj vam sedaj povem. Ravno socializem je edino sredstvo, s katerim se more priti do pravic, katerih dandanes nimate. Odpraviti hočejo socialisti kapitalistični jarem, pod katerim vas tlačijo na vse načine. Vi pa prenašate kakor pohlevni backi vse radovolino in še podpirate jih, dasi so največji sovražniki delavstva in vas Ali nasprotni ste so-eialistom. namesto tla bi jih podpirali in ic sami postali socialisti in se borili proti kapitalizmu. Ali
Ojo, Uolo. Cenjeni sodrug urednik! V št. 232. "01. Naroda" sem njih-premogokopih nekoliko na Vital, kako velikodušni so rojaki bolje. Pa vendar ne znatno, in ne v Komerset, Colorado. Darovali so svetoval bi slov. prernogorjem. da namreč svoto $41.50 za sklad rev-bi semkaj hodili za delom. Rovi nih družin v starem kraju, za kar so prenapolnjeni ljudi in delo se jih je 4401. Naroda" pohvalil in jako težko dobi.	- \ postavil za zgled vsem ostalim.
Vse drugo se vrši tako v navad- Čestitam vaiu, rojaki \ Somerset, nem sporedu. Samo v soboto dne zavidam vas pa zavoljo tega ne, 24. oktobra je bilo med tukajšni- ker sem prepričan, da bi ne bili mi Slovenci opaziti, da se je nekaj tako darežljivi, ako hi se ne naha-izrednega zgodilo. Nekteri so imeli jsli v tako kritičnem položaju, bolj dolge, drugi žalostne (verrv Zelo lepo je in hvale vredno po-fe\v), in zopet drugi nekako za- magati revnim po svoji moči. Se dovoljne obraze. Nisem vedel, kaj j l«4!*«' •>' P» bilo, Somcrsetčani, ako je vsakdanji izraz teh meni dobro'bi bili vi lansko, leto v septembru, znanih lic tako izpivin.-nilo	ko je i.il razglašen št raj k po vsej
šele pozneje sem izvedel, kaj Coloredi, pustili delo in šli na je vzrok te spremembe. Zapustil štrajk; potem bi ne inu li tega manas je Rev. F. Šaloven. In sicer de/a, ki ga imate sedaj. Tega je v taki naglici, da ni imel časni"Naroda" pozabil omeniti, in ključev in pisem izročiti na pri 1 P" niojiuii mnenju je dotiena svota Stojnem mestu, kakor bi se to ap<»-.| vrliko premajhna, da bi se tak ma-dobilo. Izročil je to kar fantu, kiM«V- opral; lahko darujete vsak je opravljal službo cerkovnika. In i "u s« e kakih $40.00, ker v enem kuharica ni imela časa pospraviti ,, tu M' n,'kaj priskeba.
posode, ampak jo je pustila karj ,)a|.i<" čital v neki drugi st.itov alpinske montanske rabljeno na mizi	"01. Naroda'da so skebje i/ 40 vrst konfisciranih.
Seveda je Amerika v toliko¡Tercio, Colo. tudi nekaj poslali za! Sedma stran: V članku prosta dežela da človek ki ima'dotični sklad. Vse leto so bili tiho tovno vrenje" 12 vrst konfisci-sredstva za to, lahko vsak treno-'P1*' «vojen» umazanem delu, »edaj, ranih . .
Naznanili smo, da je začela ruskem namesto ustavljenega "Rudarska organizacija na Sloven-skom namesto ustavljenega "Ru da rja" izdajati strokovno glasilo "Rudniški Delavec". Čitatclji nam lahko verjamejo, da ni v njeni prav nič "puntarskega". To razumemo, zakaj če bi si list. le količkaj drznil, bi mu junaška policija tisti hip zavila vrat, kakor je storila z "Zarjo" in z "Rudarjem".
Ali- zdi se, da zdaj v Avstriji vsa skromnost nič ne pomaga-
Državnim pravdnikom se zdi že senca odkritosrčne besede nevarna, pa zato konfiscirajo in konfis-cirajo in konfiscirajo, da jim bo kmalu moralo zmanjkati rdečih sv inči kov.
Pred nami je 3. številka 44Rudniškega Delavca". Ta izgleda lepo! Prav po avstrijsko!
Odprimp ga. Druga stran: Več kot polovica je bele. Kn cel članek z naslovom vred j«; konfisci-ran.
Tretja stran i Polovica je bela Iz članka "Pretiranje cen kruhu" je 7 vrst konfisciranih Nadalje je en cel Članek, zopet z naslovom vred konfisriran
(V t rta stran: 26 vrst konfisciranih.
Peta stran: Več kot pol strani j»- bele; cel članek konfisciran,
naslov z njim.
Šesta stran: V članku "Iz obra-
Iružbe"
Sve-
Ameriški Družinski Koledar za lelo 1915,
Sedaj v tisku. Izide prve dni novembra.
Opozarjamo sodruge in prijatelje na na.š "Koledar", kateri bo posekal vse koledarje, kar jih je bilo izdanih v slovenskem
jeziku v Ameriki.
Naš "Koledar" bo imel 192 strani, vezan v trde platnice in bo obsegal skrbno izbrano in zelo zanimivo vsebino: povesti, črtice, pesmi, jioljudno-znanstvene razprave itd. Dalje bo obsegal okrog 50 alik.
Glede vsebine lahko omenimo stoletno pratiko, |xištne informacije (cene paketne pošte, o poštni hranilnici rtd.) obširni "Letni pregled", tolmač tujih besed in dolgo vrsto statističnih IKjdatkov, ki so važni za delavce. Pripovedna vsebina je večidel izvirna, delo mitih pisateljev. Veliko slik je iz coloriidskega in niichiganskega štrajka, evi\>p*ke vojne itd.
Natančni opis vsebine in slik prinesemo v kratkem. "Ameriški družinski koledar'* !x> sploh prava zakladnica lepega, poučnega in informativnega berila, katerega l)i ne sme! pogrešati noben slovenski delavec v Ameriki.
Cena 35 centov s poštnino vred.
Naročil« takoj in čini izide, polijemo brez zamud«:
"PROLETAREC" 4MI* W. 3lsl SI.. Cblcag«. III.
Vi::
tek opusti svoje delo ter gre,'ko so zložili malo, neznatno svoti-kamor mu je drago. Ne spotikam umazanega denarja, so pa po
se nad tem. Pa vendar bi rad vedel, zakaj je prečastiti kar tako
tuhnjeno prišli s svojimi imeni na dan, češ storili smo dobro delo, se-
brez slovesa v tako strasanski ¡,laÍ 8Í' Iahko oglasimo. Ej, strela
naglici odšel. Ali mu ni prišlo na misel kdo bo varoval njegove vernike vplivov socializma, kdo jim bo sedaj oznanjeval takozvano božjo besedo v prečisti slovenščini, kdo bo gledal, da se začne pouk v dograjeni slov. šoli?
fiospod, veliko ste se podstopi-li, malo ste skončali. Se imamo soc. klub. ki vrlo napreduje. Množi se članstvo in blagajna. Dolgi Korošec, katerega ste nesramno obrekovali v časopisu ter mu žugali z izgonom in z ječo, je še tukaj in se počuti izvrstno. Velika žaba v soc. mlaki še zmiraj prodaja svoje izvrstno blago.
Kaj pa tiste tri skledice, v katere ste nabirali hudodelstva
rdečih prekucuhov in ki so bile že pred tremi meseci tako polne, da bi spravile, ako bi se postavile na pristojno mesto precej tri od nas za omrežje? Ali so se vam pri 'mufenei' razlile?
Vsi, katere ste pod pesniškem imenom "faran" v A. Slov. tako lepo opevali so, še tukaj. Manjka samo Chas. Weletza in vas. Prvega nam je ugrabila nemila smrt iz naš«» srede. Vas pa, ako se ne motim, nam je pobral dolar.
Poiskali ste si ovce z daljšo volno kot jo imajo v Springfieldu. Vse poletje je bila za nas premo-garje tukaj bolj slaba paša. In pri tej tudi volna ne raste kakor bi morala. In ako se le striže in striže, se pride enkrat do živega in potem je marsikateri se tako predrzen, da zakriei. To in pa ker dr. Sv. Barbare ni bilo nič pri volji, da bi darovalo stotak iz bolniškega sklada, mislim je moža ujezilo in je Sel.
vas udari! Vaša umazana koža se ne bo oprala tako enostavno, pridite malo ven iz tistega gorskega kota. Poglejte revne šotore štrajkarjev, ki se že 13 mesecev bore za malo boljši košček kruha za sebe in za vas, iu katerega jim vi odjedate. 44Strahopetci". Kaj pa druge campe? Na primer Knežak št. 2. (Frcderick) Delagua i t. d., ali vi ne boste dali nič za sklad revnih? Sczitc malo v svoj skebski žep in privlecite malo umazanega skebskega denarja na dan, ker boste še tudi sami potrebni podpore. Vedite, da pride čas, ko ne bo nikjer prostora za garjevce vaše vrste, ker zmerom ne boste pod oboroženim varstvom. Da malo
Pa je res predrzno, da hočejo ljudje v uredništvu tudi sami kaj pisati, namesto da bi si prihranili ta pregrešni trud, pa enostavno brez komentarja tiskali, kar piše ees. kr. policija. Tedaj bi imeli vsaj nekoliko upanja, da bi izhajali z manjšimi konfiskacijami.
Popolnoma brez njih seveda tudi ne bi šlo, zakaj v Avstriji ni nič novega, da zapleni ces. kr. policija, kar je napisala ces. kr. policija.
Zivljenie 1>i bilo predolgočasno brez konfiskacij.
Slava avstrijski svobodi!
Delavec slabo sodi, če misli, da mora podpirati "Proletarca" s gvojo naročnino. Njegov namen mora biti, da podpira s tem samega sebe Delavstvo ima prav malo od nieira, če je naročen, lahko pa ima veliko, če tudi Čita.

VABILO NA VELIKO LETNO VESELICO
katero priredi drujltvo
"VRTNI RAJ"
številka 174, v Dunlo, Pa., dne 25. novembra.	Začetek točno ob 6 url zvečer.
USPORED:
Prosta zabava in ples.
Ob 8. uri nastop pevskega društva "Vihar". Omenjeno lovsko društvo bode na ta večer prvič javno nastopilo s jako lepimi |K»smami pod vodstvom pevovodja Ig. Hudeta iz Johnstown, Pa.
Predstavljala te bode šaljiva igra 'V Ljubljano jo dajmo'
Nastop pevskega društva "Vihar".
Prosta zabava, ples, šaljiva i>ošta in ribolov. Vjezeru se»
bode nahajala krasna devojka in blagor tistemu--
Vstopnina za možke 50 centov. gosj>e in gospodične so proste. Za vse stransko mokroto in prosti prigrizek bode skrl>el.
ODBOR.
1.
2.
3.
4.
5.
JHHfflHffl^
*£9	w	. W. F. Severu Ga.,	Bi
a a
REVMATIČNE BOLEČINE
so zelo nadležne neprilike. Ako ste nadlegovani z njimi, nadrg-nite
t e«lar Rapid«, Iowa.
"Hrveivvo Uothurd>ko olje zH<> Uitwlio in liitro iiflnknjo. Tr|«'l »ein v»!«*! reviriatlzma, ter mili nj«"ifi» blwin mogel hoditi. t««i.i in» par nudetauj Severov liotlittnUkfK» olja m* m *e i-'i'nOI popolnoma zdrwwV*. Nikoli m* l«»in brez nj«*K* v ino)<-m «lomu. MoJa dva * i na k» t mli pohviiUti» kot Izlioriit'iM toper izvinjeja In raztez«. kature naNlaneJo Vklert lnl<»g:i deta. Criporotaino *a ■vtin. ki trpijo vnI««1 revinatls-ma oteklin, razu-z ali izviu-M i'zadala.
H. 1. Itol 6, St. Loul».¿lich.
Severa s
Gothard Oil
ÍSeverovo Gotha nitko olje)
ter si pridobite hitro olajšbo. Priporoča se tudi zoper nevralgične bolečine, krče, otekline, izvinjenja in razte-ze kit in otolkljaje. Njegov upliv v slučaju revmatizma najboljše opisuje gori tiskano pismo, katero smo pred kratkim prejeli.—Zoper bolečine in okorelosti nadrgnite Severovo Gothardsko olje. Cona 25 in 50 centov.
Za otroke in odi asi« SEVERA'S TAB-LAX.
(Severove Tab-Lax). Sladkorno odvajalo. Cena 10 in 25 ccntov. *
Miio, tako izborno kakor je
Setera's MEDICATED SKIN SOAP
lSeverovo Zdrmvilno Milo] i;na vehtto uporab.
< 'ena oentov.
Severovl prlpnivki viBapnul.iJ v \h»«Ii Irkariuih. Zi!it«-\ ijt<* «uno S< v ero va. ALo vaa lekarnar ne more z tloiiti, n.ir«>iijt ji!» <> J iu>.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
S
s s
B S S B B B B B B

30 DNI NA POSKUSNJO
Podpišite na spodnji kupon Vaše ime in priimek in ga pošljite nam, nakar Vam Ixmio poslali
VICTOR ALI COLUMBIA PHONOGRAPH, kakor tudi 12 ploft* s slovenskimi pesmimi prosto. - ZA 20 ONI NA POSKHŠNJO.
Po preteku 3ft dni če Vam ugaja ga lahko obdržite in plaeujite nanj po
$2.00 NA MESEC
S strojem vred pošljem tudi pisano garancijo za 15 let
Ta kupon je dober za vpe luaje Zed. držav in Canade. Pošljite ga na naslov:
SAUL BIRNS, 117 Second Av., Dept. 139, New York
Victor.............................Columbia.
imk...........................................
Naslov.......................................
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-50 Blue Uland Avenne, Cltlcago. II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trnove*.	-:-
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
POZOR ROJAKI 1
Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirano in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno itavlja-nje in čiičenje zemljo in druge vabljive pretveze katerih sploh ne morejo in nO nameravajo spolnitl Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako ptfete po natančen in resničen popil zemlje, kraja, kupnih pogojev* mapo isključno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima ie mnogo rojakov kupljeni svet in jih je že lepo itovilo nasoljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadje in vinsko trto. Ta »vet se nahaja tik prijaznega mesta, Sol, mlekarne, banko, trgovin, žage, železniške postaje in mnogo drugih podjetji
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postro-žen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pižeto rojaku A. Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacije ln mapo tamoinje slovensko farmarske naselbine, prodno greste kam drugam svet gledati in po nepotrebnem čas in denar tratiti
• k mskm knt
SLOV. DELAVSKA
Ustanovijo« '««>•
ins.
PODPORNA ZVEZA
lokorworlr.»« »„ W>rtU « .Irá*»' !*•«» *
l'a
Sedež: Conemauflh, Pa-
GLAVNI URADNIKI:
Predam: I «AN PAVbOV&C, bo. 705, Conen,auKb. F* Prednik: JUHI* ZORKU, K- F. D. 3, bo, 91|a, W1 Newton, Tajnik: ALOJZU BAVDEK, bo» 187, Ooa«augk, IV poiaoini tajnik: IVAN FKOBTUB, bo, 120, Ksport, Pa
-, U.UIP 7vi F «108 St. Clair Ava., Cleveland, Obio. Blagajnik.	makINOIÔ, «09 ft. Clair Ave., Cleveland, O.
PoBiolni blagajnik: JOSIP M A KIN^IU»
ZAUPNIK:
ANDRE.» VIDRIH, bo i 523, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
vil I KM HI TT K K t. nadzornik, bork box 57, Conemaugh, Pa. V,L,KM	2. nadzornik, Gary, Ind., Tonton, St.,_ ^
KRAN TOMA 21 <\
NIKOLAJ pO V à K, 3. uadz., 1 Craib »t.. Numrey Hill. N
POROTNIKI?
IVAN GORAKK, 1 porotnik, Weit Mineral, Kaunas, box 211 Jakob KOCJAN, 2. porotnik, 274 Luiiuea Street, John.town Pa. AuszLIKARLÍNGKH, 3. porutnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. box 86
VRHOVNI ZDRAVNIK.
t. J Ker u, M D., «202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
GLAVNI URAD v hiAi St. 46 Main Street, Conemaugh, Pa.
PI IM Oí NI ODBOR.
Alien Jal Ivan, Conemaugh, Pa., box J 7 3. Gaónik Ivan, 425 Coleiuau Ave., Johnstown, la. Gabrennja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bevc Kraue, R. K. D. 5, box 111, Conemaugh, la. huhudoinik Ivan, box 7Hl, South I ork, la. Zoler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa.
Crtaui člani ca i* drufitva.
JuiMttr Mihael,
i*- Kukeubergnr
it. 2450. od dr. Itev. 6.
itev. 1
" Boritelj
!. št. 450H. "Pomočnik" iuv.
" Avstrija" ittv. 5—Cerko Karol, e.
it. 2030.
♦•Združeni Hlovenee" itev.	De-
belak Frane, e. »t. 2703.
♦•Slovenski braljt " «t. 23 Kuitrle Ivan. <•• M. 2500. Sinule Anton, c, it. -005. Doliaar Pet-r, c. it. 43*s. Jakie Frane, c. At. 205». Klav.ira Alojzij, t. št. 3070. štrukelj Ivan, e. it. 2507.
•• Jutranja Zarja" itev. 20- Slapnik Anton, c. it. 4348 ♦'Planinski raj Anton, e. it. 4122.
"Sokol" itev. 39— Kotnr Frane. e. it. 1317, Bnrtolue Marija, e. it: 37:12.
♦♦Mladi Sloveaee'' itev. 42 — Milov nik Jakob, c. it. 2017. Kamnikur Frane, e. it. 3301. Pauinik Ivaa, c. it. 1980.
♦• Klev« lamlske Slovenke" itev. 49— Mik lav i Fraučilka, e. it. 2091.
" Plaii.lHitu »ijolira' st,'v. .*,."» Markovii Frane, e. it. 2948. .
♦♦Slovenski fantje" itev. 59 Frane, e. it. 3105. ♦• Monrunaki trpin" ite\. 60—Gaipn
itev. 35 Slavee
Krni Anton, k dr. itev. 36,
(lostinčič Ivun. r. it. 4762. o«I dr. itev. 53. k dr. itev. 41.
lludernik Ivaa, e. it. 471, od dr. itev. I K. k dr. itev. 71.
Sa|iotnik Vnlentin, e. it. 1742. od dr. itev. 65. k dr. itev. 13.
Zavbl Ivan, e. it. 2985. od dr. itev. 70. k dr. itev. 13.
, Žal>kar Ivnn, e. it. 1847, od dr. itev. 38. k dr. itev. 47.
- Kraiovei- Jožef, e. it. 1803. Kolen« Frane, e. it. 1154. od dr. itev. 14. k dr. itev. 75.
LOl lS BAVDKK,
gl. tajnik S. D. P. Z. j »»»♦•••♦♦»;♦«»# +
<
Stran Kp. \
Klubom J. S. Z. na znanje.
Krane, e. it. 2728;
•Brntoljub" itev. 64— Kmetee Mari-c. it. 3509. Loačarič Vinko, e. it. 3901.
♦'Združeni Balkan" itev. (>8—Moe-nik l\an, e, it. 423, Kiri Ivan. c. it. 5450.
• Koseiuszko" itev. 72 Guzel \ u-lentin, e. it. 3015.
'Pod Triglavom itev. 73 Skovran Pavel, e. it. 3972.
' PRI PK A V l«J ALNI
ODBOR ZA ZDKUATEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIM ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., 61an S. 1). P. Z. Zavertuik Jožef, 2821 Crawford Ave., Chicago, III., ¿lan S. N. P. J. Martiu Kouda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, III., filau S. S. P. L. Uxasl \ntun, P. O. New Duluth; Miun^ ¿lan S. N. P. J. jttfttf'1 Martin, box '78, Franklini -Kana., član dr. sv. Barbare. Frank J. Aleé, 400« W. 31st St., Chicago lil., ¿lan S. D. P. & P. D. Goriek Ivan, box 211, West Mineral, Kani., ¿lan A. S. B. P. D
Uradno Glasilo: PKOLKARTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, 111. Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, poéiljati vse ¿opise m denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj sa poiilja glasom pravil, edino potom Poétuih; Expresnib; ali Baocnib denarnih aakniuie, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V slučaju, «la opaxijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri hodnje popravi.
Anton,
IZ URADA GL. TAJNIIČSh. S D P. Z
FRKMEMBE PRI DRUŠTVIH MESE CA SEPTEMBRA. 1914.
pristopili Članice v dniAtvo:
A
"Boritelj" itev. 1 Kolen« c. it. 4853 v prvi oddelek.
"Avstrija" itev. 5—Dobida Frane, c. it. 4800. Les Pavel, <•. st. 4M»1. Bati«' Karol, c. it. 4862. Mlakar IVte/. e. št. 4863. Vsi v prvi oddelek.
"Zarja svobode" Atev. H Zabrii* Aleksander, c. it. 4845. Žgajnar Jožef, c. it. 4H46. Petri«- Alojzij, «-. it. 1^*7. vsi v prvi oddelek.
"Večernien" itev. 13- (irobiiče Jožef, c. it. 4855. OrobiMe \na, e. št«-v. 485«. v otroftki oddelek.
"Slovan" itev. 15—Seme Franc, c. it. 4850. v drugi oddelek. Treven Jakob, c. it. 4815. v prvi oddelek.
"Zvon" itev. 18. Žele/nikar Anton, c. it. 4858. Preme. Ivan, c. it. 4859. oba v prvi oddelek.
"Slovenski bratje" t«-v.	strel
Frane, c. it. 4H12. Kak«.vi«* Anton, «•. it. 4843. oba v prvi oddelek.
"Delavec" itev. 25- Dole ne Anton, c. it. 4808. V prvi oddelek. . " Miroljub" itev. 27 l.urapert Ur., c. it. 4807. v prvi oddelek.
" lialmbiiriki eiuovi" štev. lir» 11 r Pavel, c. it. 4854. v dri -i ...Id«l«-k.
"Slovenska Kasta v h " «t«\. O t >>pek Alojrij, c. it. 4i; •» \ ;>rvi «.«Id«-le k.
"Ljubljana" itev. ¡7 Mark«.\i«* A loj zija, e. it. 4857. v prvi o«!«lel.
"Orel" itev. 4'» Dobra v ee .!« Aef, « it. 4H.'<7. v prvi oddelek.
"Slovenski bratje" št v. 17 Ivan censki Ivan, e. ftt. 4Kii7. v |.r\i o«lil« lek.
"Slovenski mladeniei " «t« \. I'* \
- " PotiH-nik " itev. 2—Urigelj Frane, c. it. 33« 1. Železnikar Jožef, e. .št.
"Zavedni Slovenee" At«'\. 4 —t'ibei Frane, e. it. 118. .1 tirika Ant. «• št. 17' Culkar I v itn. c. št. 1574. K uši jan Jožrf. e. it. 408«. l'riütopec Ivan. «•. ¡»t. 4651.
"Jedinost" št«'\. 7— Baènr J«»ž«-f, e. št. 304.
"Zavedni Htajere«-Martin, e. št. 1445.
"Zarja svobode" Mihael, «\ it. 2174. it. 1418.
" iHniea" itev. 12- Bajt Prane, »*. it :5K;»s. Meden Andrej, e. it. Krni« ki Mihnel, <\ it. HH>H. Belak Peter, lit.
-tov. i»---rov
št«-v. II—Jadri Sima n Jožef , »■
Stev. 13--1-Salmič Karol
2« Kožane
14«8.
♦' Veiernirn e. it. 382i
"Rokol" itev. 21— Kominieek Mi
htiel, r. it. 25;Ui. Mnli Josip, e. it. 28;{| Klan«'ar Fran«-, e. it. 340H.
"Slovenski bratje" itev. 23 Guro-\ i«* I tiJn. r. it. 4«9«. Rus Josip, «•. it 1«H|. Maroikn Viljem, «•. it. :«».">•». M« tew 1 \ nneie, e. it. 2007.
" Ilirija" itev. 24— Klobu«"ar Ivnn, e it. l'«8s.
' ♦ Sinarni« a " št«'\ c >t. 32**
"Miroljub" itev. 27 «ij, št. I7"7.
--■ t • v« n ka zanta ^ *t ' lirrd Mu k*, r. št. .1504.
♦'Edinost" itev. 34 jan. e. it. 1071.
"Sok.d" itev. 39 Mnrtiniek Pavel e. it. 4594.
" Jutranja zve tir Anton. «•. it.
'' M imi dom ' Matija, e. it. 3621.
"Slovenski mladeniri' l'«>tnik Albin, e. it. 1 !>C.S.
" Pndetnree" it« v. 5(»
lüTlí.
Ate
Ui
Ma vri j Fl«
<ln " št« 71 M. it«* v.
41- 4î m
(5nl
»r« n.jn
it. 48 Prn
■Hrovr.t Ivnn
it. 2100. Bernik Mntesž, r. št. 210|
lia^ii! Viljem Ivnn, c. št. 1839. Aha«"i<" Bernik Marija, e. 11. 2710. Gartne Antonija Roralija, r. št l^j!» .\ otroeji oddelek.
" Klevel»Bdxk^ Slovenke" *t«'v. »!• Suhadolnik l^vrene, «• )-t 1^41. v <»tr« ftki ftdddek.
"Skala" filev. 5« Mi.Uie .lakob. «■. it. 4793. v prvi oddelek
"Sokol" itev. «2 Gornik Ivan», «•. it. 4886. v prvi oddelek.
"Adamič irt Ltin<ler" štev. «3- Trn jar Ivnn, c. it. 4852. v prvi oddel.
"Narodna slopa" iti-v. r,; \ o«*in«* ^ Peter, c. it. 4849 v prvi « Id« I.
"Zvesti bratje" *tev. 7<» Htompek Jožef, c. it. 4848. v prvi nddel.
Koseiuszko" itev. 72 -OezkoWskl Karol, e.. »t. 4870. v prvi otldelek.
"Pod Triglavom" itev. 73—Tomilf Anton, c. it. 4864. Klemenr Frane, r. it. 4865. Oba v prvi oddelek.
"Naprej do zmage" itev. 75 liro vat Ivana, c. it. 4854. v prvi o«l«lelek.
Jn it
«Xa«Iiiji ea.N j«' |trišl«> v urad vet* vprašanj, «'■«• je « ksekutiva \ r« sni-Tuiar dovolila klubu st lds \ Chiii-hria, NV>'<»., tla »»brni' <1<» klubov za potno«' poiH HivtVucKa sodnica K. liepira. Kakor j«* ra/vidno i/, zapisnika fksfkutivt' o<l 1. avKUKta t. L, j«- «kh. kutiva sklep kluba 0-tlobrila.
Toliko v pojasnilo klubom, ki nt» v« ilo /a t» skl« p eksekutivi».
Tajništvo .1, S. Z.
Suspeartiraní člani ce l< «irnitva:
" Boritelj
e. it. R.
M itev. 1—Brenči«* Jakob.
kol». «•. št. "17*. Dremiek Frane, Hits. Pavline Ivnn, «'. it. 377«.
" I>eln\er" Stev. 51 Strehovee Frane e. it. 2327. Bntiron Karol, e. ftt. 242Í K« i n F. J., e. št. 12."9.
"Ljubljanski gra«l" itev. 52 s«dni kar Rudolf, e. it. 2215.
' ' Karol IV« kar ' ' iti tun, r. it. 2291.
"Skala" stev. 5« št. 4383.
" Slovenski fantje' Mihael, e. it. 3301.
"S«»k«d" itev. 62 r. it. 4423.
• • \'<«i slox nni " itev e. it. 3347. Franc Marija, e. it. 3348.
"Ztlruženi Balkan" fttev. «8 Judt Mihnel, e. it. 3451.
"Balkan" itev. «9 Knnt«< An.lrej, Cf it. 3flPrtT	_
"Koseinaako" itev. 72—Dobia Va lentin. e. it. 3613.
"Severni premogar " itev. 77—dtri-kefj Ivan, e. it. 2847. Atrikelj Roznlijn, e. St. 4511. '
Zopet sprejeti članice v druitvo.
'Boritelj" itev. 1—Sad ar Vincene, št. 954. Kopriva Frane, c. it. 1827. Culkar Jožef, e. it. «.
•	A\«trij-i'Viiev. 5-^Filipai l.«»vrene, it. 4587.
•Jedinost" itev. 7—Slak Frane, c. it. 44« 1.
♦Zavedni Štajerec" fttev. 9—Bevs Franc, e. it. 30«. Trankar Ru«b>lf, e. it. 249*.
•Jasnaja Poljana " ite\. 10 Dimie Jožef. e. it. 2375.
♦Danica" fttev.. 12— Mihali«1 Mihael, c. it. 2861.
•Ve«Jernica" itev. 13—Oernko Franc ftt. 1024. Jarč Anton, c. it. 380. Si-monéií Jožef, c. ftt. 513.
"Moj «luni" fttev. 14—Galez Lovrene, it. 2648.
"Slovan" fttev. 15—Z oro v a« Blaž, e.
it. 2283.
'Slovenski bratje" štev. 23—Boit-jančič Frane, e. it. 2984.
♦Zeleni vrt" itev. 32— Kavčič Luka, c. it. 970. 2eleznikar Ivan, e. št. 974. S.de Jož««f. « . it. 3310.
"Združitelj" fttev. 3«—Ailjevinac Štefan, e. št. 4794. Siljevina«- Milan, e. it. 4791'». šilj«»vina«' Štefan. «•. »t »7t»7. Ailjevinae Jurij, e. it. 4798.
"Ljubljana" fttev. 37—Srebotnjak Anton, «•. št. 4353.
•	♦ Dobri bratje" itev. 38—Orakovski Andrej, e. it. 3001. Orakovski Jožef, c. it. 3648. Orakovski Ivan, c. st. 3273. Orakovski Al«»jzijn, e. it. 3647. Mrzel Ivan, i*, it. .2053. Mrzel Ivana, e. it. 2562.
"Sukol" št«*v. 39—Bartolae Danijel, it. 3723. Markovič Joief, e. it. 3130. "Jutranja z\ az«la" štev. II Paznik
Ignacij, e. it. 2839. Plut Ivan, «-. it. }2.'*2. Jankovi«"* Anton, «*. it. 2198.
"Mlatit Slovenec" itev. 42 Grobar Ivan, e. it. 41000. Kristan Franc, c. št. 710. Tomi« Franc, «\ št. 1700. Fin« Frane, c. it. 3302.
"Mirni «lom" itev. 45- Ijekač Ivan c. št. 1«73.
" K b'\ ela nilske Slovenke" fttev. UK Prline Marija, «•. it. 2077. Gregorič Terezija, c. it. 3696.
"Proletaree" itev. 50- Kotzen Mi-lia«d, e. it. 3668.
"Delavec" itev. 51 Spehek l s ¡«ti. «. it. 2142. Kalan Jožef. c. it. 2140. Ausee ( inne, «•. št. to« s. K veder Alojz, «'. it. 2828.
♦♦Planinska vijolica.'' itev. 53 * «' pirlo Ivan, «•. ftt. 39.'»4. Cepirlo Jtižef, e. it. 3936.
"Vrli planin" fttev. 55 K,r"iek Filip, e. it 1.718.
"Napredni Slovenci" itev. 01 1'ro *>nik Jožef, e. it. 27^.'!. "Slovenski- sokolie«
KLUBI V JUŽNEM ILLINOIS, POZOR!
lictlna Tajniška korif«'rt»iiea se vtši «In«- s. novembra ob 2. popoldan v Bobni Buibliug, luion Ilea<l<|uart« is na Main St., Vi«l-\\uttla\ ill«-. III Tajniki prizade« tili klubov naj vzamejo to naznanilo \ blagohotno vpoštevanj«'.
.los MOSTAH, Po-oblašt-tiun* konifivucf.
Članom pevskega društva 'Zvon'' Milwaukee, Wis.
Fond za tiskarno J. B. Z.
Org. št. 13, Sy^in, Pa.	$12.00 Orjf. št, LI7, Kononha, W\n. K.TiO
Oru. at. Zoiul« r, III.	75.00
St. Zlodi, Salt Lake City	— 05
$95.55
Redni uu^ceni prinjH»vki za
oktober »	$95.15
Skupaj do 31. «»ktobra $190.70 TajnUtvo J. S. Z.
Chisholm, Minn
Naznanja se elanoni hoc. kluba, tla se vrši prihodnja seja <lne 8. novembra ob 9. dopoldan pri so-druKru Milan Uavriču.
Tajnik.
Utrinki.
Nov davek v Avstriji. Cratlua "NViener Z«'itunu" objavlja slt'«l«»-eo naret 1 bo tr^os inskcKa ministrstva /, tlite 24. aepttmbra Ii*14 trli de izdaj«- poštnih znamk p«» 5 in 10 v. Za««"asa vojnih dogodkov k«- botlo izdajale nove poštne znam-ke po 5 in 10 v., ki k«- bodo prodajale k preplaeilom J v na nominalni znesek in vrednoto frankiranja, torej v nadrobni prodaji po 7 in 12 v. Pri nakupi eeb'ga liKta /. Hi) komadi znaša prodajna eena 5 K 4(1 v., oziroma 9 K .'15 v. Dohodek i/. prepla«*il k«* bo vporabil za po«l-poro vdov in Kir«»t padlih vojakov Novo znamke ko se zaeele izdajati 4. oktobra. Knako k«> uporabijo do preklica polei? znamk veljavne e-111 i k i j t' za plačevanje pristojbin o«l poatnih poŠiljate\ \ UOtPftnjfril proiintu in v ižiiienjevalmni prometu z Ograko, Hosno in Hercegovino ter Nemčijo. Znamke k«' ne morejo zamenjati ali nazaj prodajati.
To ko pravi: Avstrija je naprtila (tvojemu prebivalstvu nov da-
Vaeni tistim, ki so bili kdaj d«-	v,k. ^ P1«^ ljudstvo, kar bi mo-
lavni člani si. pev. zbora "Zvon"	pla^vati država. To se prav
naznanjamo, tla bode klub "Zvon"	<la S(> 1,0 ,|fM,Hr »>0,a,Ml
20. decembra t. I. priredil veliko	™ vdov«, m sirote. Ali ces. kr. ta-
slavnoKt ob priliki «b^tl.tnie«'	»»»»«» zato '»* fal"tl'
.ijega nbstaiika. Da bi lula ta	Kajti glavno vprašanje je to: (e-
iretlitt v kolikor mogtMV veh po-	»»u j" tivba ustvarjati vdove in
•mhna, mi člani kluba "Zvo..M	Ali ne bodo vdove m uro-
i;......i., n. ... v.. iiA.i/iiuiiii /.lani	te na ta način same plačevale svn-
š«' enkrat združili p«nl skupnim j iih l»'»«lpor, eč bo vsako nj.hov«»
okriljem iti ob tej priliki z eno p«-j P«»"«' za -	4	<,lraz-'r
Hitiijo z nami nastopili. Ker smo Na tuje stniške b. znal vsak t« pee 1 nI no uverjeni. tla b«, vsak poetli-! ^«lit i vojno. Lumpi, k, so zaceli
Štajerski tlelezni otlbor je v svoji seji dne 22. aeptembra na pretlltig finančnega referenta tir. Uaaua «kleiiil tlaljšo resolucijo, v kateri zahteva od vlade energične koraki* glede draženja žita in moke od strani grosistov in poziva ostale avstrijske deželne odbore, naj s«* njegovi akciji pridružijo. V n •soluciji He izvaja, tla je bila določitev maksimalnih cen za živila hvalevredna, vendar pa ta določitev posebno glede moke nima dotlej pravilnega učinka, dokler se ne pride v okom draženju žita in moki» od strani grosistov. Zato naj ho postavno določijo v obeh državnih polovicah v trgovino na debelo cene pšenici in moki; cene naj bodo v pravilnem razmerju s stroški produkcije iu naj odgovarjajo cenam na svetovnem turu. Naj bi eventualno država odftkodnini zasegla zaloge pšenice in moke, da bi se zavila svaka ljudstvu Škodljiva- špekulacija.
Z«laj prihajajo celo taki deželni odbori, kakršen j«» štajerski, d«( misli in sklepov, ki so jih že «lavno nasvetovali socialisti: Le tla j«» sedaj prepozno. Tisi ljudje, ki sede v deželnih odborih iu njihovi prijatelji so doslej vedno z največjo vnemo podpirali oderuške zakone, ki so jih zahtevali vehagrarei. Socialistom ko pa očitali, tla lio<V-jo uničiti kmeta. Zdaj vidijo, «la visoke cene nič ne koristijo kmetu, ampak mu, ravno tako Škodujejo kakor delavcu. Ali kaj pomaga spoznanje zdaj, k<» bi človek lože iz jekla iztinuil vodo kakor iz avstrijske vlade pošteno iu koristno naredilo?
Za dolge obraze. V nt ari "domovini" je marsikdo mislil, tla bo imela ljuba mati Avstrija v »« «la-njih časih kaj usmiljenja h hv«»-jimi otroci, katerim sedaj venomer zagotavlja, kako da jili ima rada. Ker primanjkuje denarja na vseh koncih iu krajih, so mislili, «la bo posebno davčna oblast prizanesljiva iu tla bo-počakala h svojimi terjatvami tlo boljših časov, ko se'bo zop« t kaj zaslužilo in ko bo kaj denarja v prometu. Dobri-jatii so se zelo zmotili. Draga mamka Avstrija v resnici, draga - zna ustavljati svoja plačila, zna hranilnicam nalagati, «la naj ne izpla«\ujcjo, ali kjer ima sama kaj zahtevati, tam j«* njen <»braz uradno resen in srce mora tam molčati. Na Kranjskem je iz-
ni rade volje / nam. s«,del«,val, si t(' «KvjaSko klanje, Hcdo.dmna nn ^ ^^ WaKimpil|i ukaz. doVoljujemo prositi, «la bi zaradi K»'*™.: t«;pnti s.», prezebat.. uim-ureditve prvakih vaj vnak blago-	ljudstvo Lump. stiska
volil «Mitom tl.inisniee naznaniti i MVW žepe; st roške nmra plače-
In uazatli\,je še zah-
p«ttom tlopisnice svoje ime, naslov in kateri glas vati lj«^ty». p,»j« Kdor še n. poslal naalova,ji,vajo, naj jih ljudstvo ljubi
naj tra takn.j ptmlje na sletleči mh-slov : Fr. Matic, 331 Madison St. Milwaukee. Wis.	<4x)
LISTNICA
Nekateri naročniki pošiljajo naročnino za Pttrfetarca na gl. lajnika .1 S. Z. Pri tem pride lahko «I«, kakšn«' ptmiote in nazaduje s«> vsi skupaj jezimo; Lrl tajnik upravnik mi naročnik. Naročnina /a lisi na r se \«'<lno pošilja edino-le na Proletarca.
Joe. Primer, Detroit. Mich. Mi nimamo ig«m- * zalogi.
Frank Habianich, Dawson, N \lex. N ii >1 t>A za Narotlni V<'stnik glasi N V 405 W. Michigan St., Duluth. Mmn.
Z besedami sleparijo. .Mestni magistrat v Ljubljani razglasa, da je razveljavljen in odpravljen maksimalni tarif za pšcilično mo-ko št. n, št. 'J in št. t« r za ržent», koruzno in ajdovo moko pri prodaji na debelo 1,M> kz in več). Prodajalci s« opozarjajo, da se h«» v smislu e« sarske narodhc z tlne 1. avgusta 1 !M4., drž. zak. št. 194,
C. kr. finančno deželno ravnateljstvo naznanja glede plačevanja davkov v 4. četrtletju 1914. I. Zi-niljiški, bišnorazredni in hisno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemiiine onih poslopij, ki s«» prosta hišnonajemninskega davka. 10. mesečni obrok zapade dne 31. oktobra 11. mesečni obrok zapade «In«' 30. novembra, 12. mesečni obrok zapade 31. decembra 1914. II. Občna pridohnina in pri-(bibnina pod jet b, podvrženih javnemu «lajanju računov: 4. četrtletni obrok I. «(kt. 1914. III. Rentnina in os«-Ima dohodnina, v koli-
postopalo kaznensko z \s«i stro-jkor se ti davki ne pobirajo na ra-gostjo pr«»ti vsakomur, ktlor Iii iz-irnin državne blaga.jnic«» potom o«l-
bitka po osebah, ozirtuna hlagajni-eah, ki izplačujejo tlavkn podvr-žene prejemke, in sicer 2. polletni obrok «Ine 1. decembra.
Torej t u c I i za osebno dohodnino ni nobeno izjeme. Delavec naj plača: kje naj zame, ne vpraša nihče.
* 1 rjèic An Okoren l\itn. e. ' itev. 59- Gerl ltro«!nik J«>/rfn. . m -Frane Ivan,
fttev. «'»2 Se-tin«- Ana, <-. št. 3907. K«>rini«-k Marija, e. - it. 301 C». Zakrnjšek Ann, «. št. 3015.
"I.un«1er Atlnmií" štev. <>.", K«•«• j:m «M«" Marija, «•. it. 3951. Koejan«Ti«x J«»si-pinit. «•. it. 4715,
"Združeni Bnlkan Frane. e. it. 4014.
"Delavec naprej' Frane. «•. ftt. 4500.
AMERIŠKI
DRUŽINSKI KOLEDAR
it«>v. 08 l.itner
it«* v, 71 Hn?i«
Umrli član.
tvn "Zarja svobode" it«'v
neti «uftirn
izide v kratkem. Vezanje gre bolj polagoma in se morda se zavleč; 2n tjdin ali dva, preden bo v r:du za odposiljanj?, vendar pa c\m prej mogoče.
Tisti, Ui so 7.2 naročili, dobe moral branjevec mok«« «li prv« iztise. čim Koledar izide, a drugi, ki še niso naročili, naj se podvizajo z naročnino, ker se lahko zgodi, da poidejo Atritof Mfttev*. e. st. ioi». ,Man «Irui^|C0l4Cein konca vsi iztiai, preden pričakujemo.
Koledar je vezan v trde pa nima ne korajže, ne znanja, n«>
platnice, vsebuje dobro zabav- ^Jatov. Z» vojn«, s«» je krščanska r	, -	država znala pripravljati, z
no m poučno čtivo ter čez 50 koHMll<1|rn n„
slik.
Stane samo 35 centov s poStnlno vred.
Naročite A*- danes pri
"PROLETARCU", 4008 W. 31 St., Cliici|t, III.
It. Vrok
Prestopili člani ce.
Jnntar Ivan, e. it. 15S7. otl dr. Stev. 77. k dr. Stev. 40.
1'oznik Marija, e. St. 2800. od <lr. it. 02. k dr. St. 49.
Mnrn Jo?.ef, e. St. 3088. o«! dr. *t. 23. k «Ir. Stev. 10.
M«-neinge Frnnr, e. St. 2429. ««1 «Ir. St. 5. k dr. Stev. 2.
Pnnikvar Ignacij, c. Ht. 1802. od dr. St. 23. k dr. Stev. 43. —
kori&čal vojni položaj za t«i, «la bi zahteval za neobhodne potrebščine ivi«ln«> pr« i irane ceni. < >«l c, kr. deželne vlade razglašeni maksimalni tarif z «Ine 1. septembra I zo prodajo t« K vrst moke na «ii-obmi t »staja do preklica š<» v Veljavi.
Kar razglaša mestni magistrat, ukazuj«» seveda ces. kr. vlada. < « je razveljavljen maksimalni tarif na «I belo, je «uleruštvo dovoljeno. Kajti žliganje s kaznijo za pretirane ceiic j«' prazno sl« pilo, č«> ni povedano, kdaj je cena pretirana. In tisti hip, k«» jc odpravljen maksimalni tarif za prodajo na debelo, je storje-n prvi korak, «hi s«- odpravi tiuli maksimalni tarif za prodajo na drobno. Kajti če ho
i žje plačevali. s«' ii«' bo moglo «n I njega zahtevati, «la naj jo ceneje prodaja. S t<» naredim priznava država sv<»j bankrot v socialni p«»litiki. Ako bi bila hotela res preprečiti oderuštvo z ži\ili; bi bilo morala \ takem času po«lržaviti trgovino z življenskimi potrebščinami. Zoto
zo kaj
Draginja narašča v Avstriji. To
jdokažuje dejstvo, da so havijo « t«'tii vprašanjem tinli toke instan-ce, ki v normalnih časih niso imele ktlovekaj zniislo zo ljudske potrebe.
Kolera na Kranjskem. V Litiji
j« umi na koleri oboleli 70 letni \\ nhis .lož I' iz K rakova. Pokopali s«i ga v nc«b'ljo. Novih slučajev ni bilo. ljubljanski tleželni bol-nišuTci opazovana slučaja nista kolera, ampak tifus.
Tudi tifus se nam ne zdi velika tolažba. Ali tla s«» je kolera sploh ž«» nas« lila na Kranjskem, je dosti žalostno. Zdaj so bili torej slučaji te nol "Ijive bolezni že na vseh straneh Avstrije: X (Jalieiji. na Ogrskem, na Dunaju, 1111 Predarl-sken», na Kranjskem. Očividtio j«» to resna nevarnost. In zdravnike j«' pobrala vojna!
Svet ne sme postati kazaški. -
Avstrijski časopisi, ki vedo o resničnem položaju na bojišču tolik«», kolikor jim blagovoli povedati u-radni Korres|>ondenz Rurenu, ki se lepo patriotično laže, morajo umetno dvigati p«»gum prebivalstva; zakaj popolnoma se vendar ne da utajiti vsak poraz avstrijske armade. Pa pišejo, tla na noben način Kvropa ne sme postati kozaška. S tem bi st» tudi mi strinjali, če bi bilo odločitev bodoče K v rope v tioSih rokah. Ali zdi se
13863175
na m, da ni niti v Franc Jožefovih ni Bcrehtoldovih rokah, zakaj niti alavepolni in ofcabnosti pijani \ i-ljcm ni več tako prepričan, da j«' Bor z njim, kakor j« bil v začet ku. Najboljše sredatvo,
da bi ae
LOqiKA KLERÍKALIZMA
Ce bi verjeli, da imajo klerikal ei rea kaj vpliva pri očetu nebeškem, bi morali pritido zaključka, da ho aedanjo vojno naravnost iz
P K O L E T A K E C ÜALISK1 BEGUNCI.
preprečilo pokazaČenje Evrop*, bi Kajti ¿eprav MO ve(jno lufk\x 8kr bilo pač to, da ae ni pričela vojna. |)et¡ u HV0j0 biajyinj0 jn upelja-
Če bi »e zgodilo, da bi Evropa res prišla poti kazaško knuto, bi bili tega predvsem krivi ces. kr. šufti, ki so iz najpodlejših razlogov pričeli vojno.
Ali kar ae na» tiče, ne verujemo v pokazačenje Evrope, ker vemo, da žive na Ruskem razun črnoaot-nijcev in kazakov tudi socialisti, ki so v revolucionarnih bojih bolj preizkušeni kakor katerikoli pro-letariat v Evropi. Carizem sovražimo iz dna duše, toda ruskim revolucionarjem zaupamo vsekakor bolj, da ga bodo štrli, kakor Franc Jožefovini policajem, ki so se z njim vedno bratili, kadar je bilo treba zatirati svobodo.
Kakor pa želimo, da Evropa ne dobi Nikolajevih blagodati, tako ji tudi habsburških in hohenzol-lernskih ne želimo. Zakaj če vemo, kakšna je ruska svoboda, vemo tudi, kakšna je avstrijska ; če pozna m o Miklavžev earizeiu, poznamo tudi Viljemov militarizem. Vsa ta drhal je bila enaka, je in »»stane
vati vsako vodico na svoj mlin. ae jim vendar sedaj tako izredno dobro godi, kakor da je bila ta vojna prav za njih interese poslana iz nebes. Zlasti v Avstriji ima klerikalizem god. On govori, demonstrira» ukazuje — in vse se mu klanja.
To le 11. pr. čitamo v ljubljan skem krftčausko-katoliškem "Slo vencu:"
"Krasna je bila 20. sept. procesija od sv. Petra na Rakovnik Ob najlepšem vremenu se je po mikala velika množica ljudstva p" mestnih ulicah vun na zeleno. K«-r je bilo ljudstva tolika množica, da nikakor ni moida na Rakovniku v cerkev, se je množica razprostrla po prostranem prostoru pred cerkvijo in je bil govor izpred cerkve. Cerkveni govornik je poudarjal, da j<* poleg rno lit ve v teh hudih časih treba tudi pokore, da pa nekateri še nič ne kažejo, da bi jim vojska šla kaj do srca, ampak veseljačijo dalji
enaka, pa nam ni ne eden ljubši. kako|. h- nj(, hl|de|?a W bilo. Na
od drugega.	števal je dalje, v čem naj bi se
Danes še ne odločujemo. Ali naš ( ka/ala ||afta pol»()la in kako bi čas pride tako gotovo kakor jutro hj,o iyAm ^ |jU(lstvo 0i,rm.
izza noči. In tedaj ne bo Evropi j. ^ ..s n.lm) sV(.(.In |M)stnM1
ne kazaška, ne habsburška, ne ho- joU()m m pjakaujt.m/' p0 p,.tih
henzollernska, ampak last svobod- |i(imijaht pri katerih je množica nih evropskih narodov.
Slovensko junaštvo. Matija
Kerhne, vojak dragouakega polka st. 5, Slovenska Bistrica, doma iz Vipave, je bil zaradi svojega junaštva na severnem bojišču odlikovan te dni s srebrno medaljo za hrabrost Udeležil se je vseh bitk na severnem bojišču in s«- .¡»-"i/kn zal kot izredno hrabrega vojaka. Ko so mu konj»- postrelili, se je pa p<'8 bojeval. Izmed sedem bratov jih je "cesar'' poklical pet v vojsko; eni so na jugu, eni na severu. *
Prišel bo čas, ko ne bo nihče več občudoval takega junaštva, ampak se bodo zgražali, da so bili ljudje v "proavetljenomM dvajsetem stoletju tako nerazumni in
Poročali kino že, «la je več kakor dvajsettiaoč prebivalcev iz Galicije pribežalo na Dunaj. Pri ... il*-	t i bližno enako število jih je prišlo v
°M 1 H	... ! Piano. Razume se, da so pribežali
v največji bedi ; z ljudmi, ki heŽe pred vojno, lie more biti drugače.
Marsikoga pa bo presenetilo, a-ko čita, «lu je mnogo beguncev iz Galicije tudi po raznih krajih na Kranjskem.	.
To je pač že znamenje največje bed«. A ko beže ljudje na Dunaj in v Prago, j«' to razumljivo. To so \<*lika, glavna mesta, bogastvo j<* tam doma, prilika za delo in zaslužek se tam naj«le, v skrajnem slučaju je taim pričakovati pod| ore — tako mislijo reveži, četudi se motijo. Kajti ko so prišli na Dunaj in v Prago, so tam našli že trume brezposelnih «1»' lovcev; kako naj bi se bil našel zaslužek zanje?
Zdaj pa beže celo na Kranjsko; revt-ži se zatekajo k revežem ...
Časopisi tiskajo s policijskim sodelovanjem medene notice in članke o velikanskih pomožnih a kcijah, o posredovanju ilela, slikajo razmere tako kakor «la se niso bivat veno skoraj nič izpre menile, plujejo ''berače" in "post« pače." Potem po prihajajo talce « est i !
Človek mora v sedanjih časih res čitati med vrsticami. Bolj ino-rs čitati v avstrijskih listih tisto kar j«* zamolčano, kakor tisto, kar je natisnjenega. Potem si pa približno lahko napravi sliko resnic, nega položaja.
r Ta slika né more bili drugačna kakor grozna, t M «lue do «ln«' večja bela, venomer naraščajoča si romašeina. Podle duše, ki so izzvale to hudodelsko vojno in pah-nih- narode vanjo, se pa ne zine Inijo za to. Saj Francu .ložetu še ni treba stradati in tudi Berch told >•• lahko pij«' šampanjca
mogočno odprvala, in po konča nih molitvah se je podelil hlairo
slov z Najsvetejšim izpred cer-j kve ter se je vrnila množica p«> ist»-m not u v lepem redu nazaj k sv. Petru. Vsa prireditev j»- traja-; la dobre tri ure."
Tako je t«> neprenehoma. Procesij«', Žegni, pridige - na bojiščih! je mobilizirana si\a armada, do , ma pa črna.
Le logika tega vsiljivega kleli kaiiiini j'* vedno enako zmedene Ljudstvo '®naj Se obrne k Bogu s celim srcem, postom, jokom in plakanjein." /akajf Če je vojna; kazen božja, tedaj so pač \ prvi j vrsti kaznovani oni. \i so pr«'«! V»., 'sovražnikom;' à » i oni-—mislimo nimajo veliko časa za pokoro in molitev, ker morajo marši rat i na ■
divji. Vpraševali bodo,.kdo so bili	bjjatj i 1 j«t». streljati. Poslani
ti cesarji, od katerih so s.' ljudje	so <1{1 ut,ijaj0; z jokom in stokom
dali trumoma klicati v klavnice,	pa ru, ugtre|e nobenega Rusa ali
eni na sever, drugi na jug. In ina-	Srha.
Njim niso "cerkveni govorni
ki
jali bodo z glavami, če bodo slišali o takih goljufivih igračah, kakršne so "medalje za hrabrost", ^la vi jali so jim orožje, da bi mo-Treznost in hinavščina. V Konji- gli bolje moriti. M«'«l onimi, ki so eah na Štajerskem j«' izdalo «»kraj- ostali doma, je ¡»a menda posta no glavarstvo sledečo naredbo: j že dovolj ; zato skrbe visoke cene
C. kr. okrajno glavarstvo v Ko- živil in pomanjkanje denarja. In njicah, v septembru 1914 — Vsem * jokom j.- čudna reč; vla«la pre občinam! V resnih časih, v kate-, povedu je vsako žalovanje, celo rih živimo, s«' ne more trpeti pi-j ¿rno obleko, cerkvi je pa solza se jančevanje in hrupne zabave. Pi- premalo, pa zahteva "jok in pla jančevanje se mora z vsemi sred' kanje.'
stvi odpraviti, da prebivalstvo I Toda brez šale. Nesramen je ta lahko trezno in zdravo opravi vsa klerikalizem, da je težko najti dela. katera ho potrebna za vzdrže- j kaj enakega. Cas je gotovo tak vanje posameznih in skupnosti. Občinskim predstojnikom se 1«»rej naroča, da se gostilne v navedeni smeri najstrožje nadzorujejo. Go-ntilničarji, kateri bi h«' t«'ga ne držali, ae imajo s«>mkaj naznaniti. Dovoljenja, <la so gaatilnc čez določeno uro odprte, h«* ne smejo podeliti. Ako bi h«' d«-la zmožni ljudje podnevu zasačili v gostilni, s«> jim ima naročiti, da zapustijo gostilno in gredo na delo. Noben gostilničar ne sme dati gostom toliko pijač«1, da s«1 vpijanijo. Tistim, ki bodo ravnali proti temu, h«> bo odtegnila koncesija. To s«« ima razglasiti in vsak gostilničar h«> ima o tem osebno obvestiti. — C. kr. voditelj ura«la: Dr. Hohl.
Je že prav. Ampak mi n«' verjamemo v moralo, ki jo poraja vojna. Tudi ruski «-ar obljubuje, da se odpravi v Rusiji pijančevanje za vh»' čase. Povsod je zdaj sama treznost. Na bojiščih pa opajajo ljudi s krvjo. In še več jih tam zhlazni, kakor jih v normalnih časih dobiva delirium tremens. Bomo videli, kako dolgo bo v«iljala ta morala, kadar bo vojne konec in bodo države in dežele zopet vlekle dobiček iz pijančevanja!
Katere narodnosti je Bog? . . . In kateri cerkvi pripada?
Neke pozneje veti pravijo; "Beguncev iz Galicije j.' sedaj na Kranjskem okolu 26*K), vate-\.Ši ravnokar «lošli transport 100 h« gunc.ev. Nastanj« ni so v okra-ostojna i najv «•«.'•), Logatec, Radovljica, Kranj, Kamnik, Ljub Ijnnska okolica Krik«», Novo mest«», Črnomelj, Litija. Prišli so v silni bedi, naše ljudstvo jih J«1 prijazno sprejelo. Iz Litij«* po ročajo: Sem j«- «lošlo 21 H) Polja kov-beguncev. Tu so prenočili in drugi dan so bili odposlani po ob einah v vmnjegorskem sodnem o
tako govorili, ampak blago krMju Rusinski kmetje s«» oblečeni v domačo platneno obleko in v
Vse v list spadajoče oglase, naročila za tiskovine, objave, dopise itd, naj se poilje direktno nam, ne pa glavnemu tajniki), ki ima s tem samo nepotrebne sitnosti I
<la jemlje ž«» sam z nesrečo, ki j«' navaljena na narode, ljudstvu pogum in eneržijo. Stiska j«' povsod taka, «la lju«lj«* naravno ne vedo kam bi se obrnili. Na tisoče dru žin j«- ostalo brez očeta. Kaj naj počno matere? Nekaterim se ni-k«lar več ne vrne; joka j«' v ta ki družinah gotovo dovolj. Koli ko železne odločnoati j«- treba, «la bi zapuščene vdove in sirote pre magale tak«' hude krize! Namesto da bi s»' ubogim ljudem vračal pogum, jim ga pa taki farški jeziki še popolnoma ubijajo, pa pri digajo "pokoro" namesto volje in eneržije.
Pa zakaj naj pravzaprav ljud stvo dela pokoro? Hinavci so tr «lili, da je atentat na Franca Ferdinanda zakrivil vojno; atentatorji so zdaj obsojeni. Kar štiri vislice se bodo dvignile v Saraje vu. Drugo«! so lajali, da je Srbija kriva vojne. Vemo pa. «la jo je napovedala Avstrija, to se pravi tisti hudodelci, ki gospodujejo nad avstrijskimi narodi
Za koga naj torej kranjsko ljudstvo «lela pokoro? Za saraj«iv ske atentatorje? Za srbsko vlado? Za Franca Jožefa in grofa Berch-tolda?
Z«li s«« nam, «la bi bilo bolj«4 če bi l^opi sami delali pokoro za laž in hinavščino, s kater«» slepa rijo ljinlstvo. Ali — procisij«' s<« udeležuje toliko ljudi, da nimajo prostora v cerkvi. To so "o fri!" Povsod je beda, revlčfna stradanje; le cerkvi se dobro godi.
kožuhih s kučmami. Ženske navadno. Tukaj >«> begunci vzbujali dovolj sočutja, posebno ženske z malimi otroci. Za postrežbo so bili silno hvaležni.So zelo skromni m mirni. Kot unijati (grško-katoli ki) so z«'lo pobožni, vsi so šli > cerkev in spodbudno molili ter v cerkvi tja poljubov ali. Veliko jih razume nemški, pa tudi njih j«*zik se lahko razume. Ker so dosti pre trpeli in na sv«>j«' oči vi«leli gro zote vojne, so š«* preplašeni iti bo ječi. Res so usmiljenja vredni."
Verjajemo, «la so usmiljenja vredni. Le čudimo se, «la je avstrijska cenzura š«> dovolila natis niti besedo "grozoto vojne." Gro "e t»'«lne pozneje straši ljudi
objektih, katerim brezdvomno ne
bo nihče prišteval inteligence, tako na primer pri mizah, ki tolčejo
pri špintističnih sesneah. To, kar mizice, če položimo nanje roke, na tolčejo, je vedno rezultat gotovega, časih nezavest nega, idejnega obzorja osebe ali oseb, ki pri mizi. Enako je to pri živalih. Žival se nauči gotovih gibov vsled dre-fciranja svojega učitelja. Začet ko ma vrši žival te gibe, u. pr. razno lično tolčenje za določene črke po«l nadzorstvom in s pomočjo svojega učitelja. Te začetne pomoči pa pozneje ni treba in zdi hc, kakor da bi žival "duševno" sa ma delovala. Ne samo vede, marveč tudi nevede učinkuje oni, ki se bavi z živalmi, na to. «la izvr šujejo razne "umetnosti". To so impuzi psihologično-energiene vr-hte. s katerimi učinkuje učitelj Te misleče živali torej niso nič druzega, kakor n«'kaka vrsta mi-zi«' pri špirit »stičnih seancah, niso nič druzega, nego žive, oves in meso uživajoče mizice, ki tolčejo, pri katerih pač ne moremo govo riti <» kaki inteligenci, podobm človeški inteligenci. Samo stroj so, ki j.' odmev misli «'lovka, ki a njimi operira. Tudi okolnost, «la živali n«- govore ortografično pravilno, marveč samo fonetično, po trjuj«' naziranje, da živali» repro-ducirajo samo ljudske misli. Dr. Gruber j«' «i. pr., pripovedoval o čudežnem, takovanein "mislečem psu" Rolfu iz Mannheims, ki ga je vprašal, j«* li mu povzroči veliko bolest, «V mu stopi na taco Nato je pes odgovoril: sr vv Fibr (sehr w»'h Fieber), t«*«laj samo ta ko. kakor stn. jo človeku misli 1 glavo, n« «la bi jih šele razvrstil. Če žival n«- uboga, ali če s«' m prilizuje gospodarju, t«'daj j«-vzrok pač ta, ker j«* gospodar izmučen, ali k«'r nima svojih misli urejenih, da bi mogel učinkovati na žival."
Onim, ki še-niso ničesar čitali «> takih živalskih eksperimentih, naj služi opomba, «la "govore" te 'misleče." živali z nogami. Vsaka črka alfabeta ima gotovo ste vilko.
konj udari tolikokrat z nogo. kolikor znaša številka črke, katero hoče "izgovoriti". Razliko pa «iela.v tem, «l«> tol$e enojke * desno. «lesetice z levo nogo. t'«' toivj udari trikrat z levo nogo, j«- to trideset: če tulari še z «lesno petkrat, J«' to petintrideset
Vsekakor je živalska psihologija še zelo malo'znann, kar pa ni nič čudnega, ker j«' v Movcški še vse polno nepojasnjenega. In skoraj bi d«'jali, «la je človeška za «'n-krat važnejša.
Staffonlahire L 1912. 58.778, leta 1913. 60.691; Južni Walea in Moumouth 1. 1912. 225.535, I 1913 233..134; Lanarkshire 1. 1912. 57.-930 I. 1913. 60.084 ; Fileshire lela 1912 28.653, 1. 1913. 29322; drugi kraji leta 1912. 123.502, leta 1913. 128.143. Iz teh številk se razvidi, da je naraslo število gorskih delavcev na Angleškem v enem letu za 38.725. I^epo število!
VOJNE NEVAENOSTI NA FAR MAH U WISCONSINU NI
Cenjeni^ roiakt!
K«»t stara tvnlka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, s«« Vam pri-
To je gotovo! Ravnotako je go tovo in resnica, «la se v okraju Chippewa dobi najboljša farmar-ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo kra sno okolico in rodovitno zemljo na kateri obrode raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste lam. Črna prst, brez vsakega pv ska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že tfosto naseljen in na stotine a-krov seiščenega zemljišča. Ob na sem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici je tudi kristalno čiste studenenice. Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška postaja uličnega mesteca Cornell s tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chippewa, Chippewa Falls, eno naj večjih mest scvcro-zajmdnega Wisconsina, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pri-«lelke. — Pišite nam še danes po natančen popis naše zemlje, ki ga pošljemo bTrzptaČTro. Akcr od $16 $20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse t«» res, kar pišemo. Zdaj j«' š«' čas, «la si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA,
198 — 1st Ave., Milwaukee. Wis
si' ce
MISLECE ŽIVALI
poročam za blagohotna naročila. Cene so najnižje, kvaliteta najr boljša.
ANTON MERVAR, ml. 1162 E. 61. St., Cleveland, Ohio.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastops ti vssh sodiščih.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah, ftt ««ohe liMiv
133 W W4SHING10N STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
Dr. W. C. Ohlendoif, M. D
Zdravnik ta notranje tvoiMol lx> raaocalnlk ,*dr«vntáka preiskava brezpia^u« - pla
Aati j« I« zdravila x'J2i Blue Ial*n4 Av«., Chicago. U red ajé od 1 i® 8 pa pol.; od 7 d« k z vetar, lrvcu Chitafi ftivo4i bolniki oai piaojo «loveneko
bell phone 131h-j flsk
HOČETE
Farmo, 35.000 f
Znano je, «la imajo v Klberfeldu na Nemškem konje, o katerih trdi jo, «la znajo računati s kvadratnimi in kubičnimi potencami, «la so si sestavili svojo abecedo, «la razumejo nemško i. t. d. Tudi neki p«>s Rolf je baje tak genij.
Prav pred izbruhom vojne je na Dunaju predaval vseučiliški docent dr. Gruber iz Monakovcga o "mislečih živalih", in dunajski listi poročajo o njegovem pr«'«la-van.ju sledeče:
"Treba je predvsem konštati-tirati ,«la se stališče t«'ga predavatelja popolnoma razlikuje od fantastičnih nazorov raznih "pri jateljev živali", ki so v Nemčiji u-stanovili svoj poseben list pod imenom "Duša živali", v katerem hočejo na vsak način zagovarjati hipotezo, da živali samostojno mislijo.
Dr. Gruber izhaja s stališča. «In ie treba razne nastope in pregibe živali, ki nas iznenadijo, n. pr. štetje ali tudi izgovarjanje celih besed pripisovati telepatiji, t. j. prenašanju človeških misli na živali. Analogijo k temu, meni dr. Gruber, moremo dobiti tudi pri
Rudarstvo v Bosni in Hercegovini. Bogata in lepa «ležela Bosna in nje skalnato slikovita sestra Hercegovina imata poldg poljedelstva in obrti tudi rudarstvo. To sic«-r ni tako obsežno, kakor bi si k«lo na hip domišljal, izka zujc pa vendar primeroma precejšnje številke glede delavstva Vseh rudarskih delavcev j«' bilo leta 1912 v teb «leželah 4823, in sicer 36.r>(» eraričnih. Krav j«4 imel zaposlenih 2925 rudarjev in 731 plavžarjev. V privatnih j«- bilo za-poslenih skupno 1168 delavcev, oc teh j«» bilo domačinov, kakor kaži' naslednje poročilo: Bosancev in llerccgovcev j«' bilo skupno pri erarju 3278 o heb, pri privatnih podjetjih 626. Iz Avstrije jih je bilo pri erarju 111, privatno 75 Inozemcev je bilo pri erarju 12 privatno 10. Poprečni šihtni zaslu žek je znašal 3 K 8 vin.
LASTOVATI FARMO?
ki naj bi bila vredna Neki navadni delavec, i je «l«'lal v opekarni v državi llinois in si je prihranil $450, je v Arkansas in kupil si je 40 akrov zemlje, ki je bila po ceni in je le malo vsoto odplačal takoj. Sedaj poseduje 488 akrov dobre bogate zemlje, ki je vredna $35,000. In ravno taka prilika hc nudi tudi vain v ti deželi. Pišite ali se pa osebno zglasite za natančna pojasnila pri meni. L. M. ALLKN, P. T. M. ROOM 718 La Salle StAtion, Chicago, 111.
Vsakemu smo na uslugo, ki želi kmetijo.	(Adv.)
Število premogurskih delavcev
na Angleškem. Za vsak«'ga delavca, ki se peča s stanovskim vpra šanjem, je potrebno, da vsaj pri bližno pozna moč delavskih strok \ raznih državah. V ta namen nam daje statistika neprecenljive po datke. Na Angleškem je bilo v le tih 1912. in 1913. sledeče število »premogarskih delavcev, vštevši tudi železo-kamenite, ilovnate, in škriljne jame, skupno leta 1912 1,089.165, leta 1913. 1,127.890, ki so s«' porazdelili na delavce po« zemljo 1. 1912. 878.811, leta 191: 909.834 in na delavce nad zemljo 1 1912. 310.354, 1. 1913. 218.056. Po grofijah so bili porazdeljeni Northumberland leta 1912. 59.313 1. 1913, 61.010: Durham l 1912 159.624, 1. 1913. 165.807; Lanca stire in Cheohirc 1 1912 105 7H0 1. 1913. 108.021: Yorkshire leta 1912. 161 723, 1. 1913. 170.368 Dazbiyshirc 1. 1912. 58.950, 1. 1913 60.339, Notts in Leicestershire 1912. 49 377, leta 1913. 50 941;
SVOJO
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMLRIKO IN STARI KRAJ
5227 Butler SI. Piltsburflh, Pa.
ALOIS VANA
— ii.delovatelj —
sodovice, mineralne vode In rai-
nib neopojnfb pijač. 1837 So Filk St Tel < anal ]w
J. A. FISCHER
Buffet
[ido na razpolago Taakovratoo pivo, viso, amodko, Ltd. Izvratm pro«tor aa okrepdilo. 3700 W. 26th St.,	Cliicafo, 111
Tel. Uwodale 1761
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" t angl-š <im napisom. Cene. slikam so 1 komad 15c 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70c Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta.
INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St.,
Oleveland. Ohio.
ANTON MLADIČ modema gostilna.
To& pilsensko pivo in vina Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Bine Islnad Ave.
Ohicasro. 111
Pazite na ta
Ničvredne ponarrd be «lavnega Pain BxpsUsr>ja <1««• fe«tf). ako niste |>a zni. Pazite na sidro in ime Richter 26c in fioc pri vaoh dobrih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Co
74-10 «itMistos S
NEW YORK. N. Y
OUIS RABSEL
moderno urejen aalun
à 460 GRAND AVE.,	KENOSHA, WIS
Telefon IIS*
"Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane slovenske grafofonske plošče, obrnite se name. T mam y zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsakovrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo."
POZOR!
Iiepa prilika za žensk»., ki se žele učiti slamnike šivati. Pouk po dogovoru pri 11. Vičič, 458 North llalsted St., Chicago, 111.
RAVNOKAR JE IZ&LA KNJnŽICA
Katoliška cerkev in socializem.'
Knjižica obsega 52 strani. Komad lOc. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proc. popusta.
Naroča se pri upravništvu Pnv letarca.
M. A, Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik
Uraduje od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 47f».
1801 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 89*4
yVatno uprašanje!
II A mi opravi
MS	Mjbotjl M MjCtnije
Konzularne
vojaSkeB f
¿07 H*hov«r
tilm
j ^¿Milwaukee, Wis.
l* K O I- E T A Ii K l
Iz stare domovine
pošiljamo denar v staro domovino po ravno istih cenah kakor preje.
Prodala parobrodnih listov (šil-kart) |e vstavljena do nove objave
Bolje kot zdravila!'— Ljubljanski listi poročajo
"Dne J9. septembra je obiskal ranjenec ljubljanske rezervne bolnice ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura .Jeglič. Obisko valca so ljubeznivo sprejele požrtvovalne dame "Rdečega križa", na Čelu jiin gospa podžupanja dr. Trillerjeva Spremljali so ga po sob*!» liceja in Mladike polkovni zdravnik dr. Slavik, šef-zdravnik dr. Linhart S drugimi zdravniki in častniki. Knezoškof je stopil k postelji vsakega bolnika, ter vpra šal po zdravju in domačni razmerah, mu izpregovoril par bodrilnih i ti tolaiilnih besed in se nato po nad enournem obisku vrnil «lomov."
O takih rečeh pišejo, kakor da je prinesel Bonaventura ranjencem tisočake. Radi bi vedeli, koli ko ji*i je bilo po tem nadležnem obisku bolje. %
Med vislicami in kofajno. Ljubljanski časopisi poročajo.
"Slovenski vojak pri Lvovu. 8. septembra je bil v bitki pri Lvovu navzoč tudi poddesetnik .ložef Stergar, pešpolk št. 87, doma iz Kapel pri Brežicah. V Moji zvesti službi se jo izvrstno izkazal. Pred navzočim majorjem in nadporoč-uikom je ustrelil v desetih minu-tak dva ruska častnika in osem pešcev."
Deset umorov v desetih minutah, to je že rekord. Ako to se htlo to splodilo v njegovi glavi, ne bi bilo dosti visokih vislic zanj. Ali ker jc ukazal Prane .ložef, je desetkraten umor velika čednost.
Kai je pravzaprav "morala"! •
Italijanska univerza v Trstu —
Dunajski listi poročajo, da namerava vlada aktivirati laško pravniško fakulteto v Trstu. Že svoj čas se je poročalo, da so se dunajski merodajni krogi za to rešitev italijanskega vseučiliškega vpra šanja definitivno odločili.
Tako pijejo listi, ampak to jc laž. Vlada je ponujala Italijanom fakulteto v Rovcretu, v Kopru, v vseli mogočih gnezdih; celo na Dunaju bi jo bili 'začasno" ustanovili da niso \V alf ovci takoj za rohneli proti taki "kršitvi nemškega značaja". t'e obljubuje vlada Italijanom sedaj vseučilišče v Trstu, je to le znamenje, da tre peče zaradi nevtralnosti Italije. Kurja očesa jo bole.
Za vse bankovno poslovanje obrnite se na dobro znano in zanesljivo
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ullce
Chicago.
KAPITAL $500,00000 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00
J. F. STEPINA
HL A GA IM K
JAN KAREL,
Naie podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" čikaikih bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. ZvrAuje tudi denarni promet 6. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 0 ure zvečer.
Denar vloien v naAo banko nosi tri procente. Bodite uvejerenl, da Je pri nas denar naložen varno ln dobičkanosno.
o J£ADAR potrebujete društvene po-	^S
trebščine kot zastave, kape, re-	jjlfiSflt.-. galije, uniforme, pečate in vse drugo
obrnite se na svojega rojaka	lV.rVi
F". KERŽE COM	T V^lS^ |
:: 2711 South MUlard Avenue.	I \
CHICAGO, 1LL.	* ^
< ►	'
11 Cenike'prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.
< i	!
5 pristnih pijač, Kranjski Brinjevec, Slivovlc, Troplnovec, Grenko Vino i»
in to so: Highlife Hitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska ~	»nmostojna v Ameriki, ki importira ¿gane pijače naravnost
AHA i* Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic
lil m >n katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic MlM M Moje cene so uiije nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba ^^	plačevati drazih agerrtov. Prodajam samo na debelo. Pišite
A. HORVVAT,
^HB	600 N. Chlcago, St.. JoUet, m.
Sneg v septembrji. Popotnici ki so s ponočiiiin brzovlakom 22 sept. prišli v Maribor, poročajo da je po nekod od Celja <lo Pra getskega celo \ dolinah bilo vse s snegom pokrito.
Kako pa je šele na bojiščih, kjer ni brzovlakov in zaprtih vagonov !
} Edini slovenski pogrebnik ¡|
i	MARTIN BARETINČIČ	Ü
i 324 BROAD STREET	TRL. 1475	JOHNSTOWN. PA. \\
O 17. pešpolku prihajajo vedno nove vesti, iz katerih je posneti, da je moral ta polk v resnici straš no trpeti. Zdaj čitamo sledeče poročilo :
Podpolkovnik Karel Breindl
pešpolka št. 17., 1. bataljona, je bil dne 26. avgusta pri (iologory. severno od Przemysla ranjen. Od tedaj ni nobenega poročila o njem.
Torej: Polkovnik ranjen, pol kovni adjutant ranjen, podpolkovnik ranjen in najbrže ujet. Tedaj si je lahko misliti, kakšne grom-ske strele so -zadele moštvo.
Kmlarkoli ste nevapeAni, nikar ne pripisujte to svbji usodi. Poskusite najti vzrok in čudili se boste, kako mnogokrat ste sami krivi nevspeftnosti. Odstranite vedno vzroke, če je mogoče, in ogibljite so jih v bodoče. Ce je vaie zdravje v nevarnosti — posebno če niso v redu prebavni organi, pa niste uspeli z nobeno remeduro, tedaj poskusite.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
Praiki polk uničen? Slučajno smo čitali neko pismo, ki ga je pisal v flalieiji ranjen in sedaj v Rusiji vjet rezervni častnik svo jemu znancu. V tem pismu pravi da je bil praški pešpolk št. 28 ra zun enega bataljona, ki je na ju gu, od Rusu posetiečen, ko se je vsled slabeka vodstva z vlakom pripeljal v tik pred sovražnika in takorekoč popolnoma uničen. Ruti ao streljali nanje na štiri do pet sto korakov daljave, ko so se vojaki izkrcavali z vlaka. Preden so se mogli prav spraviti v bojno formacijo, je bilo že nekoliko tisoč ranjenih in mrtvih Zares, i-menitno vodstvo mora imeti av atrijska armada!
e
Če se upijani delavec, ki ima
za to le v gostilni ali butiki pri liko, in ki ne more skrivati svoje pijanosti, ker mora po cesti peš kolovratiti domov, ga bodo zaprli. Kaj pa če se upijani tolpa aristo kratov, ki opravijo to lahko v klu-
TRINCHS
BiTTER-WlNE
»»lit««»» MORKEV[NO
^•^•myjojipm minl»
*•••♦»» s ».►'»«< ^ (HltUftlU -'
ki je le v redkih slučajih neuspeino. Posobno zanesljivo deluje na prebavne organe, ker pred vsem očisti neprebavljene snovi da so možne viliti brez vsake pomoči svojo funkcijo.
Ta modereji pripomoček Ima prijetno grenak okna ln deluj i hitro ln vapeino.
Rabite ga kadarkoli Vam poide tek, kadar Vas nadleguje zaprtje in njega posledice, kadarkoli imate bolečine v želodcu in trpite na kaAnji maladiji, ki J so posodice zapertju.
JOS. TRINER
Uvaževaleč In lzvaželavec.
1333-1339 So. Ashland Ave
Chicago, III
\e pozab,te, da ima TRINERJEV UNIMENT dober učinek matične in neralgične bolečine, t .lučajih otrdeloati miiie in v slučaju otekline in izmaknelotti.