Sejemska dejavnost je ob dobrem vodenju organizacije lahko uspešna gospodarska veja
Janez TUSEK
Spoštovana direktorica ga. Breda Obrez Preskar, prosim vas, da za bralce revije Ventil odgovorite na nekaj naših vprašanj, da vašo zelo uspešno in mednarodno uveljavljeno organizacijo bolje spoznamo. Številni bralci Ventila so pogosti razstavljavci in obiskovalci vaših sejemskih prireditev. Naše uredništvo pa je reden gost v razstavnih prostorih na vaših številnih sejmih.
Ventil: Prosim vas za kratek zgodovinski pregled sejemskih prireditev v Celju. Kakšni so bili prvi začetki te dejavnosti, kako so se v zgodovini spreminjale oblika sejma, njena organizacija in sama izvedba?
Breda Obrez Preskar: Celje ima bogato sejemsko zgodovino. Tradicijo obrtnih razstav v Celju so nadaljevali predhodniki naše družbe, ki so se z organizacijo sejmov začeli ukvarjati že leta 1967. Naš največji poslovno--sejemski dogodek MOS (Mednarodni sejem obrti in podjetnosti) bomo tako letos pripravili že 48-ič po vrsti. Čez dve leti pa bomo praznovali
častitljiv 50. jubilej. Prve namenske sejemske dvorane so se sicer na današnji lokaciji sejmišča začele graditi v letu 1984, družba Celjski sejem pa se je preoblikovala v delniško družbo leta 1996. V teh minulih desetletjih so se organizacijski pristopi spreminjali, sledili razvoju in potrebam družbe in gospodarstva. Tudi nova sejemska infrastruktura je bistveno spremenila razmere in pogoje dela, tako za nas organizatorja kot za obe naši najpomembnejši ciljni skupini -razstavljavce in obiskovalce.
Ventil: Celje je poznano po številnih sejemskih prireditvah. Prosim vas za
Breda Obrez Preskar, izvršna direktorica Celjskega sejma, d. d. 266
kratek pregled prireditev, ki jih organizirate v vaši organizaciji.
Breda Obrez Preskar: V Celju vsako leto pripravimo od 10 do 14 mednarodnih sejemskih dogodkov. Letos se jih bo na sejmišču zgodilo 10, saj veliko večino naši strokovnih sejmov zaradi samega razvojnega ciklusa industrije organiziramo vsaki dve leti. Največji med letošnjimi sejmi bo tradicionalni MOS (8.-13. september), za katerega smo skupaj s partnerji pripravili številne novosti. Sejemsko sezono sicer običajno (tudi letos je bilo tako) začnemo marca s spomladanskim sejemskim trojčkom Flora, Poroka in Altermed ter največjim regijskim srečanjem čebelarjev ApiSlovenija. Aprila je sledil izjemno uspešen industrijski četverček Forma tool, Plagkem, Graf&Pack ter Varjenje in livarstvo. Sejemsko sezono pa bomo sklenili z mednarodnim erotičnim sejmom sLOVErotika (11.-13. december). Med našimi bienalnimi strokovnimi sejmi pa ne smemo pozabiti še sejemskega dvojčka Energetika in Terotech-Vzdrževanje ter avto-mo-to četverčka Avto in vzdrževanje, Moto boom, Logotrans in Gospodarska vozila.
Ventil: Živimo v času interneta, ko je možno za vsak izdelek po obliki in
vseh karakteristikah dobiti podatke na medmrežju in ga po tej poti tudi naročiti in kupiti. Ali vi te možnosti pridobivanja informacij občutite kot konkurenco sejemskim prireditvam? Kako mislite, da se bo to razvijalo v bodoče?
Breda Obrez Preskar: Če se vrnemo v čas, ko je prišlo do razmaha interneta, smo se vsi zavedali, da bi ta lahko bil zelo velika konkurenca sejmom. In dejansko se je to v prvi fazi tudi občutilo. A smo v letih, ko smo tudi organizatorji sejmov začeli uporabljati vse te nove možnosti, ki jih ponuja internet, družba kot celota ugotovili, da brez osebnega stika, vrednot, medčloveške komunikacije vendarle ne moremo živeti. Internet ponuja
številne informacije, a hkrati tudi številne pasti. Sejmi so se po naši oceni prilagodili in razvili v skladu z razvojem interneta. Še vedno so prostor, ki omogoča odlično predstavitev izdelkov in storitev, testiranje nove ponudbe. Vendar pa je danes še bolj pomembno, kako se na ta nastop pripraviš in ga izkoristiš. Internet namreč obiskovalcem omogoča, da sejem obiščejo dobro informirani in »založeni« s konkretnimi vprašanji. Zato morajo biti razstavljavci dobro pripravljeni.
Ventil: Na prvi pogled je videti, da ste v Sloveniji monopolist sejemskih prireditev, pa verjetno ni tako. Prav gotovo morate delovati lokalno in globalno. Kdo je pravzaprav vaša konkurenca doma in v tujini?
Celjski sejem letno pripravi od 10 do 14 mednarodnih prireditev Ventil 21 /2015/ 4
Breda Obrez Preskar: V Sloveniji ves čas obstoja Celjskega sejma delujejo tudi druge sejemske hiše, ki imajo svoje zaokrožene sejemske portfelje z vsebinami, ki se v večini primerov ne prekrivajo z našimi. V Celjskem sejmu želimo biti regionalni partner, zato vidimo konkurenco predvsem v podobnih vsebinah sejemskih prireditev v regiji.
Ventil: Tisti, ki smo prisotni na tujih trgih opazujemo, da se število sejmov povečuje z novimi vsebinami in da na tem področju prav Nemčija igra vodilno vlogo. Kaj je vaše mnenje in kakšne so vaše izkušnje glede sejemskih prireditev v tujini? Ali se sejemske aktivnosti povečujejo v vseh državah po svetu ne glede na stopnjo razvoja?
Breda Obrez Preskar: Nemčija je vsekakor vodilni organizator sejmov po svetu, ker dejansko izhaja iz razmer v njenem gospodarstvu. Nemški sejmi, sejmarji so gonilna sila oblikovalcev trendov v sejemski dejavnosti in svoj model uspešno prenašajo v najhitreje razvijajoče se trge na svetu. Ta model skušamo posnemati tudi sami, a so žal naši resursi zelo omejeni. Uspevajo pa tisti sejmi, ki dejansko imajo potencial v gospodarstvu.
Ventil: Za razstavljavce je udeležba na vsakem sejmu velik strošek. Kaj so vaši argumenti, da prepričate podjetja, da se sejma udeležijo kot razstavljavci?
Breda Obrez Preskar: V prvi vrsti moramo biti dober poslovni partner in poskrbeti za aktualne vsebine. V Celjskem sejmu smo lahko ponosni na svojo dolgoletno tradicijo in ugled sejmov, a na lovorikah ni mogoče spati. Zato ves čas sledimo potrebam v gospodarstvu, novim trendom v organizaciji dogodkov in sami izvedbi. Naše vodilo je, da smo uspešni, če so naši razstavljavci na sejmu uspešni. Glavno poslanstvo naše družbe je zato zadovoljiti potrebe in pričakovanja razstavljavcev in obiskovalcev. Ves čas se trudimo združiti interese obeh ciljnih skupin v obojestransko zadovoljstvo.
Največji in najbolj obiskan sejem v Celju in širše je MOS
Ventil: Povezovanje s sorodnimi organizacijami je v sodobnem času nujno potrebno na vseh ravneh. Kako je na področju sejemske dejavnosti? Ali se povezujete in sodelujete z drugimi sejemskimi mesti pri nas ter po svetu in na kakšen način?
Breda Obrez Preskar: Morda smo slovenski sejmarji navznoter, v našem lokalnem okolju, manj povezani, kot bi lahko bili, saj se nenazadnje izzivi našega okolja vseeno nekoliko razlikujejo od mednarodnega okolja. Se pa slovenski sejmarji radi povezujemo s tujimi stanovskimi kolegi. Naša družba je npr. član CEFA, ki združuje sejemska razstavišča Srednje in JV Evrope. Združenje skrbi za krepitev mednarodnega pomena sejmov na tem zemljepisnem območju, članice pa v okviru združenja izmenjujemo izkušnje in znanje na področju marketinga, informatike in infrastrukture. Izkušnja je vsekakor pozitivna, saj nam članstvo omogoča veliko dodatnega znanja in izmenjave dobrih praks. Sklenjenih pa imamo tudi kar nekaj bilateral-
nih partnerstev, ki nas povezujejo z ostalimi organizatorji. V okviru teh partnerstev predvsem izkoriščamo možnost predstavitve naših strokovnih sejmov na podobnih sejmih naših partnerjev, slednji pa tudi naše sejme izkoristijo za nagovor novih razstavljavcev. Na aprilskem industrijskem četverčku je tako bilo mogoče spoznati največjo svetovno razstavo strojnega orodja EMO Milano, ki bo oktobra v Milanu. Na septembrskem 48. MOS-u pa se obeta predstavitev bienalne svetovne razstave tehnologij in izdelkov za pohištveno industrijo Xylexpo, ki jo v Milanu pripravljajo maja 2016.
Ventil: Po naši oceni je gospodarska razvitost neke države zelo povezana z razvitostjo sejemske dejavnosti. Kakšno je vaše mnenje?
Breda Obrez Preskar: Naj se sliši še tako izpeto, a sejmi so neizpodbitno ogledalo gospodarstva. Če je gospodarstvo nestabilno, neprepoznavno in neuspešno, tudi sejmi ne morejo pokazati drugačne slike. Zato doma potrebu-
jemo predvsem stabilno politično okolje in posledično konkurenč-nejšo državo. V Celjskem sejmu smo prepričani, da lahko k temu prispevajo tudi naš MOS in dobre poslovno-politične prakse, ki jih bodo na sejmišču pokazale tuje države v okviru skupinskih predstavitev svojega gospodarstva in priložnosti za krepitev poslovnih vezi. Letos se nam na sejmišču obeta rekordno število skupinskih predstavitev tujih gospodarstev. Največjo letos pripravlja Kitajska. V sejemski dvorani A bo tako od torka do petka (8.-11. september, od 9.00 do 17.30) mogoče obiskati Premium Brands China. Imeli pa bomo še dva jubileja - Hrvaška bo letos v organizaciji Hrvaške obrtne zbornice obeležila 20. zaporedni nastop, Srbija pa 10. nastop v organizaciji Pokrajinskega sekretariata za gospodarstvo, zaposlovanje in enakopravnost spolov AP Vojvodina.
Ventil: Sejemska dejavnost ni samo razstava novih strojev, opreme in tehnologij, ampak tudi sklepanje poslov, ne samo med obiskovalci in
Na sejmu se sklepajo nova poslovna partnerstva
razstavljavci, ampak tudi med obiskovalci in razstavljavci samimi. Ali se to dogaja tudi na sejmih v Celju? Ali vi kot organizatorji spodbujate takšne aktivnosti?
Breda Obrez Preskar: Kot že rečeno, lahko organizatorji sejemski dogodek ocenjujemo za uspešen, če ga kot takega ocenijo tudi naši partnerji - razstavljavci in obiskovalci. Tudi zato na naših sejmih redno izvajamo raziskavo med obiskovalci in razstavljavci, saj tako pridobimo koristne informacije za razvoj posameznega sejemskega dogodka. Aktivno sicer spodbujamo obe strani, da maksimalno izkoristita sejemski dogodek. Dogaja pa se tudi, da različna stanovska srečanja prerastjo najprej v večji dogodek v okviru kakšnega sejma in potem v samostojni sejemski dogodek.
Ventil: Prav tako je sejemska dejavnost tudi kongresna dejavnost, kjer potekajo strokovna in znanstvena posvetovanja. Ali tudi vi v času sejma spodbujate kongresne aktivnosti?
Breda Obrez Preskar: V Celjskem sejmu se še kako zavedamo pomena t. i. obsejemskih dogodkov, ki pomembno zaokrožujejo sejemsko zgodbo. Temu spremljajočemu programu zato posvečamo praktično enako pozornost kot samemu vabljenju razstavljavcev. Pri njegovi pripravi sodelujemo z razstavljavci, strokovnimi institucijami in zainteresirano javnostjo.
Ventil: Na tujih sejmih vidimo, da so skoraj v vsaki razstavni dvorani tudi prostori za strokovna posvetovanja, ki so za obiskovalce običajno brezplačna. Ali imate kaj podobnega v načrtu tudi v Celju, v vaših posameznih razstavnih dvoranah?
Breda Obrez Preskar: V Celjskem sejmu želimo obiskovalcem zagotoviti, da imajo z nakupom vstopnice brezplačen vstop na vse dogodke, ki ta dan potekajo na sejmišču. Kje vse potekajo spremljajoči dogodki, je odvisno od vsebine sejma. Na aprilskih industrijskih sejmih smo npr. prostor za predavanja razen v naših kon-
gresnih dvoranah namenili tudi neposredno v sejemski dvorani. Enako smo uspešno izvedli strokovna predavanja na avto-moto četverčku. Na sejmu Flora so taki »prostori za strokovna posvetovanja« npr. prireditveni oder za šove in demonstracije ter tekmovalni kotički. Na MOS-u pa za strokovne dogodke uporabljamo predvsem kongresne dvorane, medtem ko zabavnejši program poteka tudi na osrednjem prireditvenem odru in letos npr. v Kamping, karavaning & outdoor parku.
Ventil: Gospa direktorica, najlepša hvala za zelo zanimive ter izčrpne odgovore in hvala za vaš čas. V imenu urednišva revije Ventil, vam in vašim sodelavcem želim še veliko poslovnih uspehov, še naprej dobrega vodenja organizacije in veliko zanimivih in privlačnih sejmov v bodoče. Prav tako želimo vam osebno in vaši ekipi veliko zdravja in osebnega zadovoljstva pri tako zahtevnem delu.
Prof. dr. Janez Tušek, UL, Fakulteta za strojništvo