DELAVSKA
ENOTNOST
»Gre za velike stvari; ne gre za to, da mi v volilni kampanji z lepimi besedami dobimo glas več ali manj. Gre za to, da ljudstvo svobodno izreče svojo voljo in željo da dokončno pridemo preko vprašanj, ki so danes več ali manj nevažna, da dokončno izgradimo našo državo, z določeno ureditvijo, z določeno obliko vladavine in da z določeno državno upravo gremo naprej k lepši bodočnosti.«
le govora ministra za finance Zvezne vlade Sr etena žnjevica na zborovanju n. votivnega okraja v Beogradu.
GLASIL® ENGTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto I., št 22
Izhaja vsako soboto
Ljubljana, 13. oktobra 1945
Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8,
StmMoins organizacije v volilni borbi
iesoiucšia prvega Kongresa
Bill so Sasi, ko delavske strokovne organizacije niso smele, vsaj javne ne, zavzeti k raznim volitvam svojega stališča. To bi se smatralo za prekoračenje statutarnega delokroga. Kazen za prekoračenje je bila ostra. Običajno je dobila dotična organizacija dekret o — razpusta.
Danes terna ni več tako. Nasprotno. Se kB najvišjih mest dobivamo pozive, naj sodelujemo pri volilni borbi, pri določanju kandidatov in seveda pri volilni agitaciji. Naše organizacije se tema pozivu rade odzivajo. Zavedajo se, da bodo poslanci, ki bodo izšli iz teh volitev, ustvarjali nove zakone o obliki države in njeni vsebini. Ti zakoni ne bodo odrejali samo odnos državljana do države, ne bode urejevali samo političnih in kulturno prosvetnih razmer v državi, temveč bodo uvajali smernice gospodarski in socialno politični delavnosti. Zadnje dvoje pa spada v najožji delokrog strokovnih organizacij, H so na teh vprašanjih eksistenčno zainteresirane.
Celjsko okrožje našega organizacijskega omrežja bo že prihodnjo nedeljo spregovorilo o volitvah svojo besedo. Preko 120 organizacij tega okrožja je povabilo svoj Glavni odbor v Ljubljani in zastopstvo Narodne vlade, da ee udeleži velikega zborovanja, ld se bo vršilo dopoldne In seje delegatov teh organizacij, Iti se bo vršila popoldne. Dopoldne bo manifestacija množic, bi bo pokazala, kaj premorejo delavske množice, če so enotno organizirane in enotno usmerjene. Popoldne pa se bodo sestati delegati iz vseh teh organizacij, ki bodo v navzočnosti svojega najvišjega predstavništva obravnavali z zastopniki Narodne vlade vsa vprašanja, M zadevajo predvsem delokrog strokovnih organizacij.
Vprašanja, M so v sedanjem razdobju najbolj važna za strokovne organizacije, bi bilo mogoče uvrstiti v naslednje točke:
1.	Naši gospodarski odnosi do ostalih federalnih edinic in do celotne države.
2.	Nabava potrebnih sirovin našim obrt-no-industrijskim obratom.
5.	Načrtna razmestitev delovne sile.
4.	Organizacija preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami.
6.	Pospešitev In povečava agrarne proizvodnje.
Strokovne organizacije so sestavni del naše vsenarodne Ljudske fronte. Naloge,
Iti jih rešujejo, so del nalog Osvobodilne
, fronte same, Zato fe nujno da_o njih sgre^
govorijo, zlasti v dobi volitev, da zainteresirajo zanje čim širše ljudske množice in jih pritegnejo k sodelovanju. Zlasti glede prve točke, ki govori o
gospodarskem odnosa
do ostalih federalnih edinic in do celotne države je potrebno, da zavlada prav povsod popolna jasnost. Kakor je resnica, da federativna ureditev države ni agitacijska krilatica, temveč s krvjo in mukami izvo-jevano dejstvo, tako je jasno, da se mnoga gospodarska in socialna vprašanja ne dajo vedno reševati v okviru ozkih nacionalnih mej, temveč segajo daleč preko njih. včasih še daleč preko same državne meje.
Slovenija je agrarno pasivna. S svojimi gozdovi, rudrim bogastvom in raznieroma precejšnjo industrijo je pa lahko gospodarsko dobro procvitajoča pokrajina, če bo znala urediti odnos do svojih	ry-..
kosrčnost pri urejevanju teh odnosov M bila lahko prav toliko škodljiva, kakor kakšno razsipavanje narodne imovine brez računov in protida.jatev. Naj navedemo en sam primer, da bo jasno, kaj hočemo povedati.
Premoga bi v Sloveniji sami rabili mnogo več, kakor ga trenutno nakopljemo. Vendar ga dajemo gotove količine za vzdrževanje prometa tudi izven Slovenije. Na prvi pogled bi izglodalo, da smo sentimentalni kar v gospodarstvu n’ običaj, če pa premislimo, kako bi Izglodala Slovenija brez železniške zveze z ostalo državo, je pa jasno, da dajemo premog zato, da dobivamo droiro potrebščine, brez katerih bi nam bilo še težje, kakor nam je ® omejitvami pri premogu.
Isto stališče velja pri socialni zaščiti delavcev in nameščencev. Kakor je resnica, da morajo biti ustanove, Iti naj sprovaja jo socialno zaščito, organizirane na osnovi decentralizacije, ker zapadejo sicer v plen birokratizma, teko je na drugi strani interes slehernega delavca in nameščenca, da je socialna zaščita izvedena kolikor le mogoče enakomerno po vsej državi. Le pre-mnor-okrat mora delovni človek ju delom tja, kjer ga dobi In hudo bi bilo. če bi mu bile vse do tedaj vplačane da jatve v socialne ustanove Izgiihliene »H če ir zašel v kraje, kier hj socialna zaščita ne bila dobro Izvedena ali bt je sploh ne bilo.
Takih Primerov glede smiselnih gospo-damkih kombinacij In glede vpeto osti so-cialne-nolit’čnega ude istvovan ja bi lahko navedli prav mnogo. Gre za to, da ocenjujemo vse tak*' ooiave z one širine, do katere sega dotično gospodarsko ali socialno vprašanje. Zlasti le potrebne, da sl ogledamo vsak tak problem od vseh strani In da ne nasedamo kakemu stališču. Iti ne Izhaja iz upoštevanja gospodarske nujnosti ali izhaja celo iz zlohotne propagande.
NToKovn o.i-o-vin v'.m okrnieri je drugo važno vprašanje, na katerega moramo gledati r vsem razumevan jem težav, ki so z njim zvezane In katere moramo pomagati odstranjevati. Težave, ki jih je treba pri reševanju nrdog r.a nabavo -Irovin premagovat) »o to vsled posledic vojne res da ogromne. Med nntvečitmi Je poškodovan promet, zlasti pomanjkanje vozne g" parka. Potem je še drogo dejstvo, da ie dobavljala naša Industrija j razne neobhodno potrebne pripomočke in material večinoma iz Nemčije In Italije, kar je danes skoro to-•Sss kot nemogoče, ker je večina industrij-
skih naprav v obeh državah vsaj poškodovanih, če ne uničenih. Tako moramo danes iskati nadomestila za razna specialna jekla za orodje, razne kemične proizvode in mnogo drugih neobhodnih potrebščin v drugih krajih, kjer nismo uvedeni, ne glede na to, da tudi še neurejene politične razmere po vsej Evropi in še nedoločene meje povzročajo velike težave. Zavedati se je pa treba, da je od pravočasne in nepretrgane oskrbovalne službe obratov s sirovinami odvisno redno obratovanje naše industrije in obrti. Od rednega obratovanja je pa spet odvisna boljša ali slabša oskrba državljanov z življenjskimi potrebščinami.
Povrh je treba še upoštevati, da je bila nabava sirovin skoro po vseh obratih več ali manj poslovna tajnost samih lastnikov obratov ali njih najožjih zaupnikov. Ker so bili ti po večini sami sovražni inozem-ci, hi so pe zlomu njihovega fašističnega vzornika bežali iz države, so nastale pri reševanju teh nalog gotove težfcoče, ki jih je treba z ljudsko iniciativnostjo premago. vati. Vsak delavec in nameščenec, ki je imel z dobavo sirovin kaj opravka, ld bi vedel glede teh stvari kakega nasveta, je dolžan to sporočiti vodstvu obrata, kjer bi prišla dotična stvar v poštev.
Zlasti je važno opozarjati na pravočasno nadomestitev sirovin in na nadomestke za sirovine, ki bi jih bilo lažje dobaviti. Gospodarska ministrstva in njih organi so na neprestanem delil pri sestavi celotnega pregleda glede nabave potrebnih sirovin. Olajšati to delo, pomagati z iniciativnimi predlogi, podpirat! vse napore za redno dobavo sirovin. to je zadeva slehernega našega sodržavljana, ne glede kje je zaposlen.
Razmestitev delovne sile
To vprašanje je tolike gospodarske, kakor socialne važnosti. Izgraditi aparat, ki bo neprestano beležil, kje je delovna sila potrebna in kje je odvišna. je taka nujnost za naše čase, kakor je muljast vsakdanji kruh. Na mnogih mestih nam manjka teh ali onih strokovnjakov ali profesionistov, na dragih bi se dalo utrpeti premestitev takih delovnih sil na potrebnejša mesta. To je en del problema.
Drug del je v dejstvu, da imamo mnogo delovnih sil, ki še niso vključene v delovni proces. Število teh pomnožiijejo še tisti, ld se vračajo Iz vojske, iz Internacije in iz dežel, kamor jih je razselil ekimator. Ta
octvtSna delovna s tla nima mirnega spanja, ker nima zaposlitve in s tem sredstev za življenje. Na drugi strani pa čakajo razrušeni domovi in porušene industrije pridnih rok, da bi jih obnovile. Vzemimo samo en primer. Za bližajočo se zimo nam je nujno potrebna nabava kuriva. Imamo gozdove in dovolj lesa., da bi bili lahko za zimo vsi preskrbljeni s kurjavo. Treba je le dobre delovne organizacije, pa bi bilo vprašanje rešeno.
Problem Ima še tret jo stran. V naših mestih. trstih ln industrijskih centrih Je zaposlenih komaj 80 do 32 odstotkov celotnega prebivalstva. To se pravi: na vsakih 100 ljudi ima službo In dohodke 80 do 32 ljudi, ki moraio preživeti s svojimi do. hoditi ostalih 6S do 70 ljudi. Saj Je izven diskusije, da ne mislimo opravljati v službe onemoglih starcev in otrok, smatramo pa, da je pogoj viSlemu življenjskemu standardu našega prebivalstva, da se vklinči v delovni proces vse dela sposobne ljudi. Samo na ta način moremo povišati splošno’ blagostanje in samo na ta način poskrbeti tistim, ki vsled nOebolehnosti ali vsled starosti res ne moreio delati, take vzdrževalni ne. da bodo človeku dostojno živeli.
Vzemimo zn primer LjnWin.no. Vso predvojno dobo je bilo zaposlenih ie 30 odstot. kov njenega prebivaIslva. ostalih 70 od-stotlrov ie pa vegetiralo od podpor prvih 30 odstotkov. Kjer je šlo za meščane z velikimi mesečnimi dohodki, so njihovi sinčki lahko nhimi! dolg čas po ljubljanski promenadi ln hčerke lahko čakale ženinov po kavarnah In slaščičarnih. Ogromna večina mladih ljudi, ki bi rada priiela za delo. ga ni dobila, tako da je morala občutiti v cvetu svoje mladosti porazno spoznanje, da ie odveč na svetu.
Približno isti problem je bil v Trbovljah, da vzamemo za primer velik industrijski center. Bočim jp zaposlenih po naših vaseh okoli 55 njihovih prebivalcev, je imele tndi v Trbovljah službo le 32 ljudi. Seveda ni mogoče k delu. kakršno je v rudniku, porabiti vseh 55",'n prebivalstva, ki bi lahko delalo; tudi v občinske pisarne ni mogoče nastaviti vse odvišne delovne sile.
S Mogoče pa je ustvariti razne hišne obrti, razno lahko Industrijo in razne take delovne prilike, kjer bi našlo zaposlitev mnogo ljudi. Iti niso zmožni dela v rudniku ali sličnem težkem ali profesionalnem delu. Primer Trbovelj seveda nismo navedli po kaki tendenci, temveč samo vsled ilustracije. kaj hočemo povedati glede nujnosti uvedbe in organizacije hišne obrti in raznih lahkih Industrij.
Problem načrtne razmestitve delovne sile je problem dviga blagostanja množic našega prebivalstva. Ta problem mora priti na dnevni red vseh naših prizadevanj in našega javnega udejstvovanja. Tembolj, ker nimamo za reševanje teh nalog izgrajenega nikakršnega pripomočka, saj so predvojne borze dela prej bfrokrntična cokla, kakor pospeševalka dobre posredovalne slnžbe.
*
Prostor nam ne dopušča, da bi posvetili v tem sestavim še ostalim nn.jnlm vprašanjem. ki »o v zvezi * delavnostjo strokovnih organizacij, vsaj toliko bežnega pregleda, kakor smo ga dosedaj navedenim. Ko odlagamo to gradivo za eno prihodnjih številk našega časopisa, moramo že zdaj pripomniti, da je tudi vprašanje dobre
preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami . naloga, ki ni rešljiva brez dobre in smiselne prodajne organizacjie.
Nikoli in nikjer se nismo zavzemali za ukrepe, Iti naj bi zavirali razvoj solidne privatne trgovine. Smatramo pa, da je organizacija dobrega in solidnega konzumnega zadružništva mnogo višja stopnja preskrbovalne službe z življenjskimi potrebščinami, kar je potrebno, da naše strokovne organizacije pri vseh javnih akcijah poudarijo. Pri tem nam ne gre samo za izključevanje mnogokrat preplačanega posredništva med producentom ln konzu-mentom, temveč za širjenje gospodarskih naukov med najširše ljudske množice, za kar so zadružne organizacije kakor ustvarjene. Demokratizacija gospodarstva in njegovih ustanov je brez poznanja gospodarskih problemov toliko ko nemogoča, Strokovne organizacije, ki so nosilec ideje te demokratizacije, ne morejo mimo tega vprašanja, ne da bi storile vse, kar je v njihovi moči, da se izkoristi sleherna prilika, tudi volilni sestanki za širjenje smisla -in poznavanje gospodarskih problemov.
Povrh je pa v dobah, razrvanih po vojnih grozotah, edini iek za pravilno distribucijo življenjskih potrebščin organizacija neprestanega ljudskega nadzora nad vsem, kar je v službi preskrbe. Zadružne organizacije imajo že po svoji prirodi tako urejeno delovanje, da je taka ljudska kontrola najlažje izvedljiva.
Vprašanje eksistence posameznih trgovcev, ki bi bili vsled porasta zadružništva ogroženi, je lahko rešljivo ne samo na korist zadružništva, temveč tudi trgovcev samih, v kolikor gre za trgovce s solidno kvalifikacijo. Za take. Id jih je pa medvojno pomanjkanje življenjskih potrebščin Izvabilo na nesolidna pota, pa ni skrb za njihovo eksistenco vprašanje javnih ljudskih ustanov, temveč posel, ki ga bodo morali opraviti — javni tožilci.
Povišanje agrarne proizvodnje
bi izglodalo, da ni vprašanje, ki bi neposredno zadevalo delovanje delavskih organizacij. Pa vendar je to vprašanje v taki vzročni zvezi z delovanjem strokovnih organizacij, da bi paraliziralo vse napore strokovnih organizacij, če bi ne bilo zadovoljivo rešeno.
Strokovne orgati:-7ataje napenjajo vse
sile, da bi se povišala industrijsko-obrtna proizvodnja z glavnim namenom, da bi dosegli industrijski artikli kljub dobrim delavskim plačam kolikor le mogoče nizke cene. Znižanje cen ob istih plačah je bistvo sindikalne tarifne politike.
Prav z istimi očmi gledamo tudi na kmeško proizvodnjo. Omogočiti kmetu nabavo cenenih industrijskih izdelkov in pomagati mu z uporabo vseh Izsledkov moderne znanosti povečati pridelavo kmeškib pridelkov, je glavna točka programa naše Osvobodilne fronte, za katero stoje kakor en mož tudi delavsko nameščenski sindikati.
S povečano pridelavo kmečkih pridelkov
se bo dvignilo blagostanje vasi, bo zrasla kupna moč kmetskega prebivalstva, na drugi strani pa bo povečana pridelava pridelkov te pocenila, kar bo prišlo v prid dviga blagostanja mest in industrijskih centrov.
To in samo to je namen in želja delavskih strokovnih organizacij, ki se tiče njihovega odnosa	ntčkega prebivalstva.
Vsako drugo tolmačenje, ki ga širi razna sovražna propaganda, ima samo eno ozadje, širiti mržnjo med delavce in kmete, jih razdvajati hi pripravljati povratek tistim silam, Id so tako gospodarile, da ni bilo mogoče niti delavcu niti kmetu živeti življenja, dostojnega človeku.
Delavci so že v mnogih primerih pokazali svoje prave nagibe do kmečkega prebivalstva in bodo tndi v bodoče ostali zvesti svoji človečanski misiji.
,	F. Svetek.
Prvi kongres ESZDN Slovenije je končal svoje delo in pooblastil Glavni odbor da on izdela resolucijo, ki naj obsega najvažnejše ugotovitve in sklepe kongresa. Resolucija se glasi:
Prvi kongres ESZDNS je po pretresu nalog, ki stoje pred našo ljudsko državo in posebej pred ESZDNS ugotovil in sklenil:
1.	Delavski razred Slovenije je po zaslugi svojih najbolj borbenih predstavnikov že v stari Jugoslaviji, zlasti pa v toku velike osvobodilne vojne, z največjimi žrtvami skoval svojo enotnost, ki je njegova naj večja pridobitev. Ta enotnost je hkrati najmočnejše orožje delavskega razreda v borbi za obnovo naše porušene domovine. Kongres nalaga vsemu svojemu članstvu ohraniti in utrjevati to enotnost, kajti samo strnjen bo delavski razred tudi v obnovi — prav tako kot je bil v vojni — vodilna sila Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
2.	Kongres pozdravlja iniciativo delavcev in nameščencev iz revirjev, Celja in drugod za povezovanje s kmeti in za pomoč kmetom pri obnovi njihovih v vojni uničenih in požganih domov. Utrjevanje in poglabljanje te zveze med delavc in kmeti, zveze, ki je bila ustvarjena že v toku osvobodilne vojne, je važna dolžnost delavskega razreda.
3.	Narodno gospodarstvo Slovenije in Jugoslavije je zaradi vojne, pomanjkanja sirovin itd. v težkem stanju. Zato je tudi socialni položaj delavskega razreda težak. Toda delavci in nameščenci se zavedajo, da je njihova boljša bodočnost v obnovi in izgradnji porušene domovine. Delavski razred Slovenije ima zato pred sabo veliko in odgovorno nalogo: dvigniti našo v veliki meri ohranjeno industrijo in rudarstvo v naglem tempu na predvojno stopnjo ter čimprej prekoračiti to predvojno stopnjo. V kratki dobi po osvoboditvi so delavci z razvijanjem udarniškega dela, ki je znak njihove velike požrtvovalnosti, dokazali, da so si svesti svoje obnovitvene naloge. Toda kljub temu, da je v nekaterih naših industrijskih središčih postalo udamištvo množičen pojav, je po večini še vedno omejeno na ožji krog najzavednejših delavcev.
Kongres naroča, naj bo v središču vsakodnevnega dela naših organizacij — vodstvo in organizacija udamištva. Naj postane udamištvo vsepovsod množičen pojav! Naj se poleg udarniških skupin dajejo v ospredje najboljši poedinci-udamiki, ki jih je treba posebej nagraditi! Naj bo udamištvo v prvi vrsti usmerjeno na povišanje proizvodnje s pomočjo iskanja novih metod dela in ne s pomočjo podaljšanja delovnega časa! Pri iskanju novih metod dela so velikega pomena delovni posveti delavcev in nameščencev; te posvete, ki so že doslej pokazali dobre rezultate, je treba uvajati povsod.
4.	Zato, da se čimprej obnovi naša razrušena domovina in da se čimprej izpolnijo želje delavcev po izboljšanju njihovega socialnega položaja je potrebna najodločnejša borba za izboljšanje delovne discipline. Nekateri brezvestni lenuhi in ljudje brez čuta odgovornosti in zavednosti to delovno disciplino rušijo. Naj bo delavski razred
ESZDN Slovenije
vzor delovne discipline, štednje z materialom, čuvanja strojev ter drugih delovnih orodij in dviganja avtoritete predpostavljenih.
5.	Zvezna vlada je z Uredbo o reguliranju delavskih in nameščenskih plač in z Uredbo o cenah napravila velik korak naprej k normalizaciji delovnih odnosov. Kongres nalaga zveznim organizacijam, naj pristopijo k podrobnemu urejanju plač in k sklepanju kolektivnih pogodb po podjetjih, krajih in strokah.
6.	V cilju izboljšanja materialnega položaja delavcev in nameščencev naj podružnice ustanavljajo nabavljalne zadruge. Kongres apelira na federalno in zvezno vlado, da zatre brezvestno špekulacijo in strogo kaznuje kršilce vladnih predpisov.
7.	Glavni odbor naj takoj , ustanovi Sindikalno šolo za Slovenijo, ki naj poleg Sindikalne šole za Jugoslavijo skrbi za izgradnjo sposobnega kadra sindikalnih funkcionarjev.
8.	Vzgoji novega strokovno kvalificiranega kadra naj velja vsa pozornost. Kongres apelira na federalno vlado naj se uredi vprašanje vajeniških šol.
9.	Zvezne organizacije niso v do-voljni meri izkoriščale vseh velikih možnosti, ki jih imajo delavci v novi, demokratični Jugoslaviji na politično-. vzgojnem, kulturno-prosvetnem in fiz-k ul turnem področju. Kongres naroča Glavnemu odboru in vsem organizacijam, naj posvete vso svojo pažnjo politični vzgoji delavcev in nameščencev, njihovi kultumo-prosvetni izobrazbi in njihovemu fizkulturnemu udejstvovanju. Zlasti je velikega pomena politično - vzgojno delo, kajti brez vztrajnega in temeljitega dela v tej smeri delavski razfed ne bi mogel zadostiti svoji zgodovinski nalogi — nalogi voditelja in udarnega jedra Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
10.	Doslej je bilo posvečeno vse premalo pozornosti delu žena v sindikalnih organizacijah. Potrebna je čim večja aktivizacija žena za sindikalno delo.
11.	Industrija v Sloveniji je bila v primeri z industrijo drugih federalnih enot najmanj prizadeta v tej vojni. Dolžnost delavskega razreda Slovenije je, da z udarniškim delom v naši industriji pomaga tudi drugim pokrajinam — Liki, Bosni, Črni gori itd., ki so doprinesle velik delež k naši skupni osvoboditvi. Delavski razred Slovenije danes prav tako kot v preteklosti odklanja vsak ozki separatizem ter se v polni meri zaveda svoje odgovornosti in pričakovanj, ki jih stavijo vanj ne le slovenski narod temveč vsi narodi demokratične, federativne Jugoslavije.
12.	Dejstvo, da je na kongresa ESZDNS navzoča tudi delegacija italijanskih delavcev iz Trsta dokazuje povezanost Trsta — v gospodarskem in političnem pogledu — z Julijsko Krajino in z Jugoslavijo. Kongres enodušno zahteva priključitev Julijske Krajine s Trstom demokratični, federativni Jugoslaviji.
Naj žive ESZDN Slovenije!
Naj živi federalna republika Slovenija v federativni republiki Jugoslaviji!
Naj živi največji delavec Jugoslavije, predsednik Zvezne vlade, maršal Jugoslavije Tito!
Podpredsednik jugoslovanske vlade tov. Edvard Kardelj le govoril na volilnem zborovanju v Ljubljani
Dne 7. oktobra je Ljubljana spet pozdravila v svoji sredi tovariša Eda Kar-, deija, podpredsednika Zvezne vlade Jugoslavije, ki je govoril na votivnem zborovanju D. votivnega okraja Ljubljane, kjer kandidira pri volitvah v Ustavodajno skupščino.
V svojem govora se je tovariš Kardelj najprej toplo zahvalil za zaupanje, ld mn ga je izkazala Ljubljana s tem, da ga je kandidirala za volitve v Ustavodajno skupščino. Nadalje je poudaril pomen bližnjih volitev in razliko med volitvami v stari Jugoslaviji in volitvami danes, ko temeljijo te volitve na pravi ljudski demokraciji, ld se danes bistveno izraža.
»Danes mi lahko odgovarjamo onim, ki kriče, da uvajamo v Jugoslavijo diktaturo, enostrankarski sistem, da ne uvajamo demokracije, kakor je bilo rečeno v proglasu zaveznikov v teku te vojne, odgovarjamo z enim: V Jugoslaviji ima vso oblast ljudstvo v svojih rokah, ld ima v rokah tudi vse orožje, vse organe oblasti, ljudstvo nadzira od ‘spodaj do vrha te organe oblasti, kajti vsi organi naše oblasti so predstavniki, voljeni na svobodnih volitvah.
Mi nočemo, da bi se kdaj koli vrnila nazaj nekdanja demokracija. Mišljenja
smo, da je za nas najboljša naša demokracija, demokracija, ki smo jo zgradili v krvi, trpljenju in znoja v teku narodno osvobodilne borbe, demokracija, za katero stoji ogromna večina našega ljudstva, demokracija, ki predstavlja napredek, svobodo našega ljudstva. Naša demokracija ni demokracija po formi, samo po zunanjem videzu, naša demokracija ni diktatura finnačnega kapitala, kot je to v mnogih drugih državah. Naša demokracija je oblast delavcev, kmetov, inteligence — delovnega ljudstva. Element te naše demokracije je oblast, ki je izvojevana v teku narodno osvobodilne vojne; to je orožje, Id ga drži naše ljudstvo v svojih rokah; to so demokratične pravice, ki jih naše ljudstvo ima, to je dejstvo, da je naša država kot država na strani delovnega ljudstva, to je dejstvo, da gradi naša država svoj državni sektor v gospodarstvu, da bo pomagala našemu delovnemu ljudstvu, da mu bo omogočila, da si ustvari človeka vredno življenje. Naša demokracija, to pomeni, da so vsi organi naše oblasti izvoljeni in da ▼ teh organih oblasti ne sede plačani uradniki, ampak predsavnihi ljudstva, izvoljeni po vaseh, okrajih in okrožjih, v vsaki federalni edinka in v Jugoslaviji v celoti. S tem jo za-
gotovljeno resnično in popolno nadzorstvo ljudstva, ki se uveljavlja vsak dan sproti, ne pa samo vsakih pet do sedem let, kakor je v mnogih dragih državah, pa še tedaj ne učinkovito in brez rezultatov. V rokah našega ljudstva je danes lisic, papir, so domovi in dvorane; zaradi tega lahko izraža naše ljudstvo svoje mnenje. Ali mar niso vse to pravi elementi resnične demokracije? Ati ni smešno po vsem tem, da dajejo danes razni ljudje kakor Krek, Peter Živkovič, Maček, Banjama, ljudje vseh mogočih diktator, da dajejo nam, našemu ljudstvu nauke o tern, ati je to, kar se danes razvija v Jugoslaviji, demokracija ati ne. Res je, naši organi oblasti, naša ljudska oblast dela napake, dela celo zelo mnogo napak. Te napake v veliki meri zavirajo tempo našega razvoja, tempo v obnovi naše države. Toda mi nismo krivi, naše ljudstvo ni krivo, če ni nikoli doslej imelo prilike učiti se tega, kako je treba upravljati državo. Saj ni nikoli doslej ono opravljalo države, pač pa so jo upravljali žandarjl to okrajni glavarji. Zaradi tega se mora naše ljudstvo šele sedaj na svojih lastnih izkušnjah in na svojih last-
(Sadaljevanje aa dragi strani.)
Volitve 11. novembra naj Še boli utrdijo in ojeklenijo
demokratične sile naše države!
Četrti dan kongresa kovinarjev
w Bfcogretin
Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije v Beogradu je izdal okrožnico v zvezi s sodelovanjem strokovnih organizacij v predvolilni kampanji volitev v Ustavodajno skupščino. Prinašamo glavne misli okrožnice, ki se jih naj poslužijo strokovno organizacije kot navodil pri sodelovanju v predvolilni kampanji.
Razredno gibanje strokovnih organizacij, ki se bori za boljši gospodarski in socialnopolitični položaj delavcev in nameščencev, ni bilo in ne sme biti nikoli nezainteresirano na političnih razmerah in dogodkih v deželi. Delovanje strokovnih organizacij in izpolnitev postavljenih nalog je odvisno od tega, kakšne so politične svoboščine. V stari Jugoslaviji delavski razred ni imel svobode. Razredno strokovno gibanje je bilo preganjano in zatirano, dokler ni bilo v letu 1940. sploh prepovedano. V svobodni novi Jugoslaviji je postalo strokovno gibanje množično in lahko -nemoteno deluje na gospodarskem, socialno-političnem in kul-tumo-prosvetnem polju. Odraz teh političnih svoboščin je 700.000 organiziranih delavcev in nanješčencev in okrog 10.000 organizacij po mestih, vaseh, tovarnah in ustanovah.
To je jamstvo, da bo strokovno gibanje doseglo in odigralo tisto vlogo, ki mu je odrejena v obnovi gospodarstva in v delu za boljše življenske pogoje delavskega razreda. To je obenem velika moč v borbi za ohranitev pridobitev narodno-osvobodilne borbe in utrditev demokracije.
Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev in celoten delavski razred Jugoslavije so v največji meri zainteresirani na volitvah v Konstituanto, ki bodo 11. novembra. Te volitve naj še bolj utrdijo in ojeklene demokratične sile naše dežele. Popolna zmaga Ljudske fronte naj dokaže vsem sovražnikom doma ter vsem prijateljem in sovražnikom v inozemstvu, da so ljudske množice Jugoslavije trdno odločene na daljevati pot, po kateri jih vodi naj večji sin delavskega razreda in narodov Jugoslavijo tovariš Tito! Za tako zmago morajo zastaviti' vse svoje sile vse sftoltovne organizacije in vse članstvo.
Mnogi voditelji strokovnih organizacij, ki so preobloženi z delom pri gospodarski obnovi dežel pogosto zanemarjajo delo v odborih in akcijah Fronte ter prenašajo vse svoje zanimanje na politična in gospodarska vprašanja, na delo v strokovnih organizacijah samih. Ker se delavci ne udeležujejo frontnih konferenc, lahko ljudski sovražniki in razni nergači ovirajo delo Fronte ter sejejo vznemirjenje med poštene, toda omahljive elemente. Take napake se v bodoče ne smejo več delati, posebno ne sedaj med volilno kampanjo.
Dokler traja volivna kampanja, je naša glavna naloga, storiti vse za zmago Ljudske fronte
Zato je tudi naša dolžnost udeleževati se v polni meri volilne kampanje, ki jo vodi
Fronta.
V organizaciji predvolilnih konferenc se postavlja pred strokovne organizacije nešteto nalog. Tako naj Krajevni strokovni sveti takoj skličejo konference aktivistov strokovnih organizacij (članov uprav, delavskih poverjenikov, udarnikov, vodij kultur-no-umetnišitih in fizkulturnih društev, članov kultumo-prosvetnjh odborov itd.). Na teh konferencah je treba aktivistom pojasniti pomen teh volitev, seznaniti jih z volilnimi zakoni in jih pozvati na vsakodnevno agitacijo. Predvolilne konference naj se skličejo v vsakem večjem podjetju in ustanovi. V manjših podjetjih in delavnicah
(Nadaljevanje s prve strani.)
nih napakah učiti, kako je treba upravljati državo, šele sedaj, ko dejansko ima upravo države v svojih rokah. Napake, ki jih delajo' organi naše oblasti, nas uče, kako je treba pravilno delati in nobenega dvoma ni, da se bo naše delovno ljudstvo naučilo pravilno upravljati državo in ravnati z oblastjo.
Mi prehajamo sedaj v razdobje cele vrste volitev; to so volitve za konstituanto, najprej jugoslovansko, potem bomo imeli volitve za konstituanto Slovenije in ponovno volitve naših organov in oblasti. Te 'volitve, svobodne, tajne volitve, so najmočnejše orožje ljudstva, proti napakam in slabostim, ki se kažejo v delovanja naše oblasti. Stvar ljudstva je, da izvoli take ljudi, katerim zaupa, da se bodo borili proti prehodnim pojavom napak in slabosti.«
Tovariš Kardelj se je dotaknil tudi vprašanja »pastirskega pisma« in njegovih avtorjev. Med drugim je dejal: »Ne bom govoril o pojavih belogardističnih duhovnikov in o njihovih zločinih. Vsi veste o tem in zastonj bi bilo razpravljati te stvari, človek bi mislil, da bo ta gospoda v zavesti svoje krivde sedaj, ko je nova Jugoslavija s tako široko gesto prešla preko vsega, kar je bilo v preteklosti, da bo ta gospoda molčala. Toda komaj so se okoristili s širokogradiiostjo nove Jugoslavije, že so se iz pomiloščenih obtožencev izpremenili v tožilce. Morda se kdaj komu posreči takšen manever. Toda danes, ko se v Jugoslaviji še ni usedla sveža zemlja na grobovih žrtev, za katere nosijo oni odgovornost, danes je taka akcija naravnost satanska.«
Nato je tovariš podpredsednik nadaljeval v smislu volitev z besedami:
»Običajno je, da se na volilnih shodih dajejo obljube. Jaz vam obljubim lahko samo težko zimo, ekonomske težkoče in še dobršen čas trpljenja in pomanjkanja najbolj obhodno potrebnih stvari, ker je danes tak položaj.
V veliki francoski revoluciji v 18. stoletju je tedanje vodstvo revolucije vrglo med narod naslednje geslo: Šest mesecev lakote za republiko! — Mi bi. danes lahko rekli: šest mesecev težav in upornega
je treba sklicati skupne konference delavcev in nameščencev za vsako skupino takih podjetij ali za vsako stroko.
V večjih industrijskih krajih in središčih je treba sklicati množična predvolilna zborovanja delavcev in nameščencev. Treba je pošiljati
čim več delavcev in nameščencev v okoliške vasi
kjer naj pomagajo kmetom pri delu, popravljajo orodje itd., da se čim bolj okrepi zveza delavca in kmeta. S takimi skupinami delavcev in nameščencev je treba pošiljati tudi sposobne agitatorje, ki bodo v razgovoru ali na konferencah s kmeti pravilno raztolmačili in pojasnili pomen volitev. V zvezi s tem naij Krajevni strokovni sveti izdelajo načrt za prirejanje takih konferenc po podjetjih m ustanovah ter naj že v naprej določijo govornike, tako za konference aktivistov, kakor tudi za širše sestanke, shode in zborovanja. Referenti se morajo dobro pripraviti za referate, ki naj bodo kratki in jasni. Če je govornikov več, naj se pravočasno določi, o čem bo kdo govoril, da se govori ne bodo ponavljali. Po govorih je treba razviti diskusijo.
Večja zborovanja je treba organizirati v sporazumu z Glavnim odborom Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije, ki naj pošlje na zborovanja po možnosti svoje delegate.
Vse konference in zborovanja je treba sklicevati v sporazumu in skupaj z odbori Fronte
Zaželjeno je. da nastopajo kot govorniki na konferencah delavcev in nameščencev voditelji Fronte, predstavniki Jugoslovanske armade, AFŽ-a in USAOJ-a. Kot glavni govorniki na konferencah drugih protifašističnih organizacij in na splošnih konferencah in zborovanjih Fronte, naij nastopajo tudi voditelji strokovnih organizacij.
Strokovni sveti in organizacije naj organizirajo tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov za volilni fond. Denar naj se pošlje volilnemu fondu pri Glav. odboru ESZDNS ali volilnemu fondu Ljudske fronte Jugoslavije preko lista »Borbec.
Prirejanje predvolilnih konferenc in zborovanj delavcev in nameščencev ne sme iti na račun sodelovanja delavcev in nameščencev na splošnih konferencah Fronte in drugih protifašističnih organizacij. Nasprotno je treba delavce in nameščence prepričati, da je njihova udeležba na splošnih konferencah in zborovanjih Fronte prav v interesu volilne zmage in borbe proti reakciji. Prav tako se aktiv strokovne organizacije ne sme omejiti samo na agitacijo med delavci, temveč mora delati tudi med drugimi sloji ptebivalstva. Napačno je misliti, da je samo to naloga tu naštetih aktivistov. Vsak delavec mora postati v volilni propagandi aktivist, vsak delavec in nameščenec mora biti agitator in organizator zmage Ljudske fronte pri volitvah v Konstituanto.
Zelo važno vlogo v agitaciji in propagandi lahko odigrajo
umetniška kulturna in fizkulturna
društva
s sodelovanjem na zborovanjih, z organizacijo prireditev, s satiričnimi nastopi, ki smešijo in razkri n k ujejo reakcijo in elemente, ki se zbirajo okrog nje, z organizacijo prireditev za volilni fond in tako dalje.
Glavni odbor ESZDNS in Krajevni strokovni sveti večiih mest ali kjer se pokaže za to potreba, lahko v sporazumu z Glavnim odborom ESZDNS in krajevnim odborom Fronte izdajo letake v zvezi z volitvami v pojedinih konkretnih vprašanjih z name-
dela za našo mlado svobodno republiko Slovenijo in za našo svobodno zvezno republiko Jugoslavijo! Šest mesecev upornih naporov za lepšo bodočnost Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita, za ustvaritev blagostanja našemu delovnemu človeku!«
Končno je tovariš Kardelj povedal še nekaj besed o vprašanju, zaradi katerega je šel v London. Povedal je, da je naša delegacija pod njegOvim vodstvom navedla na konferenci zunanjih ministrov vse argumente, na podlagi katerih mora pripasti Primorska, Istra in Trst Jugoslaviji., Rekel je, da so dobili vtis, da so predstavniki naših zavezniških držav z razumevanjem vzeli na znanje naše zahteve, posebno pa nas je podprla naša bratska Sovjetska zveza. Končen rezultat pa je seveda v največji meri odvisen od samega slovenskega in hrvaškega ljudstva, zlasti od ljudstva v Julijski Krajini, v Istri, Slovenskem Primorju in v Trstu. Ves svet mora neposredno izvedeti iz akcij slovenskega in hrvaškega ljudstva samega, da se hoče kot en mož priključiti Jugoslaviji, prav tako mora svet izvedeti, da je večina italijanskega ljudstva, vse italijanse demokratično ljudstvo tisto, ki se zaveda, da je usodno zgodovinsko povezano s slovenskim in hrvaškim ljudstvom na Primorskem in v Istri, da noče delati krivice ljudstvu, ki tam predstavlja večino, ki želi samo sebi napredka in resnične demokracije. Ob enodušni želji našega ljudstva, ob čvrstem stališču, ki ga je naša vlada zavzemala doslej in ga bo nepopustljivo zavzemala tudi v bodoče, ni nobenega dvoma, da lahko z mirnim zaupanjem zremo v bodočnost.«
Tovariš Kardelj je zaključil svoj govor z besedami:
»Volitve v katere gremo, so krona našega prizadevanja in morajo biti dostojne dosedanjih žrtev in naporov, pa tudi dosedanjih uspehov. Zaradi tega bomo 11 novembra vsi kot en mož manifestirali svojo voljo za nadaljevanje naših dosedanjih naporov, za ohranitev in nadaljnje razvijanje pridobitev naše štiriletna borbe, Glasovali bomo za nove napore " ''odočnosli, za izgraditev velike in močr-Jugoslavije in v tej Jugoslaviji naše svobodne* in drage republike Slovenije.«
nom, da se razkrinka delo reakcije in sovražnikov naše dežele in narodov, sovražnikov, ki se pod krinko demokracije bore proti pridobitvam narodno-osvobodilne borbe in programu Fronte. Poleg tega lahko izdajo Glavni odbor in krajevni medstrokov--ni sveti volilne plakate, uporabljajo strokovno radijsko postajo itd.
V agitaciji in propagandi je treba
uporabljati
proglas Izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije in govore tovariša Tita, proglase in letake narodnih in drugih odborov Fronte, govore uglednih voditeljev Fronte, članke >Borbec in drugega frontnega tiska, članke : Radar in drugih listov strokovnih organizacij, brošure, ki jih bo objavil Izvršni odbor Fronte v zvezi z volitvami”, kakor tudi d mige publikacije Fronte.
V agitaciji in propagandi, ki jo bodo delali funkcionarji strokovnih organizacij in aktivisti, ije treba obravnavati v kratkih potezah položaj delavskega razreda in teror, ki ga je izvajala stara oblast nad delavskim razredom in njegovimi organizacijami v bivši Jugoslaviji. Prav tako je treba delavce in nameščence spomniti na težak položaj, v katerem je bil delavski razred med diktaturo in okupacijo fašističnih režimov. Ob tem terorju oblasti in ravnanju reakcionarnih delodajalcev, vojnih bogatašev itd. je treba zbrati in razglasiti konkretne podatke o dotičnem podjetju in kraju. V govorih, letakih itd. je treba podčrtati razliko med prejšnjim položajem delavcev in sedanjo svobodo, ki jo uživa delavski razred in vse naše ljudstvo.	.
Treba je naglašati napore naše ljudske oblasti za boljše življenje delavcev in nameščencev, opozarjati na velike težkoče, ki jih mora premagovati ljudska oblast, da zagotovi kruh in obleko delavskemu razredu in drugim slojem prebivalstva, ki jim je to potrebno in ki to zaslužijo. Treba je opozarjati na reakcijo, črnoborzijance, verižnike itd., ki napenjajo vse sile, da bi sabotirali in onemogočili ukrepe oblasti, storjene v korist širokih ljudskih množic. Treba je opozarjati na to, da je dolžnost delavskega razreda podpirati vlado in ljudske oblasti v borbi za boljše življenje ter bodočnost delavskega razreda in našega naroda, v borbi proti črnoborzijancem in vojnim verižnikom, ki se zbirajo okrog opozicije. Delavcem in nameščencem je treba predočiti, da bo delavskemu razredu s pomočjo ljudske oblasti, ko bodo premagane gospodarske težkoče in strt odpor reaktije, ustvarjeno in omogočeno tako življenje. kakršnega še nikoli niso imeli.
Treba je razkrinkati opozicijo, ki je izven Fronte in ki dela vsestransko, čeprav ne odkrito za povratek naše stare Jugoslavije in- monarhije in ki hoče izkoristiti gospodarske in druge težkoče naše dežele, valeč krivdo na Ljudsko fronto in ljudsko oblast za te težkoče, v svoje sebične interese. Treba je opozarjati na to. kje tiči vzrok nastalih težkoč v naši deželi, da jih je zakrivil okupator ter njegovi hlapci in domači izdajalci, ki so se zatekli prav k opoziciji. Poleg vsega tega naj, kot rečeno, vsaka strokovna organizacija in aktivisti spravi je v sklad in prilagode svojim krajevnim razmeram tudi način agitacije in propagande. V
Krajevni strokovni sveti naj vsakih 10 dni obvestijo Glavni odbor ESZDN Slovenije o volilnih akcijah, ki so jih organizirale strokovne organizacije ter o sodelovanju strokovnih organizacij v volilni agitaciji in propagandi Prav tako je treba poslati Glavnemu odboru po dva primerka letakov, plakatov. karikatur, statističnega poročila o številu prirejenih konferenc, datum, kdaj so se konference vršile, kje, število udeležencev itd., ki so jih organizirali krajevni strokovni sveti iu krajevni odbori.
Vsaka podružnica in krajevni odbor naj razvije v volilni propagandi visoko iniciativo Tako so lahko, recimo, brivci in lasni-čarji zelo dobri agitatorji v svojih delavnicah, natakarji v gostilnah in hotelih, učitelji po vaseh, trgovski pomočniki pri okrasitvi izložb s slikami, gesli in napisi, grafiki ■v brezplačnem tiskanju raznih gesel in stenskih časopisov, ki so v zvezi i volitvami itd.
V smislu te okrožnice so dolžne tudi centralne uprave in tajništva zvez pozvati svoje krajevne odbore in podružniške uprave, da v polni meri sodelujejo pri volitvah in v volilni propagandi po navodilih krajevnih sindikalnih svetov in Glavnega odbora. Po-,-eg tega lahko večje „zveze tudi izdajajo v zvezi s svojim poklicem volilne plakate in
Če bi bilo potrebno, bo izdal Glavni odbor ESZDN Jugoslavije v Beogradu še nova navodila. Dolžnost vseh forumov strokovnih organizacij, uprav, kultumo-umetniških in fizkulturnih društev, zlasti pa kultumo-pro-svetnih odborov strokovnih organizacij je, da to okrožnico Glavnega odbora ESZDN Jugoslavije prouče in se po nji ravnajo.
Volitve bomo plačali sami!
Stojimo preti enim največjih dogodkov našega narodno osvobojenja, pred volitvami v ustavodajno skupščino. O pomenu teh volitev ne bomo pisali na tein mestu, ker je. to že itak glavni predmet pisanja naših časopisov, sedaj, v predvolivni kampanji, kakor tudi glavna tema vseh naših političnih sestankov in zborovanj. Pač pa bi opozorili na nekaj drugega.
Volitve zahtevajo denarna sredstva!
Naš votivni aparat je ogromen. Že samo tehnične stvari, t. j. skrinjice, krogljice, objave itd., zahtevajo ogromno denarnih sredstev. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da reakcija deluje podtalno in s podvojeno silo, da bi onemogočila ljudskim množicam, da bi si zgradile svojo ljudsko oblast, svojo demokratično državo, v kateri ne bo več mesta za reakcionarne ljudske izžemalce. Ne smemo pozabiti, da razpolagajo proti-Ijudski elementi še vedno z dovolj bogatimi sredstvi, ki so jih izstisnili iz naših žuljev Reakcionarno propagando j:> treba uničiti, »rotiasritaciio je treba vršiti z vsemi močmi Zato zbiranje v votivni sklad ni samo tehnična, temveč je tudi važna politična zadeva, ki jo ne smemo zanemarjati.
Sprefesn zastopnikov kongresa pri maršal« Titu
Vsled velikega števila govornikov je kongres kovinarjev nadaljeval s syojim delom še četrti dan.
Tov. Dušan Corkovič je poročal o sprejemu zastopnikov pri tovarišu Titu. Zastopniki so bili dalje časa v - razgovoru z maršalom, ki se je zelo zanmal za dele kongresa in dal nasvete, kako naj se z delom nadaljuje in naj se vsi sklepi .rongre-sa tudi izvršijo.
Navdušenje, ki je nastalo po tem poročilu je prišlo do vrhunca z dr.gotrajnim skandiranjem »Heroj Tito!«, »Hočemo republiko!«
Nato je bil izbran odbor, ki je sestavi: resolucijo kongresa. V tem odbora so zastopniki vseh federalnih enot.
O kulturno prosvetnem delu je poročal tovariš Milivojevič, član Osrednje uprave. Poročal je o pomanjkljivosti in dosedanjem delu in slabih zvezah z federalnimi enotami, ki so onemogočile vpogled v kultur-no-prosvetno delo strokovnih organizacij Kulturno prosvetno delo v drugih federalnih enotah je v večjem številu umetniških dru štev na nižji stopnji kot bi to normalno moralo biti. Za tako stanje so objektivni in subjektivni razlogi kot so: čitalniška društva, pomanjkanje strokovnega tiska, brošur, dobrih knjig itd.; pri gledaliških skupinah: pomanjkanje rekvizitov in dobrih režiserjev. Velika pomanjkljivost je tudi v redni izobrazbi naše mladine. »Mi moramo z neprestanim trudom dvigniti delavski razred na takšen kulturni in strokovni nivo, ki mora zagotoviti vodstvo in možnost izvrševanja velikih nalog, ki se nam postavljajo.«
Resoltstifa
Prvi svobodni kongres Zveze delavcev in namešečncev kovinske industrije Jugoslavije ugotavlja, potem ko je razpravljal o nalogah, ki v naši državi čakajo nujne rešitve, «n o nalogah, ki čakajo zvezo delavcev in nameščencev kovinske industrije:
1. Kovinska industrija je kot vse narodno gospodarstvo po vojni zelo prizadeta. Zaradi tega je položaj kovinarjev in njhovih družin kakor tudi vsega, delavskega razreda težak. Toda kovinarski delavci in nameščenci se zavedajo, da bo boljša bodočnost ter blagostanje njih in njihovih družin doseženo z obnovo dežele in z dvigom prozvodnje. Zategadelj imajo vsi kovinarji naše države velike 5n odgovorne naloge, da razrušena in poškodovana podjetja v čim krajšem roku usposobijo za obrat ter čim prej dosežejo predvojno proizvodnjo. Čas, ki je mniil od osvoboditve, nudi mnogo dokazov, da kovinarji te svoje naloge razumejo. Ker se zavedajo, da danes delajo za sebe in za svoj narod, so kovinarji mnogih podjetij
pristopih k udarniškemu delu in k delovnemu tekomvamju. S to novo obliko dela so dosegli kovinarji precejšnje uspehe v vojno-tehničnj delavnici v Kragujevcu, industriji motorjev v Rakov ci, v Brodu na Savi, Zagrebu, Jesenicah, Celju, Zenici, Varešu, Novem Sadu in drugod.
Kongres ugotavlja da udarniško delo in delovno tekmovanje nista postal; množični obl ki dela novega kovinarja. Majhno število udarnikov ' priča, da, se je udarniško delo v podjetijh razvijalo spontano, brez zadostnega sodelovanja Zveze. Zvezna uprava, krajevni odbor: in podružnič-ce uprave niso posvetili dovolj pažnje tej obliki deta. niso pristale na pobudo delavcev ter so premalo pripomogle k temu, da bi udarniško delo zadobilo mno-žičn: karakter.
Kongres naroča centralni upravi 6n vsem zveznim organizacijam, da kot prvo nalogo svojega vsakdanjega dela uredijo organizacijo in vodstvo udarniškega, dela n delovnih tekmovanj, zavedajoč se, da je to ena najboljših oblik dela,, s katero se lahko v najkrajšem času doseže in prekorači predvojna proizvodnja v kovinskih podjetjih. Kovinarji ne smejo pozabiti, da so njihov gospodarski in socialni interesi tesno povezami z obnovo podjetja in s stopnjo proizvodnje.
2.	Z namenom, da bi se čimprej uresničile želje kovinarjev za dosego predvojne proizvodnje, mora voditi Zveza n vse njene organizacije najbolj energično borbo za utrjevanje delovne discipline, ki jo posamezni brezvestni delavci ruš jo. Sleherni kovčnar se mora zavedati, da je vsaka minuta njegovega dela v podjetju nov kamen v veliki ljudski državni zgradbi, k se gradi in v kateri je on svoboden človek.
3.	Kot tolmač volje kovinarskih delavcev in natmeščencev Jugoslavije kongres odloča, da se v vseh državnih in zasebnih kovinskih podjetijh do novega leta prostovoljno dela po 2 uri na teden za ohno-
V	predaprilski Jugoslaviji so državne blagajne, v katere so se stekali viri težko prisluženega denarja ljudskih množic, služile tem krvosesom tudi za neljudske volitve.
V	naši novi, Titovi Jugoslaviji tega ne bo več. Državne blagajne ne bodo več služile za volitve. Državne blagajne naj služijo obnovi in izgradnji domovine.
Iz državnih blagajn ne bomo vzeli niti dinarja.
Kakor so narodi Jugoslavije stopiti prei 4 leti goloroki v borbo z okupatorjem ' ■ si s svojimi lastnimi sredstvi ustvariti armado, ki je tudi zmagala, tako si morami: tudi pri teh volitvah sami preskrbeti sredstva, da zatremo v dobi predvotivne kampanje npdtalno delo reakcije, da dvignemo med množicami politični duh in njihovo državljansko zavest, skratka, da storimo vse ca čim veličastnejšo zmago Ljudske fronte
V	vseh federalnih enotah Jugoslavije s-se v to svrho osnovali votivni skladi n >. časopisju vseh federalnih enot so ponatisnjeni dolgi stolpci prispevkov za votivni klad, Id jih prispeva ljudstvo širom vse Jugoslavije. 'Tudi pri nas se je osnoval vo livni sklad in sicer pri Izvršnem odbore Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Zbiranje denarnih sredstev v ta namen je že v polnem teku in sicer po vseh naših
vo države; s tem delom pridobljeno vsoto bodo podjetja dostavljala fondu za obnovo dežele pri pristojnem ministrstvu.
4.	Bolj kot kdaj koli je potrebna danes, ko iz ruševin vojne ponovno dvigamo naše narodno gospodarstvo splošna štednja materiala v gospodinjstvih, čuvanje strojev, orodja, poslopij, n vsega podjetja, ker je to naša narodna imovina.
5.	Kongres ugotavlja, da je Zvezna vlada z uredbo o reguliranju delavskih in nameščenskih plač in z uredbo o cenah napravila velik korak k normalizaciji: delovnega razmerja.
Kongres pferoča centralni upravi, da se loti čimprej na temelju uredbe o plačah in v sini:slu sklepa Glavnega odbora Enotnih sind katov, sklenitve kolektivnih pogodb in tarife. Za temelj kolektivnih pogodb bo postavljeno akordno delo. Kongres naglaša, da. je bilo akordno delo v bivši Jugoslaviji le metoda za poslabšanje položaja delavskega razred::, v naši novi Jugoslaviji pa bo akordno delo pravičen sistem nagrade za marljive delavce in močno sredstvo za dviganje delavskega standarda.
6.	Zveza mora posvetita posebno pozornost ustvaritvi novega strokovnega kvalificiranega kadra z vajen skimi šolami v podjetjih. Kongres naproša Zvezno vlado, naj reši vprašanje vajeniških šol, ter hkračl zastopa mnenje, da bi skupno delo vajencev do 16 leta ne imelo biti večje kot 7 ur, In to: 5 ur dela v delavnici in 2 uri v šoli.
Glede na razvoj tehnike in na nujno potrebo po delavcih z Višjo kvalifikacijo mora Zveza skrbet tudi za dviganje strokovne sposobnosti kvalificiranih kovinarjev z večernimi šolami in tečaj.
7.	Kongres ugotavlja, da je ogromna večna iastrfkov industrijskih kovinskih podjetij v času okupacije stavila svoja podjetja v okupatorjevo službo ter da danes ne kaže interesa za obnovo in dvig produkcije, temveč nar ob a ovira obnovo industrije kot zakone zaradi svojih sebičnih interesov in ns črtno povečuje proizvodne stroške v škodo množic potrošnikov. Da bj preprečili to protiljudsko delo, zahteva kongres nacionalizacijo vseh industrijskih kovinskih podjetij.
8.	Ena najvažnejših nalog Zveze je dviganje gmotnega stanja kovinarjev z na-bavijalnimi 6n konzumnimi zadrugami ter z menzama v podjetjih. Centralni upravi n ostalim organizacijam se naroča, da z vsemi silami podpro ustanovitev menz v podjetjih kot tudi zadrug ter, da v njih azgotove svojo udeležbo in nadozrstvo.
9.	Razvoj Zveze in njene naloge postavljajo na dnevni red vprašanje izgraditve sposobnih kadrov za Sindikalne funkcionarje. Kongres naroča centralni upravi, da postavi pred Glavni odbor Enotnih sindikatov vpreganje razširitve Centralne sindikalne šole. Istočasno mora Zveza posvetiti največjo p«žmjo ijculitiumo-pomret-
nemu delu, pouku in vzgoji podružničnih
sindikalnih funkcionarjev. Kongres ugotavlja. da podružnice čn krajevni odbori Zveze niso v zadostni meri. izrabili svobode in polne možnosti" dela delavcev in nameščencev na kulturno - prosvetnem, umetn škem in telesnovzgojnem področju. Kongres naroča centralni upravi in zveznim organizacijam, da posvete temu vprašanju vso pozornost.
10.	Kongres pozdravlja pobudo podružnic kolektivnih izletov na vasi z namenom, da se nudi pomoč kmetom, in priporoča centralni upravi, da razširi in poglobi to blagodejno zvezx> in utrdi zvezo delavcev in kmetov.
Prvi svobodni kongres delavcev in nameščencev kovinske industrije Jugoslavije poziva vse kovinarje, da strnejo svoje vrste okoli svoje Zveze, da bi varovali velike pridobitve osvobodilne borbe, da bi prišli čimprej do gospodarski obnove in popolnoma utrdi ljudsko oblast, vse pa v interesu svoje srečnejše bodočnosti. Kongres ugotavlja, da je telo doslej posvečeno premalo pažnje aktivizacijd naših žena v sindikalnem gibanju <n naroča Zvezni upravi, naj v polni meri aktivtzira žene v sindikalnem delu.
Kongres enoglasno zahteva priključitev Trsta k demokratični federativni Jugoslaviji.
Naj živi močna enotna Zveza delavcev in nameščencev kovinske industrije Jugoslavije!
živeli udarnikt-kovinarji, zavedni borci za hitro gospodarsko obnovo!
Naj živi demokratična deferativna republikanska Jugoslavija!
Naj živi naš tovariš kovinar, predsednik Zvezne vlade Jugoslavije maršal Josip Broz-Tito!
i .....................»mi......*....
B e s* a S e a n širita „BEIAVSKO ENOTNOST”!
organizacijah, tovarnah, privatnikih itd. Vsak znesek so sproti objavlja v našem časopisju in do sedaj je bila objavljena že dokaj lepa vsota.
Vendar pa se z doseženimi uspehi še ne smemo zadovoljiti in tudi s časom je treba pohiteti.
Zato nadaljujmo odločno z zbiranjem! Naj no bo člana in simpatizerja Ljudske fronte, ki ne bi agitiral in tudi žrtvoval, naj ne bo aktivista, ki ne bi zbiral prispevkov!
Prispevke lahko oddamo pri svoji ,tro-«ovni organizaciji, po čekovni položnici »Ljudske enotnosti«, »Ljudske pravice«,
. »Slovenskega poročevalci« ali pa direktno v pisarni IOOF slovenskega naroda, Erjavčeva ulica 12.
Naj živi čim veličastne jša zmaga ljudstva — Ljudske fronte!
Tekmujmo med seboj pri zbiranju prispevkov, kakor smo tekmovali in se odlikovali v borbi, kakor tekmujemo in se odlikujemo pri delu!
.nitiaeeoiieBsueeiicaemaHtiaHaeeeiieeeHneeeeBBee*
Vplačevanje v volivni fond naj bo oonovna manifestacHa požrtvovalnosti vsega naroda za skupno stvar
Svetovna sistdikalna federacila w Pikih m zaključita sveie delo
Tov. Djiira Salaj, p-redsestsiilc JSZBH Jsigsslavije —■ član Izvršnega odbora mesisia-rodae sindikalne federacije
V izvršni odbor mednarodne sindikalne federacije so izbrani: Za Sovjetsko zvezo
—	Vasilij Kuznecov, Mihael Tarasov in Popova: za družene države Amerike — Philip Murray in Sidney Hillman; za Kanado — Pat Conrey; Velika Britanija — Walter Citrine in Ebby Edwars; Francija
—	Franshon in Leon Jauhaux; Latinska
Amerika — Lombardo Toledano (Mehika) in Lazaro Pena (Kuba.); Srednji vzhod — El Arris (arabska delavska zveza) Kitajska — Ku Šuek Fan; Avstralija — Albert Edward Monk; Skandinavija — J. Nann-sen: Za.padna Evropa — Kuypyers (Nizozemska); Južna Evropa — Giuseppe di Vittorio (Italija); Srednja Evropa — Za-podeslii (Poljska); Jugovzhodna Evropa —■ Djuro Salaj (Jugoslavija.
Indija in Afrika, ki sta upravičeni do dveh sedežev v izvršnem odboru, se še nista mogla sporazumeti glede imenovanja.
Jugoslovanske strokovne organizacije
In Lfitiska limita za zmago demokracije
Na kongresu svetovne sindikalne federacije v Parizu je šef jugoslovanske delegacije tov. Djuro Salaj v svojem govoru poudaril, da je v času svetovne konference strokovnih organizacij v Londonu bila tretjina Jugoslavije še pod fašistično okupacijo.
>Iz tega razloga je bilo tedaj najvažnejša dolžnost našega sindikalnega gibanja, da mobilizira delavski razred za pomoč fronti in zmago nad fašizmom. Vse za fronto — vse za zmago —, to je bilo geslo vseh jugoslovanskih delavcev. Delavski razred in jugoslovansko ljudstvo je dostojno izpolnilo svojo nalogo.« <
Tov. Salaj je tudi poudaril, da so jugoslovanske strokovne organizacije imele po definitivnem osvobojeni;u Jugoslavije tudi posebne naloge. Prikazal je dosedaj izvršena dela obnove v Jugoslaviji, katero so fašistični osvajalci pretvorili v kup ruševin. Ob tej priliki je dejal:
>Kar se tiče jugoslovanske gospodarske obnove, so. poseženi ogromni uspehi Mnogi se vprašujejo: Kakšna moč sili delavski razred in vse jugoslovansko ljudstvo, da lahko daje take napore? Odgovor je enostaven. V stari reakcionarni Jugoslaviji je svoboda in demokracija obstojala samo za peščico ljudi, ki so vladali. Delavski razred in večina ljudstva je bil prikrajšan te svobode in pravic ter izpostavljen načrtnemu izkoriščanju in pravemu ropanju. V štiriletni borbi proti fašistom je delavski razred z ostalim ljudstvom priboril svobodo, katero je plačal z največjimi ljudskimi in materialnimi žrtvami.«
Nato je tov. Salaj prikazal sodelovanje delavskega razreda in širokih ljudskih množic v javnem življenju. Delavski razred ima polno pomoč s strani ljudske vlade, ki je v svoji izjavi meseca marca poudarila, da bodo vsa ekonomska in socialna vprašanja rešena s sodelovanjem sindikalnih organizacij. >Ta izjava« — je dejal — »ni
ostala mrtva beseda na papirju, temveč je načrtno uporabljena in ustvarjena«.
Govoril je tudi o vprašanjih socialnega zavarovanja, o delovnih odnosih, o problemih kvalificiranih delovnih sil, o zaščiti in zaposlen;;; desettisoč vojnih invalidov in o zaščiti ter pomoči vojnim sirotam. Vsaka akcija, ki ima za cilj rešitev teh vprašanj, je s strani sindikatov Jugoslavije dobila polno priznanje in so se v tem pogledu že dosegli veliki uspehi. Podčrtal je, da je vprašanje zaščite in pomoči vojnim sirotam ozko povezano s problemi vojnih reparacij, ki jih Jugoslavija zahteva od okupatorjev. V tem vprašanju zahtevajo jugoslovanski sindikati priznanje Svetovne sindikalne federacije.
Na koncu svojega govora je tov. Salaj izjavil: >Naša država se nahaja pred volitvami v Ustavodajno skupščino. Jugoslovanski sindikati in člani Ljudske fronte se trudijo, da se doseže čim večja zmaga demokratičnih sil, da bi se na ta način zagotovili potrebni pogoji, ki bodo jamčili delavskemu razredu in jugoslovanskemu ljudstvu svobodo in srečno bodočnost.
Zastopniki vseh držav, ki so prisostvovali kongresu Svetovne sindikalne federacije, so toplo pozdravili govor tov. Djura Salaja.
Zakaj stisa zastopniki grških sindikatov prisostvovali Mednarodni konferenci v Parizu
Na mednarodni konferenci v Parizu niso bili zastopniki grških sindikatov, Ker jim je fašistična vlada v Atenah to zabranila. Vulgariseva vlada se boji, da ne bo razkrinkana. Nima zaupanja ▼ svoje ljudstvo. Prav tako načrtno prepoveduje vsem delegacijam drugih naprednih organizacij in demokratičnih strank odhod v inozemstvo. To dejstvo je tudi dokazano ob priliki kongresa balkanske mladine.
Seviefske strslcovne organizacije za ustvar-
jenje teismgs mm
Tajnik Vsezvezne centrale zveze sovjetskih strokovnih organizacij Solovjev je govoril v Parizu o delu sovjetskih strokovnih zvez. Dejal je, da je delavski razred Uje-dinjenih narodov mnogo doprinesel k iztre-
iu ebstuve vseh držav
bitvi največ;ega sovražnika človečanstva in da je igral odločilno vlogo v zmagi. Sovjetske strokovne organizacije so napravile vse, kar je bilo potrebno, da se odločitve Londonske konference sprovedejo v živi jenje.
Konferenca v Londonu, ki se je vršila v
času vojne, je dala organiziranim delavcem važne naloge — da z vsemi silami pomagajo fronti.
»Delavski razred naše države je dostojno izpolnil svojo nalogo pred domovino in pred drugimi svobodoljubnimi narodi. Delavski razred naše države, organiziran v strokovnih organizacijah, je avantgarda herojskih delavcev. V času vojne je dokazal, da je discipliniran, zavesten in patriotski. Po vojni so postavljene sovjetskim strokovnim organizacijam nove težke naloge.«
Govornik je prikazal strahovito bilanco uničenja in opustošenja Sovjetske zveze od fašističnih osvajalcev in je dejal: »Naša država ustvarja v tem trenutku desetletni načrt za obnovo in razvoj nacionalne ekonomije. Naše strokovne organizacije najaktivnejše sodelujejo pri izgraditvi tega načrta, kateremu je cilj dvig narodne imovine.«
Solovljev je podal sliko praktičnih mer na tem polju. Pri problemu delovne moči in delu samem je poudaril: »Naš desetletni načrt predvideva razvoj nacionalne ekonomije, posebno industrije in zagotavlja delo vsakomur. Vsi bodo v naši državi zaposleni, oni ki se vračajo iz vojske in oni, ki so zaposleni pri industriji in v drugih panogah proizvodnje. Vsem je zagotovljena bodočnost: ne bojimo se strašne bede delavskega razreda — brezposelnosti.
Pri nas je objavljen poseben zakon, ki jamči demobilizirancem delo, posebno onim, ki so bili zaposleni pred vojno. Strokovne organizacije nadzirajo demobiliziran-ce in jih zaposlujejo v delu, ki odgovarja njihovi profesiji, kvalifikaciji in zdravstvenem stanju.
Na iniciativo in predlog so zakoni za utrditev delovnega časa, letnega dopusta in ukinitve čezurnega dela že v moči. Glavno delo sovjetskih strokovnih organizacij je v organizaciji oddiha in zdravju delavcev in nameščencev v sanatorijih in zračnih kopeli. Sovjetske strokovne organizacije bodo letos poslale na breme socialnega zavarovanja 75.000 oseb v sanatorije in zdravilišča — kar pomeni trikrat več kot preteklega leta.
Sovjetske strokovne organizacije posvečajo veliko važnost prijateljskim zvezam sindikatov drugih demokratičnih držav in utrditvi mednarodne sindikalne enotnosti.
V tem letu so zastopniki sovjetskih strokovnih zvez obiskali Veliko Britanijo, Francijo, Ameriko, Kanado, Italijo, Bolgarijo, Rumunijo, Finsko in Iran. Seznanili so se s sindikalnim gibanjem teh držav. Sovjetska zveza je sprejela zastopnike Francije, Velike Britanije, Poljske, Bolgarije, Rum unij e in Italije. Sovjetske strokovne organizacije bodo v bodoče razvile in utrdile prijateljske odnose s strokovnimi organizacijami vseh demokratičnih držav, ker smatrajo, da je enotnost vseh sindikatov največja dolžnost sindikalnega gibanja.«
Solovljev je poudaril, da so sovjetske strokovne organizacije med redkimi, katerih zastopniki so sodelovali na konferenci v San Franciscu.
Svoj govor je končal s sledečimi besedami: »Sovjetske strokovne organizacije bodo napravile vse, kar jim bo mogoče, da se čim prej rešijo posledice vojne. Sovjetske strokovne organizacije bodo izpolnile odločitve Svetovne sindikalne konference, katerih cilj je ustvarjenje trajnega in solidnega miru ter ekonomske obnove vseh držav.«
OC)OG<XXXXXXXXXXXXXXX*XX*X)00*XXXX)OCXXXXX'CO
Strokovne organizacije v Sovjetski zvezi
Velik jMSsstesa dieSs-vassfa sovjetskih strokovnih organizacij v domovinski vojni
Sovjetske strokovne organizacije zajemajo s svojim delom poleg industrijskih delavcev tudi ogromno drugih uslužbencev, inženirjev, tehnikov in drugih zastopnikov sovjetske inteligence. Prav tako obstojajo strokovne organizacije tudi v trgovskih podjetjih, sovhozih, strojnotraktorskih postajah in drugih podjetjih.
Strokovne organizacije so se pojavile v Rusiji leta 1905—1906. Po veliki Oktobrski revoluciji 1917. leta jim je bilo omogočeno, da široko in nemoteno razvijajo svojo aktivnost. V času sovjetske oblasti so strokovne organizacije postale resnična množična organizacija delavskega razreda, ki je združila v svoje vrste skoraj devet desetin vsega prebivalstva zaposlenega pri mezdnih poslih. Leta 1940 je bilo od 30 milijonov delavcev in nameščencev organiziranih v Sovjetski zvezi 25,5 milijonov.
Do leta 1934 je vsaka zveza organizirala delavce relativno enorodnih podjetij in ustanov v vsej državi. Leta 1934. pa so se strokovne organizacije toliko povečale, da so se mnoge zveze in sicer najmočnejše po številu članov in nižjih organizacij zaradi uspešnejšega in stvarnejšega vodstva, boljše zadostitve potrebam in zahtevam članskih množic, začele deliti.
Od zveze delavcev kovinske industrije so se oddelile tri zveze: kovinska industrija južnega dela države, centralnega dela in kovinska industrija Vzhoda. Od zveze delavcev železničarske Industrije sta organizirani dve zvezi: zveza delavcev železni-
čarske industrije Juga in zveza delavcev železničarske industrije Vzhoda. Nekatere zveze so se povečale vsled tega, da bi nove organizacije zadostile potrebam članom zvez poedinih velikih sovjetskih republik. Vsled takih nacionalnih obeležij so se povečale zveze prosvetnih delavcev, medicinskih delavcev in drugih.
V Sovjetski zvezi
je preko 180 strokovnih zvez
1. Članstvo v sovjetskih strokovnih organizacijah je prostovoljno: Organizacijski sestav je sledeč:
Za podjetja an ustanove obstojajo podružnice, tovarniške in krajevne, a podružnice v oddelkih so skupinske sindikalne organizacije. Sindikalna skupina je osnova strokovne organizacije podjetja ali ustanove. Sprejema člane zveze in rešuje vsa vprašanja tekočih poslov strokovne zveze. V vsakem oddelku obstoja strokovna podružnica oddelka. Tovarniška in krajevna podružnica je višji organ v podjetju, tovarni ali ustanovi. Svoje funkcije vrši s pomočjo prostovoljnega sindikalnega aktiva, ki dela brezplačno — kcxt člani raznih komisij podružnic (komitetov) javnih inšpektorjev, zavarovalnih delegatov, kulturnih organizatorjev itd. V vsakem komitetv obstojajo stalne komisije: za plače, za življenjske potrebe, kulturno-prosvetne komisije, komisije za zaščito dela, komisije za
pomoč družinam vojnih obvezancev in svet specialnih zavarovanj. Poleg tega se po potrebi določajo začasne komisije za izvrševanje raznih nalog komiteta. Na ta način bazira vse delo na obsežni aktivnosti in dejavnosti članov zveze.
Tovarniški komiteti, kakor tudi podružnice ustanov, so podvrženi oblastnim ko-mitetom. Nekatere zveze, v katerih so včlanjena samo največja podjetja, podrejajo svoje delo neposredno centralnim komite-tom strokovnih organizacij. Centralni ko-mitet odgovarja za svoje delo kongresu zveze. Vsezveznemu centralnemu svetu strokovnih zvez, ki vodi in odloča delo teh strokovnih zvez v državi. Vsi strokovni organi se volijo s tajnim glasovanjem: strokovne skupine organizacij na sejah sindikalnih skupin, tovarniški krajevni komiteti — na sejah podjetij in ustanov, oblastni in centralni komiteti — na oblastnih konferencah in vsezveznih kongresih strokovnih organizacij. Na ta način se volijo tudi revizijske komisije. S tem je zajamčena resnična svoboda za izražanje zahtev vseh članov zveze. Pred volitvami se poroča o delu strokovnih organov za preteklo dobo.
Strokovne zveze v Rusiji so bile aktivni sodelavci pri ustvarjanju nalog velike Oktobrske revolucije 1917. leta
Po njeni zmagi so aktivno sodelovali pri vseh akcijah, ki jih je izvajala sovjetska oblast pri socialistični ureditvi države.
V času državljanske vojne in intervencije so strokovne organizacije z vsemi silami in sredstvi pomagale Rdeči armadi, da obvarujejo pridobitve oktcnrske revoiu cije. Na stotisoče članov je šlo prostovoljno na fronto. Ko se je začelo z obnovo narodnega gospodarstva, porušenega v svetovni in državljanski vojni, so strokovne organizacije začele veliko borbo za splošno povečanje proizvodnje dela v socialistični industriji. Postale so organizatorji in voditelji pri tekmovanju, ki se je začelo v socialistični državi in odigrali so veliko vlogo v uspešnem izvajanju stalinskih petletk pn industrializaciji Sovjetske zveze, ki so postale temelj gospodarske in vojne moči sovjetske države. Vse to delo se je združilo s širokimi merami za izboljšanje kulturnih in življenjskih potreb delavcev in nameščencev.
Do leta 1917 je bilo v Rusiji mnogo nepismenih. Strokovne organizacije so dale resnično pomoč sovjetski oblasti pri organizaciji ljudske izobrazbe. Samo s svojimi močmi so naučili pisati 5 milijonov nepismenih delavcev!
Do vojne z nemškimi osvajalci je bilo v Sovjetski zvezi več kot šesttisoč sindikalnih klubov, desettisoč kuiturno-prosvet-nih kotičkov (»ugalok«) 15 tisoč kino-podjetij.
Skrb sovjetskih strokovnih organizacij za nadaljnje izboljšanje življenjskega stanja delavskega razreda in za zavarovanje njegovega zdravja, je našla izraza v njihovem delu v okvirju socialnega zavarovanja, zaščite dela in tehnične varnosti. Imele so 250 sanatorijev in 251 domov za oddih, v katerih se je vsako leto zdravilo in odpočilo 2,120.000 članov. Ogromna sredstva so se tudi uporabila za zavarovanje dela in tehnične varnosti. Samo v drugi petletki se je za te svrhe porabilo več kot pol miljarde rubljev. Ogromno so napravile sovjetske strokovne organizacije za izboljšanje delavskega oskrbovanja, za kritje drugih življenjskih potreb članov zveze.
Popolno razumljivo je, da so tedaj, ko je fašistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, sovjetske strokovne organizacije zaščitile pridobitve velike Oktobrske revolucije, zaščitile svojo domovino, njeno čast, svobodo in neodvisnost. Tisoči in tisoči članov so šli kot dobrovoljci v Rdečo armado ali stopili v partizanske odrede.
Temeljna naloga strokovni organizacij v dneh vojne — mobilizacija vojnih sil delavskega razreda za odpor proti sovražnikom
Tudi v tem pogledu so na pobudo naprednih delavcev razvile in podvojile v državi socialistične rezultate v cilju mobilizacije vojnih naporov delavskega razreda Sovjetske zveze. Pojavlja se kot resničen činitelj, s čigar pomočjo so se v neverjetno kratkem času ustvarjale v novih krajih tovarne, evakuirane iz frontnih rajonov, prav tako so se ustvarjale in se ustvarjajo nove’ tovarne, visoke peči in električne centrale. Obnavlja se narodno gospodarstvo v predelih ovobojenih cd nemških okupatorjev.
Tekmovanje je odigralo ogromno vlogo in dalo velike rezultate pri povečanju proizvodnje. Zahvaljujoč socialističnemu tekmovanju v sovjetskih podjetjih v času vojne, se je povečala in rasla proizvodnja oborož tve, vojnih zalog in municije za Rdečo armado.
Znatno se je zvišalo tudi število onih, ki prednjačijo v socialističnem tekmovanju — stahanovci in udarniki. V avionski industriji je naraslo število stahanovcecv, to je onih delavcecv, Id so znatno povečali proizvodnjo, do 39% proti celotnemu številu delavcev, v industrij: za oborožitev 39%, v industriji nafte 42%, v industriji obuvala do 44% itd.
V času vojne so se v sovjetskih podjetjih pojavili in razvili novi načini sodelovanja delavcev v borbi za povečanje produktivnosti dela. Gibanje mladinskih brigad si je vzelo za cilj, da poveča proizvodnjo z maniširn številom de avcev. kot jih je p; načrtu predvideno. Prehod delavcev in delavk na istočasno opravljanje dela v ne-
koliko delavnic, raciomalizatorsko gibanje, uvedba načina hitrega dela in pogojenih linij itd. Strokovne organizacije praktici- & rajo široko uvedbo delovnih pregledov organizacije dela, katerih cilj je koordinacija administracije podjetij s socialistično industrijo in izboljšanje organizacije dela, odklanjanje nepravilnosti v proizvodnji in povečanje produktivnosti dela.
Delavcem, inženirjem in tehnikom dajejo močno oporo v ustvarjanju in razvijanju vseh vrst gibanj širokih množic za nadaljnje izboljšanje proizvodnje.
Eno najvažnejših sredstev za razvijanje iniciative delavskih množic so nasveti za proizvodnjo
ki so jih uvedle strokovne organizacije, zlasti nasveti proizvajalcev Istih strok. V času vojne je postala njihova vloga še bolj važna kot v mirnem času.'Po nasvetih proizvodnje so sindikati organizirali napredni način dela, poročajo o pomanjkljivosti v organizaciji poslov, dajo v javnost vse one, ki ne delajo in sprejemajo racionalne predloge.
V	teku vojne so v sovjetsko industrijo stopili milijoni delavcev in delavk, ki so se morali v najkrajšem času naučiti raznih poklicev. Ta naloga se je rešila s sodelovanjem strokovnih organizacij, ki so novim delavcem priključili preizkušene delavce in stare člane zveze, sodelovali v organizaciji stahanovskih šol, v katerih so novi delavci kmalu postali tudi sami stahanovci.
Na stavbiščih Urala in Zapadne Sibirije je bilo leta 1943 usposobljenih 41.000 ljudi in prav toliko na centralnih železniških progah.
S povečanjem proizvodnje so strokovne organizacije pripomogle, da so se zvišale plače in izboljšal položaj delavstva
V	času vojne so strokovne organizacije posvetile veliko skrb tudi socialnemu zavarovanju delavca in nameščenca. S to skrbjo so predvsem Izboljšale zdravstveno stanje delavca in nameščenca.
Budžet državnega socialnega zavarovanja 1944. leta je znašal 7.925 milijonov rubljev, skoraj pol milijarde rubljev več kot v letu 1943. Od teh cred-tev so se izplačevale podpore bolnim delavcem ui m. . -ščencem toliko časa, dokler niso bili spet za delo sposobni. Od teh sredstev so se tudi vzdrževali sanatoriji in domovi za oddih.
Od začetka vojne pa do leta 1943 se delavci in nameščenci niso mogli posluževati teh sanatorijev. Od sredstev socialnega zavarovanja so se vzdrževali nočni sanatoriji v podjetjih, dietne menze, dajala se je pomoč članom zveze, ki so bili v začasnem pomanjkanju, in podpore za novorojenčke, skrbelo se je za otroke teh članov itd. Leta 1943 in 1944 so strokovne organizacije porabile velike zneske za obnovi jen je sanatorijev, ki so bili porušeni, za kopališča in domove za oddih na Kavkazu, Krimu in v drugih mestih države.
Uspehi teh velikih skrbi, M so jih imele — kljub vojni — za zdravstveno stanje delavcev, so bila znatno zmanjšana obolenja.
Kot primer navajamo organizacijo železniških delavcev iz centra države. Na železniških progah se je začasna nesposobnost delavcev, Iti so bili včlanjeni v tej zvezi, v primerjavi z letom 1942, zmanjšala za 21.8%. To je doprineslo višek proizvodnji 1,255.400 delovnih dni ali 50.212 delovnih mesecev. Ta primer je zadosten dokaz
O velikem trudu za izboljšanje delovnih pogojev in življenja svojih članov
Ne glede na vojne težave imajo strokovne organizacije veliko skro za družine delavcev in nameščencev, poseono pa skrbijo za njihove otroke. Za vzgojo otrok so odredile samo v letu 1944 budžet od 40 milijonov rubljev. Na milijone otrok je bilo poslanih čez leto v letna otroška taborišča.
V	zvezi železničarjev je bilo v letu 1943 v otroških letnih taboriščih na račun socialnega zavarovanja 27.700 otrok, a leta 1944 dvakrat toliko. Strokovne organizacije skrbijo tudi za otroke-sirote, katerih starši so bili žrtve nemških osvajalcev. Leta 1944 je VCSPS izdal okrog 5 milijonov rubljev za organizacijo posebnih deejih domov za otroke, ki so ostali brez staršev.
.Leta 1944 je sovjetska vlada izdala zakon o zvišanju pomoči nosečim ženam, materam z mnogo otroki in materam-vdovam ter zakon o podpori materinstva in otrok. Po tem zakonu se poveča dopust v času nosečnosti ženam-delavkam in nameščen-kam. Po tem zakonu dobi delavka reden obvezen dopust, prepovedan ji je prihod na čezurno delo, a materam, ki dojijo otroke, nočno delo itd. Strokovne organizacije so odredile strogo kontrolo za izvajanje odredb tega zakona in budno kontrolirajo, kako se razširjajo jasli in vrtovi, kontrolirajo oddelke za dojenje otrok in oddelke za osebno higieno žene.
Leta 1943 ln 1844 so strokovne organizacije odredile velik budžet za zavarovanje dela in tehnične varnosti in izvedle kon-’ trolo nad pravilnim izkoriščanjem tega budžeta. Da bi se to delo izvedlo, so postavljeni v specialnih oddelkih za zavarovanje delti, v podjetjih komisij za zavaro-\flkije dela,' v tovarniških podružnicah javni inšpektorji za zavarovanje dela v vseh sindikalnih grupah, ki kontrolirajo izpolnjevanje administracije zakona o delu m p odvzemajo mere za izboljšanje delovnih pogojev, tehnične varnosti in dovršujejo njihovo realizacijo.
V	času vojne je v proizvodnji so-
delovalo mnogo žen in mladine
Po sovjetskih zakonih mladina izpod 16 let ne sme delati več kot šest ur dnevno. Mladini je prepoved eno čezurno delo. Ima dovoljenje za obvezne dneve za izhod, letni dopust itd. Inšpekcija za zavarovanje dela mladine je uvedena zato, da bi izvedla kontrolo nad temi zakoni.
Izdelovanje raznih predmetov zahteva, aa se norm.ra oskrbovanje življenjskih potrebščin. Strokovne organizacije skrbijo za to, da dobivajo delavci in nameščenci polno oskrbo z živežnimi potrebščinami, in to najboljše vrste.
Zaradi tega so organizirale množično javno kontrolo nad delom v trgovinah, menzah, gospodarskih farmah podjetij, ki se je pokazala kot odlično sredstvo za izboljšanje delavskega oskrbovanja. Mnogo so,storili za izboljšanje pogojev in stanovanjskih razmer delavcev in nameščencev, uvedle so delavnice za šivanje, delavnice za popravila, pralnice itd.
Istočasno so ustvarile dodatne podlage ;a življenjske potrebščine delavca in nameščenca. Na tej podlagi je nastalo splošno in kolektivno vrtnarstvo delavcev in name-
ščencev. »Vrtovi zmage« sovjetskih delavcev in nameščencev so odigrali veliko vlogo v izboljšanju njihovega materialnega stanja, istočasno so olajšali naloge sovjetske vlade pri oskrbovanju delavcev in nameščencev.
Milijoni ljudi so obdelovali v prostem času na stotisoče hektarjev zemlje in pridelovali na svojih vrtovih milijone ton krompirja in zelenjave. Leta 1943 se je z vrtnarstvom ukvarjalo 11,600.000 delavcev in nameščencev, leta 1942 pa samo 5 milijonov. Obdelali so 768 hektarjev zemlje in dobili 5,480.000 ton zelenjave in krompirja. Leta 1944 obdelan prostor za splošne in kolektivne vrtove je bi! povečan za 20%. Strokovne organizacije pomagajo vrtnarjem, ki so dobili zemljo za obdelavo, pri dobavi inventarja in semena ter pri organiziranju agronomskih predavanj itd.
Število kulturno - prosvetnih usta-'nov se je za časa vojne res zmanjšalo, toda njihovo kul-turno-prosvetno delo ni bilo prekinjeno
To delo se je prilagodilo vojnemu duhu. Samo v drugem polletju 1942. leta je bilo v klubih in kulturnih prosvetnih kotičkih 110.000 predavanj in lekcij ter 740.000 govorov z raznimi temami, v katerih so bile vključene teme o borbah svobodoljubnih narodov proti hitlerjevski Nemčiji, o dogodkih na fronti in o nalogah v zaledju.
Vzporedno s tem so vodili sindikalni klubi veliko tehnično propagando. Prirejali so tehnične krožke in na široko propagirali izkušnje napredn'h stahanovcev. V klubih so bile razne tehnične razstave, ki so popularizirale sodobno tehniko, napredek iznajditeljev in racionalizatorjev itd.
V vsakem sindikalnem klubu je skoraj vedno obstojalo nekoliko amaterskih krožkov, dramskih, zbornih, glasbenih, baletnih itd., ki so nastopali pri klubnih koncertih, večkrat tudi pri koncertih raznih oddelkov med popoldanskim odmorom. Strokovne organizacije so več" rat organizirale izkušnje umetnikov-amaterjev. Najbolj talentirani učenci se pošljejo na učenje v glasbene gledališke šole. V sindikalnih klubih je široko razvita tudi propaganda za razne znanosti.
Strokovne organizacije so dale ve-veliko pomoč Rdeči armadi
Sanatorije in domove za oddih so v prvih dneh vojne spremenili v vojne bolnice. V času vojne je bilo v teh bolnicah na tisoče vojakov in oficirjev. Okrog 80% od njih se je vrnilo v Rdečo armado kot stoprocentni borci.
Dobrovoljno so pomagale vojnim bolnicam na ta način, da so žene-delavke in nameščenke dežurale v bolnicah in pomagale medicinskemu osenju pri negi ranjencev.
Prostovoljno so organizirale kulturno pomoč edinicam Rdeče armade. Iz njihovih sredstev se je napravilo na stotine vozov a kopalnicami, pralnicami, brivnice, premične delavnice in knjižnice, da so se jih lahko posluževali borci na fronti. -
Kulturne brigade so šle stalno na fronto, pošiljali so se stalno darovi, ki so jih darovali člani strokovnih organizacij. Zveza umetnikov je v prvih letih vojne organizirala v edinicah Rdeče armade na fronti več kot 500.000 koncertov. Strokovne organizacije so organizirale nabiralno akcijo za potrebe vojne tehnike Rdeče armade. Leta 1943 so iz teh sredstev, v vrednosti 125 milijonov rubljev izgradili nekoliko avion-skih esltadril in tankovskih kolon, ki so bile izročene Rdeči armadi.
Pomoč za Rdečo armado se je poleg krožkov v sindikalnih klubih organizirala tudi vrisindikalnih športnih društvih in na specialnih tečajih. V delo vseh sindikalnih športnih društev so vključili tudi vojne priprave. V času zime 1942-43. leta so izvež-bala športna društva po posebnem programu okrog 2 milijona smučarjev, ld so odigrali veliko vlogo pri izvrševanju vojnih nalog na fronti. V letu 1943 so športna društva izvežbala 400.000 ljudi v brodar-stvu.
Na tečajih so strokovne organizacije usposobile veliko število sester-pomočnlc in bolničark za Rdečo armado.
Strokovne organizacije posvečajo veliko skrb vojnim invalidom in družinam vojnih obveznikov
Pomagajo organom socialnega zavarova-. nja in organom delovnih organizacij, da-" jejo pomoč vojnim invalidom, trudijo se, da se invalidom dodeli delo, ki odgovarja njihovemu zdravstvenemu stanju. V primeru potrebe se invalidi zdravijo v sindikalnih sanatorijih in strokovne organizacije skrbijo za njihove življenjske pogoje. Skrb za družine vojakov, ki so bili na fronti, je popolna. Njihovi otroci imajo prednost v deč-jih ustanovah in v otročičih letnih taboriščih in prvenstveno pravico na materialno pomoč strokovnih organizacij. Strokovne organizacije skrbijo za to, da invalidom v prvi vrsti zagotovijo stanovanja,- karivo, dodatno hrano, obleke itd.
Na tisoče članov strokovnih organizacij, katerim ni uspelo pravočasno evakuirati se, je bilo aretiranih in mučenih od Gesta-pa. Sindikalno premoženje je bilo uničeno in razgrabljeno. Obnavljanje strokovnih organizacij je bilo organizirano takoj, ko je bil okupator izgnan.
Centralni komiteti strokovnih organizacij so poslali v vsako osvobojeno oblast svoje zastopnike, ki so vršili preregistraeijo članov in izvolitev sindikalnih organov. Strokovne organizacije v osvobojenih rajonih so najbolj aktivno sodelovale pri obnavljanju narodnega gospodarstva in kulture teh rajonov, ki so jih nemški okupatorji porušili.
Pri obnavljanju normalnega življenja osvobojenih rajonov, so aktivno sodelovale strokovne organizacije rajonov, ki niso bili okupirani od Nemcev
ki so izpopolnjevale strokovne organizacije osvobojenih rajonov s svojim kulturnim inventarjem, kompletirale so knjižnice, glasbene instrumente in drugi dragoceni materijal, sodelovale pri organizaciji dečjih domov za otroke padlih delavcev in organizirale nabiralno akcijo za otroke-sirote itd.
Vsa ogromna in vsestranska dejavnost sovjetskih strokovnih zvez za mobilizacijo vojnih sil -delavcev je ozko povezana s skrbjo za sovjetske delavce in zvišanjem njihove življenjske stopnje, koordiniranjem z nepretrganimi napori, da se postavi mednarodna enotnost in bratski odnosi s strokovnimi zvezami demokratičnih držav.
Bve zikmi roki nista dovelf — potrebujemo ^nastlat	«
V prav posebnem času živimo. Graditi smo si pričeli trdne temelje za močno in trajno stavbo naše bodočnosti. To delo pa bo imelo uspeh le tedaj., če ga bo vodila in dvigala ljudska prosveta — osrednji činitelj sleherne smotrne dejavnosti. Zakaj premalo je, če se opiramo zgolj na klene in neomahljive značaje, dasi so le-ti kos najbolj zahtevnemu delu in nesebičnemu žrtvovanju. Pri uresničevanju naših teženj nas čaka namreč načrtno in napredno delo, ki je bilo in bo vsekdar plod prosvetljenega duha. Vrh tega je še danes veljavno staro načelo: »Znanje je moč!« Da, znanje je moč, je skrita sila, ki premaguje nešteto težav vse dotlej, dokler he doseže smotra — dokončne zmage. Zgovoren dokaz za to trditev je ozka-povezanost sodobne znanosti z gospodarstvom, industrijo, vojno tehniko in taktiko itd.
Splošno je znano, da je velika večina naših delavcev in kmetov zelo inteligentna. To se pravi, da se pri vsaki novi nalogi hitro znajdejo ter vsako novo zahtevo naglo doumejo. Prav ta prirojena in deloma privzgojena inteligenca nujno terja od nas, da si pridobimo čim večjo izobrazbo. Zakaj kakor ne more nihče premagati strme vzpetine ledenika, če mu je dana samo telesna moč, nima pa za vzpon potrebne opreme, tako ni mogoče s samo inteligenco, to se pravi, brez izobrazbe, nadvladati strmo pot do uspeha.
Kako naj si člani naših strokovnih organizacij dokopljejo do tolikanj potrebnega znanja in spoznanja, to je do izobrazbe? Odgovor- ja enostaven: z lastnim duševnim delom. Le poglejmo si življenjepise velikih mož in žena. Tam bomo zelo pogosto naleteli na samouke, na trdne značaje, ki so si z znojnim delom priborili nesmrtnost. Večina teh velikih osebnosti si je pridobilo svoje znanje v večernih tečajih in pre-čutih nočeh.
Danes so vrata do izobrazbe slehernemu inteligentnemu delavcu na stežaj odprta. Take in podobne trditve slišimo venomer. Toda kako vendar, se boste spraševali, saj to vendar ni tako zelo enostavno! Res je, prav zelo enostavno ni, vendar pa je z dobro voljo, samoza-tajevanjem in požrtvovalnostjo mogoče • in izvedljivo, da si vsakdo prej ali slej pridobi potrebno izobrazbo. Pot do tega smotra je začrtana v naslednjih vrsticah. Na vrsti si, da jo premisliš in da se odločiš! __
V letošnji zimski seriji bo namreč v soglasju z Glavnim odborom organizirala Sekcija za ljudsko prosveto pri krajevnem odboru ZPDNJ v Ljubljani troje* izobraževalno-prosvetnih tečajev in več
skupin strokovnih predavanj, ki bodo vsem znanja željnim članom vtrla pot do znanja in spoznanja. Pouk v teh tečajih bo načelno daleč proč od običajnega šolskega pouka; živ bo, nazoren in zanimiv, skratka odraslim in zrelim ljudem namenjen. Ker bo torej povezan z vsakdanjim življenjem, tehniko in gospodarstvom na eni strani ter s praktičnimi potrebami posameznika na drugi strani, bo resnično življenjski, to se pravi kolikor le mogoče daleč proč od puste in dolgočasne šolske učenosti.
Kar se podrobnosti tiče, naj navedemo sledeče:
Nižji tečaj bo obsegal tvarino, katera bo dajala udeležencu, ki je v mladosti obiskoval zgolj nekaj razredov ljudske šole, vpogled v način študija in razgled po osnovnih vedah sodobne znanosti. Poleg tega mu bo posredoval pozitivno znanje iz slovenščine, matematike, zem-Ijepisja, prirodopisa in tudi zgodovine.
Srednji tečaj bo imel v splošnem podoben smoter ko nižji Od tega se bo razlikoval samo po stopnji. Bo namreč pri-1 lagoden višji stopnji udeleženčeve izobrazbe. Zato bodo ta 'tečaj s pridom obiskovali tisti, ki so dokončali višjo ljudsko šolo ali dva, tri razrede srednje ali meščanske šole. V tem slučaju bosta poleg spredaj navedenih predmetov uvedena še fizika in kemija.
Iz pravkar podanih pojasnil menda ne bo težko izluščiti smoter višjega tečaja. Zaradi boljšega razumevanja naj vendarle omenimo vzgled, to pa navzlic prepričanju, da je v začrtanem okviru precej neroden. Višji tečaj naj bi namreč širil razglede in poglabljal znanje v tistih znanstvenih predmetih, ki se poučujejo v višjih razredih srednjih šol.
Poleg teh tečajev, ki bodo obsegali daljše cikluse predavanj iz štirih do sedmih predmetov in se bodo vršili trikrat tedensko po dve uri (na pr. od 7. do 9. zvečer), bo odsek za ljudsko prosveto organiziral še več ciklusov posameznih strokovnih predavanj iz fizike, kemije, astronomije, biologije, trgovskih ved, dramatske umetnosti, likovne umetnosti, glasbe in podobno. Ta predavanja si bodo sledila v presledkih in po razporedu, ki ga bo vodstvo sklenilo sporazumno z obiskovalci. Samo po sebi se razume, da bodo tudi ta predavanja v večernih urah.
H koncu naj zapišemo, da bo organizacijo predavanj izvedel Strokovno-zvezni svet preko krajevnih odborov. Zato bodo podrobna pojasnila vsakomur na razpolago v posebnih okrožnicah, ki jih bodo prejele vse podružnice. Pri podružnicah bo tudi vsakomur na razpolago posebna prijavna lista.
Živeti in delati nam nesem pomaga
V starem sovjetskem filmu >Veseli otroci* je pesem: »Živeti in delati nam pesem pomaga«.
Film >Vesela otroci« je že davno pozabljen, samo pesem se že zdaj sliši v klubih, na družabnih večerih in na ulicah. Sovjetski delavec ljubi pesem. Besede iz navedene pesmi so najboljši dokaz za to. V vsakem podjetju obstojajo pevski zbori, a po sobno popularnost uživajo ansambli pesmi in iger. Ti zbori nastopajo v klubih, oddelkih in tovarnah in sicer med popoldanskim odmorom ali po končanem delu.
Vojna bi morala zmanjšati število zbornih kolektivov in njihovih članov. To se na zgodilo. Pred sedmimi meseci so se v Sovjetski zvezi začeli koncerti zborov in solistov samoukov. V začetku so se vršili nastopi v podjetjih. Žiri so sestavljali delavci in nameščenci in specialne komisije, M so ocenjevale zbere in najboljše interpreta tor je poslali na rajonske, potem pa na mestne nastope. Pred nekoliko meseci so se vršiti pokrajinski -nastopi. Najboljši igralci in pevci teh nastopov so imeli pravico sodelovati pri zaključnih vsezveznih koncertih. Ti koncerti so trajali od 29. avgusta do 5. septembra. Vršili so se na največjih odrih sovjetske prestolnice: v Državnem akademskem velikem gledališču, v svečani dvorani Zveznega doma in v veliki dvorani Konzervato-rija. Na teh koncertih je nastopilo 36 najboljših sindikalnih zborov in 50 solistov. V vsezveznih koncertih je nastopilo okrog 10
tisoč zborov z 200.000 pevci. Te koncerte in ^prireditve je obiskalo več kot milijon ljudi. Na zaključnih koncertih so prisostvovali zastopniki vseh večjih strokovnih zvez v državi: kovinarji, rudarji, delavci zrakoplovne industrije, železničarji in drugi zastopniki vseh republik Sovjetske zveze. V zbornih programih so bile tudi narodne pesmi in dela ruskih klasikov ter pesmi sovjetskih komponistov.
Posebno pozornost na teh koncertih sta vzbujala dva ansambla: krasnodonski rudarji in beloruski partizani. Zgodovina teh dveh zborov ni enostavna. Prvi je bil sestavljen v Krasnodolu v Ponbasu, takoj po osvobojen ju od nemško-fašističnih okupatorjev. V začetku je imel 9 članov — delavci in nameščenci krasnodoiskih rudnikov. Ta skupina je .sama začela z delom v klubu. Zdaj šteje zbor 50 članov. Na čelu je sta-hanovec-rudar iz enega krasnodoiskih rudnikov — Nikola Kondaurov. Na repertoarju tega zbora je okrog 100 ruskih in ukrajinskih pesmi in del ruskih kompozitorjev, ter operetnih arij in rudarskih pesmi — dela pokrajinskih komponistov.
Partizanski ansambl pesmi in iger je vaklil novembra meseca. 1943. leta v glo-t>okem nemškem zaledju — v gozdovih Belorusije. V začetku je štel samo nekoliko članov. Pevci-amaterji so z brzostrelkami obiskovali partizanske odrede in med borbo prirejali male koncerte. Kolektiv je bolj in bolj rastel. Pristopali so novi člani iz par-
Maksim Gorki: * v
.ČLOVEK
... V trenutkih, ko je duh utrujen, ko se bude v spominu sence vsega, kar je bilo, in ko prevevajo te sence 's čudnim hladom srce ko sije misel kakor brezstrastno sonce v grozni današnji kaos in zlovešče kroži na enem samem mestu se ne more dvigniti kvšku, poleteti naprej in navzgor, — v teh težkih trenutkih utrujenosti duha prikličem predvse z vso silo svoje domišljije veličastna podobo človeka.
Človek! Kakor da sonce vstaja v mojih prsih, v njegovi jarki svetlobi pa etapa, velik kot svet, počasi in naprej! in više! tragični prelepi Človek.
Vitim njegovo ponosno čelo in smele globoke oči, v njih so žarki neustrašne silne misli, ki je dosegla čudežno harmonijo vesoljstva, tiste veličastne sile, ki ustvarja v tvenutkh onemoglosti bogove,
v času poleta pa jih ruši.
Izgubljen sredi pustinj vesoljstva, sam na majhnem koščku zemlje, ki drvi z nezadržno naglico nekam v globino neizmernega prostranstva ves poln mučnega vprašanja: — čemu je na svetu, — stopa možato naprej! in više! po poti do zmage tiad vsemi tnjnam' zemlje in neba.
Tako hodi, s srčno krvjo rosi svojo težko, samotno, ?. ponosno pot. in iz te žgoče krvf ustvarja nevenljive vence poezije: tegobni krik svoje uporne duše pretvarja
v božanske akorde umetnosti, iz izkustva ustvarja znanost vsak njegov korak lepša ž vljenje, kakor lepša sonce zemljo z blagodejnimi žarki — više stopa in naprej, on, zemlje zvezda vodnica ...
Oborožen le s silo Misli, ki je včasih kakor blisk, včasih mrzla ko meč, — stopa svobodni ponosni človek daleč pred ljudmi in nad življenjem, sam sredi uganit sVojega bitja, sam sredi množice svojih zmot... in vse legajo kakor težka mora na njegovo srce, režejo vanj, trgajo mozeg, sram ga jih je, kličejo ga, naj jih uniči.
Gre! V prsih mu orijo nagoni, odvratno veka glas samoljubja, kakor pretkan berač je, ki prosi vbogajme; okoli srca se mu ovijajo kakor bršljan vlakna različnih vezi, pijejo njegovo vročo kri "n glasno ■ terjajo, naj se ukloni njih sili. Vsa čustva hočejo zavladati nad njim; vse žeja po oblasti nad njegovo dušo.
In kope raznih življenjski malenkosti so podobne blatu na njegovi cesti in gnusnim žabam ob njegovi poti.
In kakor obkrožajo planeti sonce, tako obdajajo človeka tesno dela njegovega stvariteljskega duha: Njegova zmeraj lačna Ljubezen; bolj daleč za njo Sepe, Prijateljstvo, prednjim utrujene. Nada, Mrž-nja, prežeta od gneva, pozvanja z okovi potrpljenja na rokah, Vera gleda a temn1-
,	■	■ . S
Ob priliki' snimanja filma »Vihar na Balkanu« sta si ogledala belo Ljubljano vodja Državnega gledališča Leninskega komsomo-la narodni umetnik Sovjetske zveze Ivan Bersenjev in pisatelj filmskih scenarijev in dramatik Gebrgij Mdivani.
Bersenjev, učenec velikega umetnika in režiserja Stanislavskega, je na vprašanje novinarjev o gledališču v Sovjetski zvezi prikazal vso veličino njihove gledališke umetnosti.
Po končani nevarnost, ki je pretila Moskvi od strani nemških napadalcev, so se leta 1943. člani moskovskih gledališč vrnili v svojo ljubljeno prestolico. Daleč v zaledju, na Volgi, na Kavkazu, Uzbekistanu ir. na visokem sere.ru, kamor so bili 16. oktobra 1941. evakuirani, so se nemoteno ukvarjali z gledališko umetnostjo, zbirali in vzgajali novi kader mladih talentov. Tako so nastopili pred Moskviči, obogateli z novimi deli in novimi močmi.
Rusko ljudstvo ljubi gledališče. 23 gledališč, ki jih ima Moskva so vedno razprodana. Nepojmljivo je za naše razmero, da v Moskvi marsikatera predstava doživi "tudi tisočkratno uprizoritev, povprečno pa 300 do 500 krat. Po tradiciji Stanislavskega pride delo na oder šele potem, ko so ga videli in ocenili strokovnjaki.
Sovjetsko gledališče, v katerem je vsaj en učenec Stanislavskega, posveča naj večjo pažnjo vzgoji mladega naraščaja. Vsako večje gledališče ima dramatiko šolo, ki traja tri leta. V Leninskem komsomolskem gledališču je začel svojo umetniško slavo mlad pisatelj Konstantin Simonov, avtor drame »Fant iz našega mesta«, ki je doživela na vseh odrih Sovjetske zveze silen uspeh. To delo je bilo odlikovano s Stalinsko premijo. Bersenjev je mladega Svtor-ja vzpodbujal in mu pomagal z nasveti. Simonov je v času vojne napisal še dve deli »Ruski ljudje« in »Tako tudi bo«.
V Leninskem komsomolskem gledališču, kjer dela Bersenjev že 20 let, so na repertoarju tudi klasična dela. V tej sezoni igrajo Turgenjeva »Mesec na vasi«, Tolstoja »Živi mrtvec«, Gorkega »Vašo Železnega«
Ivan Bersenjev
s nam peveiala.. •
in tudi tuje klasike Ibsenovo »Noro«, Lope de Vega »Vdovo iz Valenci j e« in druga dela.
Letno uprizorijo manjša gledališča povprečno štiri do šest novih del, moskovska gledališča pa doživijo celo 12 krstnih predstav.
Poleg dramatskih šol v gledališčih obstojajo tudi v okviru strokovnih organizacij v vsaki tovarni gledališki krožki. Iz teh krožkov se ob zaključnih predstavah izberejo najboljši člani Bersenjev sam je iz vrst delavske mladine odkril 82 talentov, od katerih je zdaj polovica poklicnih igralcev.
V tovarni avtomobilov v Moskvi je sodeloval v krožku mlad ključavničar Solov-ljev. Pri zaključni predstavi je bil mvzoe Bersenjev, ki je v mladem delavcu odkril velik talent. S svojo energijo in voljo do gledališča je v petih letih Solovl/jev postal prvovrsten igralec.
Gledališki igralci prevzemajo glavne vloge v vseh sovjetskih filmih. »Mosfilm«. ki je eno izmed največ j ih kino-podjetij v Sovjetski zvezi, je prevzelo fnimanje filma »Vihar na Balkanu«. Film režira znan filmski režiser Romm. Sečna:io je pa napisal Georgij Mdivani. Glavne vloge v filmu bodo igrali sovjetski igralci, med njimi je Bersenjev, ki- bo igral vlogo maršala Tita. Množično bodo sodelovali tudi vojaki Rdeče armade in jugoslovanska vojska. Vsebina filma bodo dogodki iz herojske narodnoosvobodilne borbe v Jugoslaviji. V njem bo zajeta vsa Jugoslavija od Slovenije do Makedonije. Naše pokrajine bodo prikazane v pestrosti vseh letnih časov. Posamezni prizori so že izdelani. To veliko filmsko delo bo dovršeno v maju 1946. leta.
Sovjetska umetnika sta na vprašanje, kdaj bodo moskovska gledališča gostovala pri nas, odgovorila: »Vsako naše gledališče bi si z veseljem hotelo ogledati. Jugoslavijo. Pri nas vsakogar zanima Jugoslavija, vsem je znana herojska borba iugoslovan-akeg ljudstva. Pridite vi k nam, da se prepričate o resničnosti najinih besed.«
Georgij Mdivani
<*XOC<»XXx'iC>:KOX>COCX>XXXX)000CK>D00C<.X>X»000000000000CXXXX5CO0CX300000CX>00000000000CX>00000CXOCX)CKX>0C>300C0000000C00CX>
DELAVCI IN NAMEŠČENCI! Z volitvami v narodno skupščino bomo ponovno zadali udarec reakciji, našemu kletemu sovražniku. Zato udarniško zbirajmo v volivni fond!
iOOOCOOOOOOOOCOOCOOOOOOOOCaX)OOOC<XXfflOOOOOOOOOCXX»00000000»OOOOCKXXXXX)OOOOOOOCXXDOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCCCOOOCOOO<^
tizanskih odredov. Kmalu je ansambl obiskovalo 16 partizanskih odredov, ki so operirali v 12 področjih Belorusije. Člani ansambla so se borili skupaj z borci v vseh vojaških operacijah. Večkrat se je zgodilo, da so takoj po koncertih izvrševali vojne naloge. Večina njih je odlikovana z vojaškimi redi.
IOasnodolski ansambl in ansambl partizanskih odredov sta imela poseben uspeh na zaključnih koncertih, vsezveznih sindikalnih zborov in solistov. Priprave so se vršile z aktivnim sodelovanjem mojstrov umetnosti Sovjetske Zveze. Komponisti, glasbeniki in igralci so z nasveti podpirali nastopajoče in so zato prihajali v industrijske centre države. Pomagali so tudi pri izbiranju najboljših moči za zaključne koncerte.
Vsezvezni koncerti so dokazali, da vojna ni vplivala na tempo dela sindikalnih samoukov na polju umetnosti. Dovolj je, če omenimo, da je v času nastopov ustanovljenih 5000 novih kolektivov, v katerih je sodelovalo 90 tisoč novih članov.
mi očmi v njegovo uporniško lice in čaka, da ga sprejme v svoj pokojni objem. Vse pozna, kar" jih je v njegovem žalostnem spremstvu •— spačena nepopolna, slaba so dela njegovega stvariteljskega duha,!
Odeta v cape starih resnic, zastrupljena s predsodka, ki sovražno slede misli, a je ne morejo dohiteti v njenem poletu, kakor ne more dohiteti vrana orla, se prerekajo z njo za prvenstvo ...
Tudi ona je tu — večna sopotnica človekova. Nema in tajinslvena Smrt, zmerom pripravljena, da mu poljubi srce, ki z žarom hrepeni po življenju.
Vse pozna, kar jih je v njegovem nesmrtnem spremstvu in pozna tudi, — brezumja ...
Krilato, mogočno ko vihra, mu sledi s sovražnim pogledom, svoja silna krila razprostira nad M slijo, hoteč jo potegniti v svoj divji ples...
In le Misel je družica Človekova., le od nje se nikdar no loči, le njen plamen mu osvetljuje ovire, ki leže na poti pred njim, uganke življenja, so mrak prihodnjih skrivnosti., in temni kaos v njegovem srcu.
Misel, svobodna, družica človekova, zre povsod z bistrim, ostrim očesom in neusmiljeno razsvetljuje vse:
Kovama n podle pasti ljubezni, njene želje, zavladati ljubljenim, stremljenje ponižati in. ponižati se, in — umazano podobo čustvenosti, ki hodi za njo.
Boječo nemoč Nade in Laž, ki je zn njo — njeno sestro, — 'nalšpano, poslikano Laž, pripravljeno vedno in vse utešiti in prevarati vse s svojo lepo besedo.
Misel razkriva v uvelem srcu prijatelj-
tMlsSasslam® krajev
psvratek l
Delavci in nameščenci v tovarni usnjarsko predelovalne stroke »Indusc, zbrani na množičnem sestanku v Ljubljani so poslali Narodni vladi Slovenije — predsedniku tovarišu Borisu Kidriču naslednjo resolucijo:
»Delavci in nameščenci tovarne »Indus« v Ljubljani, zbrani na sestanku, Vam pošiljamo iskrene pozdrave ter izražamo Vam in Narodni vladi Slovenije svojo globoko in resnično vdanost
Na tem sestanku poudarjamo enoglasno, da odločno odklanjamo povratek bivšega kralja Petra II. Naš odločni sklep in trdna rolja je, da nočemo monarhije in kralja, bi nas ije v najtežjem trenutku zapustil in pobegnil v tujino.
Mi hočemo republiko, močno federativno Jugoslavijo, pod vodstvom našega ljubljenega heroja — voditelja tovariša maršala Tita!
Naj živi njen voditelj maršal Tito!«
stva preračunano previdnost njegovo hudobno, prazno radovednost, ’ zavisti gnile pege :n zarodke klevete na njih.
Misel vidi silo črne mržnje in ve: če bi ji sneti okove, bi razrušila vse na zemlji in niti pravičnost bi ji ne utekla!
Misel odkriva, v sleipi Veri, zlobno željo po oblasti, ki stremi zasužnjiti vsa čustva, razkriva skrito templje fanatizma, nemoč njenih težkih kril in — slepoto njenih praznih oči.
Tudi s smrtjo se bori: njej, ki je iz ž'-vali ustvarila človeka, njej ki je ustvarila množico bogov, filozofske sisteme, znanosti — ključe k ugankam sveta — njej, svobodni ih nesmrtni Misli, je zoprna iti sovražna ta sila, neplodna in nespametna, cesto zlobna.
Smrt je podobna starinarici — starina-rici, id hodi okrog vogala in spravlja v svojo umazano malho vse, kar je preživeto, nagrito. nepotrebno — a včasih izmakne tudj kaj zdravega, krepkega.
Vsa prežeta z duhom po gnilobi, zavita v plašč groze, nestrastna in brezoblična, neme, stoji Smrt pred človekom kakor ogromna, črna uganka, Misel pa jo ljubosumno motri — ustvarjajoča ln jaka je kakor sonce polna brezumne drznosti in ponosne zavesti, da je nesmrtna ...
Tako stopa človek skoz: tegobni mrak življenjskih ugank — naprej! tn više! zmerom naprej in zmerom više!
*
Trudeia je. opoteka se in st oče; prestrašeno srse išče Vere in glasno prosi za nežne objeme Ljubezni.
In Slabost je rodila tri ptice — Obup,
Belavsfea ilzlcnltea v svebndl
. Malo je delavstvo pomenilo za meščansko X družbo starih »demokratičnih« držav. Bilo je le objekt izkoriščanja, obenem pa zapostavljanja in odrivanja.
Zato je razumljivo, da se delavstvo ni moglo uveljavljati in se marsikdaj tudi ni hotelo, ali mu nihče nikjer ni dal veljave. Tako je. bilo tudi s fiskulturo.
številnih vzrokov, da je delavstvo stalo tudi na tem poprišču ob strani, je mnogo in je odveč, danes jih iskati in ugotavljati. Le mimogrede jih moramo podčrtavti, da lahko dosežemo razliko med nekdaj in danes in da toliko temeljito občutimo vso veličino, ki nam jo je prinesla nova doba, ki je delovnemu" ljudstvu povzdignila na oblast.
Vsekakor je potrebno, da naglasimo poglavitni razlog, da delavstva pri telesno vzgojnem delu nekdaj ni bilo. Delavstvo je bito vsestransko zapostavljeno tako v političnem, gospodarskem, kulturnem in socialnem pogledu. Občutilo je to zapostavljanje tudi pri športu, saj je bil ta namenjen le za »boijše«" kroge. Le v nogometu se je še moglo delavstvo nekoliko uveljaviti. Mnoge športne panoge pa so bile pridržane izključno meščanstvu in delavstvo jih je lahko opazovalo le preko ograje kot ponižni gledalec in še tam, cesto nezaželjen. Posamezni delavski klubi so sicer vstajah in so se borili, da vzdrže tudi pri športnem delovanju. Te klube so odrivali, niso jim dajali pomena in borili so se s težavami, če pa se je kaka enota razvila, so imele takratne Mike dovolj sredstev, da so ee omogočile. Saj so razpuščali delavske enote kakor in kadar so hoteli.
Brez svobode ni razmaha Tako je povsod in prav tako je tudi v telesno vzgojnem .delu. Sedaj smo svobodni! Naša nova država ni lažidemokratična. Naša demokracija je resnična in polna. Ljudstvo je na oblasti. Ljudske množice vladajo same sebi. Sproščene so in v polnem poletu.
Kdaj smo sposobni, da se tudi v fiskol-turi razmahnemo tako kakor se lahko razmahne svoboden prost deloven človek, ki ima dvignjeno glavo, v prsih polno zavesti, da ima veljavo in pomen in v srcu odločnost, da se usposablja za naloge, ki mu jih ’ nalaga nova ljudska država.
Izgraditi moramo množično fiskultumo orgamzcijo. Telesno vzgojno delo ne bo in in ne more biti več samo negovanje rekorderjev, povzdigovanje posameznikov. Zajeti mora vse ljudstvo, ves narod. Predvsem seveda, delovno ljudstvo, ker na njem sloni vsa teža bodočega dela za napredek in razvoj in to ljudstvo mora v celoti postati sposobno, da obrani svojo svobodo in ljudsko državo in. da jo dvigne do največjega razmaha po zgledu kakor je sovjetsko ljudstvo dvignilo svojo državo, da je danes lahko vzgled vsemu svetu.
Delavska množična fiskultura ne bo iskala prvakov ne bo dvigala posameznikov, vzgajala in dvigala bo vse. Zategadelj tudi vsi spadajo v to organizacijo. Ne samo tisti, ki prvačijo, nego vsi, M žele telesno vzgojnega dela in M vedo, da uveljavljanje v delavski fiskulturi ni samo delo zanj, za samega sebe, nego za vse in da se bo z dvigom vseh dvigal tudi posameznik.
Naj bodo te misli samo uvod v široko propagnadno delo z razmah delavske fis-kulture. Propagandno delo moramo nadaljevati neprestano — predvsem pa v našem delavskem tisku — dotlej, da bodo vzrasle mogočne delavske fiskultume enote kot so-graditeljice ljudske države in ustvarjalke nove bodočnosti.
Politi Sne -ir&orma ti vm
ižeiMjSM teea| v Ptuju
Pretekli mesec se je zbralo učiteljstvo ptujskega okraja v politično-informativ-nem tečaju v Ptuju. Namen tega tečaja je bil predvsem ta, da se poudari važna vloga učiteljstva v kulturnem, socialnem, političnem in gospodarskem življenju.
Da dobijo učitelji, Iti so živeli v najrazličnejših prilikah in razmerah v Srbiji, Hrvaški, pod Italijani in Nemci, pravo sliko o sedanjem položaju, kakor tudi skupno Unijo, so politično informativni tečaji neobhodno potrebni. V tem smislu so bila usmerjena vsa predavanja in diskusije.
Na vrsti so bila predavanja o politični in socialni zgodovini Slovencev od naselitve do leta 1918, ter o ženi v narodno osvobodilni vojni in o nalogah AFŽ. Sledil je ustanovni občni zbor za ustanovitev krajevnega odbora zveze prosvetnih delavcev in nameščencev za podružnice ptujskega okraja. Drugi dan, po referatu o politični zgodovini Slovencev od 1918. leta do razpada stare Jugoslavije, je bil tečaj prekinjen in prestavljen, ker je učiteljstvo moralo sodelovati pri organizaciji množičnega volivnega shoda.	Domajnko
Blaznost in žalost, — tri črne spačene ptice, Iti zlovešče poletavajo nad njegovo dušo in mu venomer pojejo pesem o tem, da je le neznaten črv, da je njegov um omejen, da je Misel brez moči, in dia je smešen sveti ponos in da bo umrl, naj se trudi, kakor se hoče.
Njegovo raztrgano srce drhti ob tej pesmi, lažnivi in hudobni, igle dvomov se mu zabadajo v mozeg in v očeh se mu leskeče solza bolesti...
In če se v njem ne zgane ponos, tedaj strah pred Smrtjo, oblastno tera človeka v temnico Zmct.,,
Toda misel je ponosna in človek je njen, — težko bitko sprejme z Lažjo in boj šče je srce človekovo.
Kot sovrag ga zasleduje Misel, kakor črv mu nenehoma razjeda mezeg, kakor suša mu pustoši prša, in kakor rabelj muči človeka, neusmiljeno podžiga njegovo hrepenenje po resnici, po brezobzirni modri Resnica, ki rasta sicer počasi, pa je vendar že jasno vidna skozi mrak zaublod, kakor da je ognjen svet. ki ga. rodi Misel.
Toda, če je človek neozdravljivo zastrupljen z lažjo in če trdno veruje, da na zemlji res ni večje sreče od polnega želodca, ne večje naslade kakor je sitost, pokoj n vsakdanje življenjske udobnosti, tedaj povesi Misel krila, zadremlje ln zapusti človeka...
In podobna grozečemu oblaku leže od vseh strani nad človeka, gnila Nizkotnost, ki je hči ničvrednega dolgočasja, v jedek, siv prah ovije njegov mozeg, sroe in 08.
In človek izgubi sam sebe, slabost ga spremeni v žival brez Ponosa in M3s&*«
COOOOQQOOOOfrrayxY>r.QoOOQfX>QQOOQOOOQOQOQCXXyxyx’>C‘‘'
DOPISI
300Q00CXXXX3000CXXXXX)CO00(>Dacx3cyryyyvxVyvvwvTr.-i<x>00
Celja se pripravlja na 14» oktober
Manifestacija enotnosti lit dela
Pod gornjim' geslom se bodo v nedeljo zbrale množice delovnega ljudstva iz vsega celjskega okrožja na velikem manifesta-cijskem zborovanju v Celju, da se spontano priznajo k novi Titovi Jugoslaviji in k novemu redu. Na to zborovanje bo prihitel ves delavski razred iz okrožja, prihiteli bodo v množicah v borbah z okupatorjem prekaljeni kmetje ter vsa poštena delovna inteligenca. Ta dan bodo naše strokovne organizacije polagale račun svojega dela. Dokazale bodo, da so res glavni steber, na terega se opira nova Jugoslavija, dokazale bodo, da so tisti vir iz katerega se črpajo novi kadri za nadaljno borbo.
Celjski krajevni medstrokovni svet, ki je inicijator in organizator te veličastne manifestacije, bo v nedeljo dokazal svojo veliko organizatorično moč in sposobnost. Kratka je bila doba od osvobojenja. toda storjeno je bilo ogromno delo. Vse delovno ljudstvo celjskega okrožja je organizirano v svojih enotnih strokovnih organizacijah ter z navdušenjem sodeluje pri izgradnji in obnovi naše porušene domovine. Težim delo v rudnikih, tovarnah, delavnicah, po pisarnah in na polju, pomanjkanje vsakdanjih življenjskih potrebščin, težkoče pri izgradnji naše nove ljudske oblasti, vse to našemu delovnemu človeku ni vzelo poguma in vere v boljšo bodočnost pod vodstvom maršala Tita. Stisnil je zobe. pljunil krepko v dlan in prijel požrtvovalno za delo. Storil je še več kakor je bilo zahtevano. Zaslužek desetih tbočev ur udarniškega dela je žrtvoval štajerski delavec za obnovo
porušene gornje Savinjske doline, za ranjene borce in vdove padlih tovarišev.
Delali smo tiho, vztrajno in marljivo z zavestjo, da smo na pravi poti. V nedeljo pa se bomo zbrali vsi iz vsega okrožja v našem lepem Celju, da se pobliže spoznamo, da si sežemo v naše žuljave roke in pred vsem svetom manifestiramo svojo enotnost in voljo do dela.
V velikem sprevodu, ki se bo vil iz Gaberja po vseh celjskih ulicah, bomo simbolično prikazali vse panoge proizvodnje. Bo to veličasten sprevod, kakršnega Celje še ni videlo. Vse organizacije v okrožju so marljivo. na delu, da čim bolj učinkovito prikažejo način svojega dela. Priprave se vrše po delu na udarniški način. Dnevno prihajajo prijave novih skupin, godb in pevskih društev, ki bodo sodelovala. V sprevodu bomo videli ponosnega topilni-čarja celjske cinkarne pri njegovem truda-polnem delu, videli bomo tkalce, usnjarje, grafičarje, peke, kovače itd. Vsi nam bodo na simboličen način prikazali kako delajo in se trudijo iz dneva v dan, da se čimpreje povrnemo k normalnemu življenju. Geslo sprevoda bo: »Delu čast in oblast!«
Godbe in pevski zbori bodo tekmovali med seboj na velikem ljudskem koncertu, ki se bo vršil po manifestaciji
Ker je dovoljena znižana voznina, pričakuje Celje tudi množico gostov iz ostalih delov Slovenije. Zveze z vlaki so zelo ugodne. Udeleženci naj po možnosti prinesejo hrano s seboj.
Današnji poležal strokovne podružnice
v Hrastniku
Podružnica rudnika Hrastnik je bila ustanovljena 25. maja 1945, ko je bil sestavljen pripravljalni odbor, ki je organiziral članstvo in občni zbor.
Razmere v Hrastniku so bile po begu okupatorja obupne. Noben rudnik TPD, razen kočevskega ni bil tako prizadet, izropan in uničen od okupatorja, kakor Hrastnik. Nekateri predeli jame so bili enostavno zaprti, ostali so bili zelo slabo vzdrževani — vse to so bile posledice okupatorjevega gospodarstva in te razmere so tudi krive, da proizvodnja, kljub marljivemu in požrtvovalnemu delu delavcev, še nekaj časa ne bo dosegla predvojne višine.
Velike težave so bile s prehrano. Hrastnik je industrijski kraj, ki nima kmečkega zaledja ih je navezan edino na uvoz. Položaj je bil še težavnejši zato, ker so Nemci pred svojim odhodom izropali vsa skladišča hrane in obleke. Zelo velike so težave pri stanovanjskem vprašanju. S povratkom tovarišev iz vojske in izseljencev iz raznih kazenskih taborišč se je že itak velika stanovanjska kriza še povečala. Glavna uprava TPD se sicer trudi, da bi tu pomagala in je v ta namen dovolila gradnjo stanovanjskih hiš, a bo kljub temu trajalo še nekaj časa, da bo to vprašanje rešeno.
Hitro bo treba rešiti tudi vprašanje vojnih vdov in invalidov. Uprava rudnika ima
težavo z nastavitvijo invalidov, ker prav pri rudarski industriji ni lahkega dela.
Urediti bo treba takoj tudi izplačilo pokojnin upokojenim rudarjem, ker jim v nasprotnem primeru grozi velika beda.
Podružnica se sama trudi, da bi odstranila vse te težave in pomagala potrebnim tovarišem. V ta namen so delavci naredili že dva nedeljska šihta, ter so zaslužek darovali deloma za socialne namene in obnovo v kraju samem, deloma pa za iste namene v celjskem okrožju.
Delavci in nameščenci imajo razumevanje za težaven položaj v katerem se nahaja rudnik, kljub temu bo potrebno še mnogo podrobnega političnega dela, zlasti pri tovariših, ki so se vrnili iz tujine.
Proizvodnja premoga se je zvišala od junija do septembra za približno 340o/„.
Zaslužek prostovoljnega dela v dveh nedeljah je podružnica darovala: za vdove in sirote padlih borcev 85 tisoč dinarjev, mestnemu odboru Hrastnik za podpore 40 tisoč dinarjev, za kozjanski okraj 20 tisoč dinarjev, za izseljeniški pas ob Savi 20 tisoč dinarjev in zn šole v Hrastniku 3 tisoč dinarjev.
Člani organi: e.-v--.
jejo v fiz kulturnem društvu, kar so dokazali z mnogimi nastopi doma kakor tudi v Trbovljah, Celju In Ljubljani ter so bili tudi javno pohvaljeni.
Ero??#§ne
fcsistreZe v ®Ssraju Rakek
Uslužbenci finančne kontrole okraja Rakek imajo skupno z uslužbenci finančne kontrole iz Cerknice, Logatca. Žiri in Hotedršice, strokovno podružnico, ki šteje 22 članov.
Vsled razsežnosti rajona, slabih poštnih in prometnih zvez je bilo mnogo tehničnih ovir za množične sestanke članstva, zaradi česar je moral odbor polagati več pozornosti . vsebini, nego številu sestankov.
Vedno, od ustanovitve podružnice dalje, je članstvo sodelovalo pri obnovi naše nove Jugoslavije na vseh poljih državnega ustroja ter se na pozive krajevnega ali okrajnega odbora vedno rado odzvalo. Člani podružnice so vršili službo pri »vaški straži«, sodelovali so pri popisih živil, žrtev okupatorskega terorja, vojne Škode, kakor tudi pri socialni pomoči družinam padlih borcev. Pomagali so tudi pri komisijah za zamenjavo denarja, v menjalnici Denarnega zavoda za Slovenijo in pri Rdečem križu, medtem ko je del uslužbencev vršil svojo redno službo pri carinarnici v Postojni.
Člani podružnice dajejo mesečno prosto voljne prispevke Rdečemu križu, za vdove in sirote ter za -spomenik Zmage v Murski Soboti. Vsi člani so se tudi vpisali v Nabavno in prodajno zadrugo, organizirali akcijo za nabavo drv. ter je del članstva, z
odobritvijo krajevnega odbora, prevzel sečnjo in spravljanje drv za zimo. Poleg tega se bo v kratkem ustanovila čitalnica, ki bo dajala svojim članov poleg slovenskih časopisov tudi ruske dnevnike in brošure.
Odbor podružnice dela v soglasju s krajevnim odborom OF ter vsa važna vpraša n ja rešuje v popolni medsebojni soglasnosti Jeremejev Sergej.
sjAvfniMMftaža** v dadm novega časa
Delavci podjetja »Automontaža« v Ljubljani, so zbrali in naložili na vagon 9.660 kg starega, železa, ki ga je podjetje namenilo za obnovo. Skupno s tovarno Lajovic so priredili miting ter ves čisti dobiček darovali za osirotele otroke.
Na sestanku v tovarni so prebrali resolu-cji-o, v kateri delavci »Automorvtaže« odločno odklanjajo monarhijo in zahtevajo republiko
Ob priliki odlikovanja našega maršala Tita je delavstvo izrazilo našemu genitalnemu voditelju prisrčne čestitke.
»Zavedamo se, da smo z odlikovanjem dobili priznanje vsi jugoslovanski narodi. Zato pa hočemo v bodoče še bolj vztrajno delati in s tem priboriti naši domovini lepšo in srečnejšo bodočnost.«
BeSovssa vzajemnost gm KEB na Jesenicah
28. septembra se je vršil v Delavskem domu na Jesenicah sestanek obratnih zaupnikov K. I. D., ki je bil polnoštevilno obiskan.
Tovariš, ki je otvoril sestanek, je pozdravil vse navzoče in poudaril, da bo treba še mnogo delati, da popravimo vse, kar je okupator razrušil in uničil,
O gospodarskem stanju K. I. D. je podal poročilo delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo tov. Miha Potočnik. Opisal je položaj podjetja do leta 1929, ko je bilo v rokah italijanskih kapitalistov in kasneje, ko ga je od njih prevzel August Westen iz Celja, ki je imel največ delnic ter je bil tako njegov edini pravi lastnik.
Po zmagovitem koncu vojne je prešlo podjetje v last ljudske države in pod upravo ministrstva za industrijo in rudarstvo — to se pravi v last delovnega ljudstva, v last tistih, lu sodelujejo pri podjetju.
Zmagovit pohod IV. armije je Nemcem preprečil, da bi uničili in oplenili tovarno; tako je prišla nepoškodovana v našo skupno last.
Tik pred vojno je K. I. D. imela 120 milijonov dinarjev obratnega kapitala, zdaj ob prevzemu pa le 1 milijon 485 tisoč RM v gotovini in okoli 2 milijona in pol RM, ki so naložene v raznih podjetjih v Avstriji in bodo povrnjene v obliki vojne škode.
Pri zamenjavi RM v dinarje je dobilo podjetje 5000 din gotovine, od ostalega pa se je odtegnilo 30”/» az obnovo opustošenih krajev.
V tej hudi stiski je priskočil podjetju na pomoč Denarni zavod za Slovenijo, ki je kreditiral 5 milijonov din, ki jih je vodstvo v glavnem porabilo az predplačila delavcem in nameščencem.
Tov. delegat je dalje omenil, da je ministrstvo za Industrijo in rudarstvo vedno pomaglo tovarni pri njenih naporih. Iz številk, ki jih je navedel, se jasno vidi, da položaj ni sijajen in da je obstoj podjetja možen le na osnovi smotrnega in pospešenega dela, na osnovi nčrtnega gospodarstva na vseh področjih.
Govor tovariša Potočnika so vsi navzoči navdušeno pozdravili.
Za njim je govoril ravnatelj K. I. D., ki je obravnaval zlasti vprašanja plač, cene premogu, sirovinam in izdelkom.
Nato se je razvila diskusija,, ki je pokazala vso zrelost naših kovinarjev v raznih vprašanjih, ki se tičejo industrijskega gospodarstva.	Sušnik.
Ik&šafp v Zafetdhovei
smo spet zb:swaS'i
Precej sestankov in zborovanj smo ž< imeli, a so nam kljub temu iz dneva v dan bolj potrebni, ker brez duševne hrane ne moremo dati tega, kar zdaj naša industrija najbolj rabi — premog.
Na zadnjem sestanku nas je obiskal tudi predsednik Glavnega odbora tov. Matevž Hace, ki nam je podal obširen politični pregled. Za njim je govoril tovariš Vipotnik, ki je bil še v času predaprilske Jugoslavije Pivi borec za pravice delavstva v Zabukovci. Dal nam je smernice dela in poudaril potrebo po razkrinkavanju špekulantov in de-lomržnežev. Saboterje moramo javno ožigosati ter izločiti iz svojih vrst.
Ravnatelj rudnika nam je govoril o potrebi akordnega dela, da bo tako sleherni delavec plačan po svojem ilelu. Poudaril je, da uprava deiavcev v primeru nediscipliniranosti ne bo več kaznovala, marveč, naj delavstvo samo kaznuje tisiega, ki bi na kakršenkoli način škodoval delavski skupnosti. Med poročilom je omenil, da se je sto rite v jamskega delavca dvignila nad 30% od kar je vpeljan akord.
Mi nismo zadovoljni z doseženim uspehom, marveč hočemo dali še in še premo ga, kali brez njega ne bodo mogle obrate vati tovarne in ne železnice in tudi naša mladina ne bo sedela na toplem v šolah.
Žager Anton
škofjeloški f»reiitel:čas'|l porušenim vasem
Delavci škofjeloške predilnice so prišli v nedeljo sredi septembra na prostovoljno delo, da pomorejo pri obnovi porušenih vasi Dražgoše in Križna gora. Napredli so izredno veliko količino preje in v kratkem času treh ur iztovorili in vzkladiščili 5 vagonov bombaža. S prostovoljnim delom zasluženi denar 12.300 so delavci darovali zgoraj omenjenim vasem. Tega dela so se udeležili vsi delavci, celo tisti, ki stanujejo več kot dve uri daleč. * * * * v
Toda če splamti v njem spet odpor tedaj se prebudi Misel in on gre znova naprej, sam stopg. skoz: trnje njegovih zmot, sam sredi žgočih isker svojlih dvomov, sam sredi razvalin starih resnic!
Veličasten, ponosen, in svoboden zre možato resnici v oči n govori svojem dvomom:
Lažete, ko pravite, da sem slab, da je omejeno moje spoznanje! Spoznanje raste! Vem to, vidim, čutim — spoznanje v meni raste! Šiloma raste spoznanje mojega trpljenja, vem, če ne hi raslo, ne bi trpel nič bolj, kakor sem preje...
Toda z vsakim korakom hrepenim po nečem večjem, zmerom bolj čutim, zmerom globlje vidim in ta nagla rast' moj h želja j,e mogočna rast mojega spoznanja Zdaj je to spoznanje v meni podobno iskri -— a iskre s-o matere požarov!
Bodočnost vidim pred seboj in sebe v njej — požar v temi vesoljstva! Jaz sem tu, da razsvetlim ves svet, da razženem temo njegovih skrivnosti in ugank, da najdem harmonijo med seboj in svetom, da ustvarim harmonijo sam v sebi. Osvetlil bom ves mračni kaos življenja na tej raz-bičani zemlji, ki jo kakor kužna bolezen prekriva skorja nesreč, žalosti, gorja, zlobe — pometel bom vse to zlo v grob prošlosti!
»Živim zato, da razvozljam vozle vseh zablod, vseh zmot, ki vežejo zbegane ljudi v krvav in odvraten klopčič živali, ki se žerejo med seboj!«
»Misel me je pripravila do tega, da pare
vrnem, razrušim, poteptam vse staro, vse tesno, vse blatno, vse hudo — in zgradim novo na neomajnih stebrih svobode, lepote in spoštovanja do Ljudi!«
»Nepomirljiv sovražnik uboštva ljudskih želja sem in hočem, naj bo sleherni med ljudmi Človek!...«
»Naj bodo prekleti vsi predsodki, vse na vade in vse vraže, ki so prepredle mozeg in življenje ljudi kakor lepljiva pajčevina Nasilje nad ljudmi šo, živeti ovirajo — razrušim jih!«
»Moje orožje ije Misel, trdna vera v svobodo Misli, v njeno nesmrtnost in v večno rast njene stvariteljske sile — to je neizčrpen izvir moje moči!
»Misel mi je večni in edini svetilnik v mraku življenja, ogenj v temi mojih zablod. Vidim, da gori vedno svetleje, da sveti vedno globlje v brezno lajn, in zato grem za žarki nesmrtne Misli, za njo zmerom više zmerom dalje!«
»Misel ne pozna nepremagljivih utrdb, zanjo ni neomajnih svetinj — ne na zemlji ne v nebesih 1 Ona ustvarja vse in to ji daje sveto, nesporno pravico, da sme porušiti vse kar ovira svobodo njenega razmaha.
»Predsodki so ostanki starih resnic, so oblaki zablod, ki lebd-e danes nad živi j e njem, ustvarjeni iz pepela starih resnic, opalijenih v plamenu prav tiste misli, ki jih ie bila nekdaj ustvarila.«
»In priznavam, da ne zmagajo tisti, ki poberejo sadove boja, marveč tisti, ki ostanejo na bojišču ...«
»Smisel življenja vidim v ustvarjanju,
ustvarjanje pa je neskončno!«
»Grem, da zgorim kolikor mogoče svet-
leje in da kolikor mogoče globlje posvetim
v temo življenja. Pogin je moja nagrada.«
»Nočem drugih nagrad, zakaj vidim: oblast je sramotna in dolgočasna, bogastvo ie težko in neumno, slava pa je predsodek, zrasel iz ljudi, ki se sami niso znali ceniti, marveč so se po svoji suženjski navadi poniževali.«
»Dvomi! Vi ste le iskre Misli, prav nič več. Kadar sama sebe izkuša, Vas rodi iz preostanka moči in Vas krmi s svojo lastno silo!«
»Prišel bo dan in v niojih prsih bosta en sam velik plamen svet mojega čustva in moja nesmrtna Misel. S tem plamenom bom izžgal iz duše vse temno, zlobno in hudo, da bom postal enak tistim bogovom, ki jih je Misel ustvarila in jih še ustvarja!:
»Vse je v človeku — vse je za človeka!«
»In pog^j — znova je dvignil ponosno glavo — veličasten in ponosen, počasi, toda s trdnimi koraki stopa jx> prahu starih predsodkov, sam v sivi megii zablod, za njim se vali v težkem oblaku prahu vse prošlo, pred njim pa stoji množica ugank, ki brezstrastno čakajo nanj.«
»Neštevilne so, kakor so neštevilne zvezde v nebesni dalji, in pot človekova nima konca!«
»Tako stopa človek naprej! Višje! Zine
rom naprej in zmerom višje j«
Sfcmtevm organizacija
IJieMJasssMia železničarjev
V ponedeljek 1. oktobra je imelo osebje železniških edinlc iz Ljubljane skupen množičen sestanek v dvorani Delavske zbornice. Namen sestanka je bil, da seznani članstvo z delom in potekom prvega strokovnega kongresa. Tovariši delegati so podali izčrpno poročilo o kongresu in o nalogah, ki stoje pred članstvom. Sestanka sta se udeležila upravnik polkovnik Borštnar, in major tovariš Lepin, šef personalnega odseka železniške uprave. Tovariš Borštnar se je v diskusiji večkrat oglasil in je dajal točne odgovore na stavljena vprašanja. Pozval je navzoče, da se udeleže diskusije po posameznih referatih, ker na ta način bo lahko naravnost od prizadetih zvedel za te in one težave, zvedel za stvari, ki jih je treba odstraniti in izpopolniti. Tov. podpolkovnik je naglasil, da v svoji pisarni nima te možnosti, ker ne pride v stik s članstvom. Poudaril je, da na sestanek ni prišel samo kot upravnik, marveč tudi kot član sindikalne podružnice.
Pozivu na diskusijo so se odzvali številni člani. Vsi navzoči so opazili veliko -razliko med preteklostjo in sedanjostjo tudi glede odnosa funkcionarjev do organizacije. .Prej je imela kritika za posledico razne kazni, danes pa je dovoljena, seveda moro bit: pravilna in konstruktivna.
Sestanek je dosegel svoj namen in vsi, Id so bili navzoči, so se zadovoljni razšli. Na. žalost niso bili vsi člani na sestanku, člani, ki kažejo premalo zanimanja za svojo strokovno organizacijo in to v času, ko so prav strokovne organizacije hrbtenica novega življenja, kažejo, da so zelo zaostali, da ne razumejo ne časa ne prilik. Odbor in propagandisti podružnic imajo glede tega pred seboj še mnogo dela.
V enem dnevu stmovljena
teleEomsfca zveza
Ker je telefonska sekcija za Slovenijo v delovnih dnevih preveč zaposlena s popravili na glavnih telefonskih progah, so se člani podružnice zbrali v nedeljo 30. septembra k prostovoljnemu delu na telefonski trasi Liti ja -Hotič-Vače. V septembru je bila to že njihova druga delovna nedelja. Tega dela. so se udeležili vsi člani iz Ljub liane in iz onih krajev, ki leže ob prog" Rakek—Ziden: most, ter iz Grosuplja. 43 je izvršilo ta dan preko 400 prostovoljnih ur.
Delo so si razdelili tako, da je ena delovna skupina delala v smeri Litija-Hotič, druga Vačč-ITotič, tretja je montirala telefonske centrale na pošti Hotič jn Vače. Telefonske zveza je bila še istega dne postavljena.
Trasa je dolga 12 km. potegnjen je bil telefonski dvoVod v dolžini 24 km in je bilo pri tej priliki porabljenih 717 kg železne žice. Po opravljenem prvem telefonskem razgovoru jz obeh poštnih central z Ljubljano. je KNOO Vače prirredil požrtvovalnim delavcem skupno kosilo.
Druga delovna skupina je odstranila vse .-rcostale telefonske naprave okoli letališča v Cerkljah ob Krki, katere je postavil okupator za svoje vojaške potrebe. Tega dela sc udeležili štirje tovariši, ki so opravili skupno 44 delovnih ur in so s tem izvršili koristno in nujno uelo, ker so le linije okoli letališča zelo ovirale promet.
Novomeška delovna skupina se ije udeležita prireditve v Št. .Jerneju z okrašenim vozom, na katerem je bilo njihovo delo simbolično prilčazano.
V mesecu septembru so delavci telefonske •akcije izvj-šili okoli 1000 prostovoljnih ur ter so s teni pomagali k vsesplošni obnovi, predvsem pa so ustregli krajevnim narodnim odborom, ker so jim pomagali do telefonske povezave z drugimi upravnimi oblastmi.
Belo v „Stolamt,6S — Besni amhastriji v Teharju
Delavci v podjetju »Štolama« (od teh je 46 že organiziranih) dobro razumejo dobo, v kateri živijo. Da pomorejo prebivalcem Gornje Savinjske doline, delajo vsak ponedeljek dve uri več kot običajno in zaslužek razdele najbolj prizadetim. Tako so napravili do zdaj že 644 prostovoljnih ur.
V »Štolami« izdelujejo poleg stolov in drugih lesnih izdelkov predvsem razne zaboje za Cinkamo d. d. v Celju.
Na sestankih in shodih so delavci izrazili željo, naj ostane tovariš Primožič Jožef še nadalje upravnik in ne Todor Lazarevič, bivši ravnatelj Cinkarne.
<feto delavcev iz tovarne »Celuloze"
Mnogo se bomo morali še truditi, mnogo delati, da bomo odpravili sledove, ki jih je pustil na našem ozemlju okupator, da obnovimo požgane vasi in popravimo porušene tovarne. Naše delavstvo se zaveda, da je naj večje važnosti pri nas hitra obnova industrije in, da doseže ta cilj mu ni noben trud prevelik.
Da bi mogla edina tovarna za celulozo v Sloveniji čimprej spet obratovati, so delavci tovarne »Celuloza« na Vidmu skleni
Ii.	da bodo v nedeljo prostovoljno delali in popravili porušene strehe na tovarniškem poslopju. Prostovoljnega dela so se udeležili vsi delavci in vodstvo tovarne, z izjemo tovarišev Koleška Jožeta. Gerniovšeka Jožeta, Gagriča Adolfa in Podlesnika Lojzeta. Omenjeni tovariši so popivali, medtem ko so vsi ostali pridno delali. Jasno je. da se taki tovariši še danes ne zavedajo, kako važna je obnova naših domov in tovarn. Čas bi bil že. da se tudi oni priključijo poštenim delavcem in vsaj zdaj nekaj žrtvujejo za hitro obnovo naše domovine.
Zalar.
Osvobodilna borba jih Je prekalila
V Kranju imajo gospodinjske pomočnice svojo sindikalno organizacijo. Redno obisku jejo sestanke, kjer se jim nudi politična ir, kulturna izobrazba. Z zanimanjem sledijo predavanjem, ki jih seznanjajo z vsemi aktualnimi vprašani, ki zadevajo našo državo Odkar žive v svobodni državi, se je njlho-o življenje popolnoma spremenilo.
Da dokažejo svojo hvaležnost tistim, kadim e moramo zahvaliti za našo svobo )odo, o sklenile, da bodo v prostem času obiskale mvalide-partizang.
MamEesfiaciJsIro zborovanje v Litiji
Na velikem zborovanju v Litiji, ki ee je vršilo 30, septembra v Ljudskem domu, je ljudstvo manifestiralo za priključitev Trsta in Primorske k Jugoslaviji.
Navdušeno pozdravljeni govorniki so še enkrat utemeljili naše pravične zahteve do teh pokrajin. Obenem so na zborovanju poudarjali pomen volitev v konstituanto in to, kako važno je za vsakogar, da se teh volitev 11. novembra udeleži.
Prisotni so vzklikali maršalu Titu in predstavnikom Osvobodilne fronte, ki zdaj v dobi osvobojenja enako odločno vodijo svoj narod, kot so ga vodili v borbi z okupatorjem.
Ob zaključku zbrovanja so poslali zborovalci tri brzojavke: maršalu Titu, v kateri mu čestitajo k visokemu odlikovanju »Reda zmage«. Sovjetski zvezi v zahvalo za počastitev naše domovine z odlikovanjem maršala Tita in Svetu zunanjih ministrov v London, v kaleri zahtevajo priključitev Primorske s Trstom Jugoslaviji.
Po zborovanju se je razvila po trgu povorka, katere se je udeležilo več kot 800 ljudi in vojaštvo XV. udarne divizije.
Kultumo-pmsvetna prireditev v tovarni Hribar
Na predvečer prvega kongresa motnih strokovnih zvez so delavci tovarne Hribar priredili v prostorih tovarne kulturno prireditev in istočasno je b'.l slavnostno razvit sindikalni	Osnutke za prapor, na
katerega	m vsa	a, so izdelali
delavci .;.
V uvodnm oesedah se je predsednik podružnice spomnil tovarišev Rejca, Jurce, Polonce, Ele in Jarca — tovaršev iz tovarne, ki so dali svoja življenja v boju za svobodo. Poudaril je, da je zdaj v novi Jugoslaviji, za katero so žrtvovali svoja življenja tudi njihovi tovariši, položaj delavcev popolnoma drugače kot v p:edaprii£ki Jugoslaviji. Zdaj vsak delavec ve čemu dela — zase in za svojo državo.
Govoru so sledile pevske in redtacijske točke, ki so dokazale velik napredek de-.avcev na kulturnem polju.
Nato je bila prečitana brzojavka maršalu fitu, v kateri pošiljajo delavci in nameščenci, zbrani na kulturni prireditvi, iskrene čestitke k visokemu odlikovanju »Redu Zmage«.
Esitsftiesst delavcev m vojske
Je temelj aive snatiave!
Naši delavci v Prekmurju so ponovno dokazali, da razumejo dobo, v kateri živimo, dobo, v kateri je treba obnavljati g.raditi in zviševati proizvodnjo.
Tako so delavke iz tovarne Cvetič po rednem delovnem času v soboto popoldne prostovoljno delale ter so skupni zaslužek tega popoldneva darovale delavskim družinam in vojnim sirotam v okoliških opustošenih krajih.
Po delu so delavke priredile majhno zabavo, katere so se udeležili tudi njihovi sodelavci na političnem in kulturnem polju — borci 1. brigade Vladimira Gortana.
Enotnost in bratstvo med našimi delavci in našo vojsko je prišlo do izraza tudi na sestanku delavcev in nameščencev tovarne Cvetič, ki je bil 3. oktobra. Ob tej priliki je zastopnik jugoslovanske vojske podaril delavcecm sliko maršala Tita, katero so navzoči sprejeli z velikim veseljem.
Po njegovem govoru, v katerem je pozval delavce, da naj pomagajo tistim krajem naše domovine, ki so v tej vojni največ trpeli, je govoril zastopnik Okrajnega odbora v Murski Soboti o pomenu Osvobodilne fronte. Seznanil je vse navzoče s kandidatno listo Slovenije za Dom narodov in priporočal delavcem, da stopijo v Osvobodilno fronto.
S tega zborovanja so delavci poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu in resolucijo Izvršnemu odboru OF Slovenije, v kateri zahtevajo republiko pod vodstvom maršala Tita.
Dar enaršaha iltsi
Daši se živilska industrija nahaja v težavnem položaju, ketr primanjkuje potrebnih surovin, se živilci trudijo, da spravijo na trg čim več tako potrebnih proizvodov. Člani, ki so raztreseni po vseh oddaljenih krajih se zbirajo v svojo strokovno zvezo. Zavedajo se, da bodo morali še mnogo delati, če bodo hoteli popraviti vse, kar je okupator v teh štirih letih uničil. Zdaj lahko trdimo, da nismo lačni in naši živilci bodo storili vse, da tudi to zimo ne bomo. Da izrazijo svojo hvaležnost zato, ker se zveza živilske industrije v novi Jugoslaviji lahko tako svobodo razvija, so sklenil, da podarijo ob priliki kongresa živilske industrije v Beogradu maršalu Titu skromen dar.
To je slika, ki predstavlja v narodnih barvah simbole vseh panog živilske industrije v Sloveniji
Žitni klas z naših polj in vinska trta z naših goric oklepata v krogu stoječo narodno nošo, ki drži v rokah sadje. V ozadju so dimniki naših tovarn. Te simbole različnih panog združuje znak OF in peterokraka zvezda.
Ta .slika bo na ogled v dneh 13. do 14. t. m. v palači Bate.
Darovali so:
V počastitev spomina padlega borca Janeza Ogrizka so darovale tovarišice sošolke Din 600.— akciji za preskrbo otrok. *
Strokovna organizacija gradbenega podjetja Ing. Dedek, d. d. je darovala akciji za preskrbo otrok din 2.627.—. Denar so zbrali delavci s prostovoljnim delom na železniški progi Ljubljana—Trst.
*
Delavci in nameščenci v usnjarski industriji T. Verbič so darovali vsak po enodnevno mezdo za obnovo porušenih domov. Lastnik tovarne je prispeval k temu 1000 din, tako da je znašala skupna vsota 2907 din. Denar je bil poslan KNOO Vrhnika.
Zahvala
Družina padlih in pogrešanih tovarišev tovarne Medič-Zankl, Medvode se iskreno zahvaljujemo za izdatno pomoč od strani vodstva naše tovarne v znesku 7500 din, katere je odbor pravično razdelil med omenjene družine.
<*»♦♦♦♦♦»»»♦$»♦♦♦•♦»♦»»♦»♦»»♦•»»♦»♦»»»♦ »»♦»»»«♦♦♦•♦»♦»♦»«
Za valitve v narodno skupščino ne bomo vzeli iz državne blagajne niti dinarja — plačali jih bomo sami.
Vloga strokovnih organizacij v borM
za svels-iso iemskratične Emilijo
jJ!az©©v©ff dsplsaiilca „'freda4i s preilseifcilsem sle« Segaš'le re&iimssltih stroteovniai o^ankaeO v Sov*
fetski zvezi
Dopisnik Truda« je zaprosil predsednika delegacije rumunskih strokovnih organizacij Kino Stojka, naj ga seznani z dejavnostjo rumunskih strokovnih organizacij v zad nj h mesecih Ln z njihovo vlogo v borbi za svobodno demokratično Rumunijo. Tovariš Kino Stojko je poročal:
Nove enotne strokovne organizacije v Rum uniji so še zelo mlade. Razvijati so se načele pred dobrim letom dni, 23. avgusta 1944, onega zgodovinskega dne, ko je ru-munsko ljudstvo s jomočjo herojske Rdeče armade odvrglo okove fašistične diktature in stopilo z združenimi narodi v borbo proti hitlerjevski Nemčiji.
Mi se nahajamo še v razvoju organizacijske krepitve. Na prvem kongresu v januarju t. 1., ko je bila ustvarjena generalna konfederacija dela, so imele strokovne zveze 580.000 organiziranih delavcev in nameščencev. Koncem Jurija je naša konfederacija že štela 1,100.000 članov. Združeni so v 1170 okrožnih, okrajnih in krajevnih organizacijah. V obzir se mora vzeti še nekoliko tisoč tovarniških in mestnih koml-tetov. Po vrsti dela, ki ga opravljajo delavci in nameščenci, je organizirano 14 centralnih strokovnih zvez. V razvoju organiziranja je med drugimi tudi Zveza prosvetnih ir. umetniških delavcev.
Dodati moramo, da se vse delo v organizacijah vrši po splošnih demokratskih načelih in da se volijo voditelji strogo po principih — od spodaj navzgor.
V Rumuniji je okrog 1,800.000 oseb, ki »e bavijo z najemnim delom. 1,200.000 delavcev in 600.000 nameščencev. Na ta način šteje naša konfederacija samo 60% delavcev in nameščencev. Sicer so delavci in nameščenci za osnovna dela industrije organ:zirani v strokovnih zvezah.
Prirastek prihaja še v glavnem Iz vrst delavcev in nameščencev srednjih ln manjših podjetij, umskih delavcev, ki dosedaj še niso bili organizirani, in posebno iz vrat državnih uslužbencev.
Tedi državni uslužbenci
so organiziram
Po 6. marcu t. L, ko je v Rumuniji prišla na oblast vlada demokratične konfede-metje pod vodstvom Petra Groze, nam je uspelo, da organiziramo Zvezo državnih uslužbencev, ki ima okrog 300.000 ljudi. Tu je uspeh naše konfederacije in vse ljudske, demokratične fronte Rumunije.
Dosedaj še nikdar niso bili državni uslužbenci člani strokovnih organizacij. V času reakcionarnega režima so bili prisiljeni, da se včlanijo v splošne asociacije fašistične vlade. Te asociacije so bile razpuščene takoj po preobratu, avgusta preteklega leta. Začeta stvar je dovršena šele danes, ko so vsi delavci državnega aparata postali člani enotnih strokovnih organizacij.
Vpisovanje delavcev in nameščencev v strokovne zveze se je posebno povečalo pomladi, po zmagi ljudsko-demokratične fronte nad ostanki fašistične reakcije, kot so Radesky in drugi. Kakor je znano, so ru-znunske strokovne organizacije igrale veliko vlogo v tem prelomu. Delavska množice so sc prepričale na izkušnjah, da organizacija in povezanost delavskega razreda privede k zmagi. Uvidele so, da se strokovne zveze ne bavijo z lepimi besedami, temveč s konkretnimi in stvarnimi primeri: varujejo interese delavskega razreda in interese vse rumunske demokracije. Delavci in nameščenci so uvideli, da so se izboljšali pogoji dela in povišale delavske plače. Zahvaljujoč strokovnim organ zacijam, prihaja država iz težke situacije, v katero so jo privlekli njeni bivši fašistični voditelji.
Ta dejstva dajejo pobudo veem širokim množicam delovnega ljudstva Rumunije, da sledijo geslom strokovnih zvez. Po -objavi vojne hitlerjevski Nemčiji so romunski delavci in nameščenci navdušeno sprejeli geslo: »Vse za fronto — vee za. zmago!« Za pomoč rdeč" armadi in romunskim tru-pam so nabrali 600 milijonov lejev.
S povečanjem proizvodnje —
likvidacija ostankov fašizma
Danes je pri organiziranih delavcih najbolj znano geslo: povečanje proizvodnje v cilju hitrejše likvidacije ostankov fašistične roparske politike, sledov vojne in izboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva.
Delavci, razumejo, da povečanje proizvodnje vodi k zboljšanju gospodarstva dežele ln k blagostanju delavcev samih. S tem geslom naši delavci dosegajo velike uspehe.
Železničarji prednjačijo. Takoj po preobratu so odločno začeli s popravljanjem
*»OOOOOCOOCXyXOO(X)OOC<XXXXXXXXXX!COOOOOOCOOOOOOOOOOOCXXX)
prog, uredili so delavnice in vozni park. S tem so mnogo doprinesli fronti v zaledju. S povečanjem proizvodnje so železničarji popravili lokomotivo v 1209 delovnih urah. Zaradi primerjave navajamo, da je v neki tovarni, ki pripada privatni delniški družbi in kjer še niso popolnoma likvidirani elementi sabotaže, trajalo popravilo lokomotive iste vrste 8000 delovnih ur.
Rumunskim strokovnim organizacijam je uspelo, da so dosegle povišanje plač za vse razrede delavcev in nameščencev, in sicer za 22 odstotkov. Istočasno se strokovne zveze borijo proti draginji, špekulantnim povišanjem cen in črni borzi, ki povzročajo inflacijo.
Zveza delavcev in kmetov
Drugo znano geslo, ki so ga sindikati dali delavstvu, je bratstvo med delavci in kmeti. V agrarni Rumuniji, ki ima 15 milijonov prebivalcev, od katerih je 13 milijonov kmetov, je geslo: mesto in vas — velikega pomena za politično in ekonomsko življenje.
Delavci so izbrali iz svoje srede aktiviste zaradi pomoči kmetom pri obdelovanja zemlje. Mestni delavci so na poziv strokovnih zvez organizirali na stotine brigad, ki so šle v vasi, kjer so popravljale poljedelske stroje in drugo orodje ter pomagale pri setvi. S pomočjo delavcev-aktivistov je kmetom uspelo izvesti setveno kampanjo v rekordndem času.
Strokovne organizacije so odigrale veliko vlogo tudi pri demokratizaciji zemlje, čaščenje državnega aparata reakcionarnih in fašističnih elementov je izvedeno s pomočjo in sodelovanjem strokovnih organizacij. Ravno tako so pomagale, da se je reorganizirala romunska policija.
Poudariti je treba razumevanje rumunske delovne inteligence, Iti kaže zadnje čase željo, da se včlani v strokovne organizacije. Tehnična inteligenca, prosvetni delavci in umetniki radi pristopajo v strokovne organizacije, ker vidijo v njih zaščito interesov, ne samo delavskih, temveč tudi vseh slojev romunskega delovnega ljudstva.
Mednarodno sodelovanje
in pomoč Jugoslaviji
Da utrdi enotnost svojih vrst, teži romunska generalna federacija dela za mednarodnim sodelovanjem delavskega razreda, Rumunske strokovne organizacije so postavile tovariške odnose s strokovnimi organizacijami sosednih držav, najprej s Sovjetsko zvezo, potem z Jugoslavijo, Madžarsko, Poljsko in drugimi.
Ker naša država ni bila toliko poškodovana v tej vojni kot ostale balkanske države in razpolaga z bogatejšimi sredstvi, so se naše strokovne organizacije odločile, da bodo pomagale delavcem Jugoslavije, Madžarske, Bolgarske in Poljske. Mi smo sprejeli 3000 jugoslovanskih otrok v vzgojo. Pomagali smo madžarskim delavcem s hrano. Morda je ta pomoč neznatna, toda utrdila bo zveze bratske solidarnosti delavcev naše dežele in drugih dežel.
Na žalost niso bile naše strokovne zveze zastopane na svetovni konferenci v Londona.
Velika hvaležnost Sovjetski armadi
Na koncu bi želel pripomniti nekoliko besed o občutkih, ki jih goji romunsko ljudstvo do Sovjetske zveze. Fašisti so dolgo poskušali, da bi med Rumuni ustvarili iažno razumevanje o Sovjetski zvezi. Toda črna zavesa je padla z oči Romunov takoj, ko so spoznali Rdečo armado. Uvideli so, da Rdeča armada ne želi maščevanja, temveč teži, da se fašizem uniči in da se zagotovi mir in blagostanje vseh narodov. Velikodušni pogoji premirja, predloženi s strani sovjetske vlade, nedavno sklenjeni ekonomski sporazum med Sovjetsko zvezo in Rumunijo, ki že blagodejno deluje na romunsko gospodarstvo, vse to vzbuja občutke hvaležnosti do Sovjetske zveze. Ko se je nedavno pojavila v Rumuniji epidemija pe-gavca, so komanda Rdeče armade in sovjetski predstavniki organizirali zdravniško pomoč vsem prebivalcem in odstranili nevarnost. Sovjetski sanitetni delavci so bili poslani v najzakotnejše vasi Rumunije.
Vsa ta dejstva omogočajo popolno razumevanje romunskega delovnega ljudstva do Sovjetske zveze. V Rumuniji so izšle najbolj popularne knjige o Sovjetski zvezi. Organizirani delavci se trudijo, da utrdijo tovariške odnose do sovjetskih delavcev. Zahtevali so od naše delegacije, da v času svojega bivanja v Sovjetski zvezi še bolj utrdi občutke tovarištva in bratske solidarnosti našega ljudstva.
OCCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOtUDOdOOCOOOOOO^OOOCi
»Program Ljudske fronte je delo na obnovi, izgradnja naše porušene domovine, graditev železnic in mostov, republika, ljudska
demokracij« na volilnem zborovanju v nedeljo 16. t. m. v Trbovljah
Lidija Senfjurčeva,
Mest čez Save pri Slavonskem Iroiii
— nev dokaz naše
l It M
v borbi za obnovo
Da, se zagotons naši industriji zadostna količina premoga hi da se istočasno pasivnim krajem Bosne in Hercegovine preskrbijo življenjske potrebščine, se je vršila v Beogradu konferenca predstavnikov vojn h in civilnih oblasti.
Glavni problem je bil transport čez Savo pri Brodu, Iti je bil zaradi porušenega mosta mogoč samo v malem nezadostnem obsegu s šlepi in ladjami.
Za rešitev tega vprašanja je bilo a strani strokovnjakov postavljeno več predlogov. Najboljši med nj mi je bil predlog inž. Zamurcroviča iz Novega Sada, da se vzpostavi direktna železniška mreža čez Savo z izgraditvijo železniškega mosta-Ta predlog je bil predložen maršalu Titu, jCi je predlog odobril in dal takoj s svoje strani na razpolago L in H. pionirsko ter I. in H. železničarsko brigado, katerim je postavil za operativno nalogo, da se most zgradi v 25 dneh.
Delavci m vojaki, zavedajoč se važnosti svoje naloge, eo dah maksimum svojih
naporov in tekmovali, da se most čimprej zgradi. To je bila plemenita tekma. ‘Titovih portirjev in delavcev, kj so tudi tem potom pokazali, da so zdaj kakor tudi v borba poslušali poziv svojega vrhovnega komandanta^ da sodelujejo pri obnovi domovine.
Delali so brez prestanita v treh izmenah. Bili so tud primeri, ko so delavci delali neprenehoma po 72 ur.
Most je bil zgrajen pred postavljenim rokom — v rekordnem času — v 17 dneh.
Se ena zmaga je pridobljena v gigantski borbj za obne-vo. še enkrat so naši mladi delavci, vojaki ‘n civilni strokovnjaki pokazali svojo pripravljenost in sposobnost, svojo energijo in iniciativo.
To je korak bliže k popolni osvoboditvi v pogledu strokovne delovne moči iz inozemstva,, dokaz naše konstruktivnosti. To je še en udarec reakciji, ki je z običajnim dvomom gledala in naznanjala popoln fijasko v pogledu časa 'zgraditve, kakor tudi V pogledu vzdržljivosti mostu.

Ribničani čistijo m odstranjujejo ruševine svojega trga
V ftebnici obnavljajo od bombardiranja porušeno cerkev
Nedelja 7. oktobra je bila že druga delovna nedelja Ribničanov, ki so čistili ruševine od bombardiranja razbitih hiš.
Lep sončen dan je zasijal nad zaspanim trgom in tržani — staro in mlado — so se zbirali na svojih, že v naprej določenih delovnih mestih. Mladina je z lopatami in krampi na ramah, s pesmijo na ustih in harmoniko na čelu čete, korakala skozi trg proti kolodvoru do požgane meščanske šole. Borbena partizanska pesem je odmevala med trškimi zidovi in se dvigala visoko pod nebo k svetlobi in soncu.
Zgrabili so za delo. Mlade roke so trdno prijele za lopate in že so se vpisali skozi okna, požgane šole kupi kamenja, opeke, ometa in prahu. Hiteli so, kot bi tekmovali med seboj. Razgreti in potni obrazi so jim žareli. In še so prihajali novi in novi, z orodjem na ramah. Partizan Lojze, ki je doma na dopustu, je s konji in vozom odvažal ruševine in poleg njega še mnogo drugih voznikov. Ribničani so dali na razpolago vse, kar lahko pripomore, da bo njihov trg, na katerega so bili vedno tako ponosni, kmalu dobil nov, prejšnji videz.
Prav tako so hiteli pri cerkvi in porušenem delu dolnjega konca trga. Med Ribničani ni več nekdanjih socialnih razlik; zdaj delajo skupaj z enim edinim ciljem: očistiti in obnoviti svoj trg — z zavihanimi rokavi, z lopato in krampom v roki.
Ribniška cerkev sc na novo dviga —■ novo strešno tramovje opaziš že od daleč. Ne, Ribničani ne spijo, to dokazuje njihovo delo!
Oglasila sem se še na ribniški opekami. Leta 1942. — meseca Julija — so jo Italijani v svojem onemoglem besu požgali in
za njo še vrsto bližnjih vasi v ribniški dolini. če bi bila danes opekama cela, bi ne bila obnova požganih vasi tak problem. Obratovala bi s polno paro in dajala v promet na tisoče komadov opeke, ne samo za ribniško dolino, zalagala bi z njo tudi druge prizadete kraje v Sloveniji.
Danes se iz enega opekarniških dimnikov sicer spet vije modrikast dim, ker je novejša opekarniška peč spet polna opeke, ki jo je od julija meseca napravilo 20 delavcev na roke, precej pa je bilo pripravljeno v sušilnih kozolcih še od leta 1942. in to letos žgejo.
Kadar je bila v prejšnjih časih opekarna v polnem obratu, je bilo zaposlenih vedno od 80 do 100 delavcev, letos jih je delalo le dvajset. Preden so začeli z delom, so morali premostiti še tisočero težav pri odstranjevanju ruševin, morali so vsaj začasno nakriti peč, napravili so tudi okrog 10 tisoč novih okvirov za sušenje opeke. To količino opeke, ki so jo izdelali letos v enem mesecu, so delali nekoč dva dni, kar nam jasno dokazuje potrebo, da se opekama čimprej spravi v normalen obrat.
Ko sem govorila z delovodjo, mi je ta rekel naslednje: »Stremimo za tem, da se v zimskem času, ko prenehamo s sezonskim delom, opekama popravi, da z novo sezono popolnoma postavimo obrat in s tem dosežemo predvojno stopnjo proizvodnje. To 'orano dosegli lahko, če nam bo priskočila na pomoč naša oblast in nam dala na razpolago dovoljno količino lesa in drugega potrebnega materiala.«
Tako se trudi Ribnica, kakor nešteto drugih krajev, da bi čimprej odstranila žalostne sledove okupatorskega divjanja In razdejanja.	.
Pesled s Seiiaš§w® tovarne
Če stopiš na dvorišče papirne in karto-nažne Bonačeve tovarne, skoraj ne dobiš vtisa, da si v tovarni. Na levi, od vhoda do poslopja se razteza vrt drevja, zelenja in rož. Prijazno je tam. Rože imajo sicer že povešene glavice od prve jesenske slane, a v toplem dopoldanskem scrncu bi jih še kar hotele dvigniti. Tudi nad zelenjem in drevjem že gospodari jesen. Na desni ob vhodu vidiš tudi nekaj velikih rož v lesenih zabojih — palme so tam in druge plemenite rastline.
Poslopje tovarne ni razsežno, vsaj zunanji videz je tak. Seveda, če stopiš v delavnice in oddelke, se ta prvi vtis izpre-meni.
Ustavila sem se pred stenčasom, ki visi na dvorišču pred pisarno. Deska je lepo opremljena in prebarvana in na njej je par komičnih slik m karikatur. Vendar sten-čas ne dosega pravega pomena, ki ga mora imeti, ker ne daje prave slike življenja in dela v tovarni.
Tovariš predsednik strokovne podružnice mi je razkazal oddelke v tovarni, da sem si lahko sama ogledala vse in si ustvarila svojo sliko in sodbo.
Mimo ekspeditnega oddelka sva prišla v oddelek za surovo kartonažo. Tam sem spoznala tudi tajnika njihove podružnice, prijaznega in prijetnega tovariša. Povedal mi je marsikaj in opisal ter nazorno pokazal način njihovega dela.
V Bonačevi tovarni delajo v glavnem delavke, dekleta in žene. 90 jih je in samo okrog 30 delavcev, število delavstva še ni doeeglo predvojne višine, dočtrn jo je proizvodnja že dosegla.
»Danes imamo vsi več volje do dela,« je pripovedoval moj spremljevalec, »delamo vsi brez razlike, sporazumno, in smo prepričani, da bomo proizvodnjo še zvšaU.«
Med ogledovanjem sem slišala marsikaj Da Je dosti starih delavcev In delavk, ki delajo v tovarni že 25 do 80 let in ie dalj, ml je pravil tajnik podružnice med tem,
ko je pognal prirezovalni stroj in mi nazorno pokazal delo na njem, prav tako na rezalnem stroju za mape, na stroju za upogibanje kartona in sploh vse, kar spada v ta oddelek.
Pogledala sem mimogrede za pregrajeni prostor, kjer je mala ključavničarska delavnica. V njej sem zagledala starega sivolasega delavca, kako se je trudil, da bi zakrpal star lonec. Začudeno sem pogledala spremljevalca, ki je to oparil, se nasmehnil in pojasnil:
»To je najstarejši delavec, 73-letni Bizovičar Franc, že 26 let dela pri nas v tovarni, prej pa je delal 28 let pri neki drugi tvrdki.«
Zanimal me je stari možiček, stopila sem k njemu in ga ogovorila:
»Očka, kako vam gre kaj, Kaj vi še vedno delate?«
Napol presenečeno, napol užaljeno me je pogledal, češ, kako to, da on, čeprav je star, ne bi smel delati: »I no, treba je, pa delam. Saj sem še pri moči.«
Sivkaste oči so izza očal živahno zaplesale po delavnici. Dobrohoten, veder nasmešek se mu je razlezel čez star, naguban obraz. In še par smešnih nam je zasolil, da se je poleg nas še sam široko zasmejal. še par trenutkov je zrl za nami, ko smo odhajali dalje, pcetem pa se je spet sklonil nad svoje delo. Nasmeh mu je Se vedno igral na obrazu.
Ustavila sem se pred dekletom, ki je v sivi delavni halji sedelo za strojem in hitelo pokladati vanj pole kartona. Obe roki sta ji mehanično delali, hitro in s tako gotovostjo, da sem se čudila. Začutila je, da jo gledamo, in se zmedla ter vsa zardela zbegano pogledala okrog sebe. Ko smo odšli dalje, sem izvedela, da je še novinka.
V drugem oddelku imajo v desnem kotu pravo, pravcato malo tiskamo. Uporabljajo večinoma barvast tisk in tiskajo etikete za stekleničke za lekarne, barvaste reklamne napise za različne škatle, kot za
»Vera« čistilni in »Majda« pralni prašek, za škatlice za toaletne kreme in zobne paste kot »Lanol« m druge. Delavke se kar nič niso dale motiti pri delu. Ujela sem tu pa tam kakšen- začuden, zvedav pogled, roke pa so se neprestano in enakomerno, mehanično gibale naprej.
Pri različnih strojih sem se ustavljala. Tam nekje blizu vrat je pravkar sedla k stroju delavka ln začela spenjati pripravljen in prirezan karton za škatle in v par trenutkih je stala pred menoj cela in prav taka škatla, kakor jo lahko kupiš v trgovini. Tako naredi ta stroj na dan 800 do 1000 škatel.
Po železnih, precej položnih stopnicah smo se vzpeli v prvo nadstropje, v oddelek za finejšo prevleko. Tu izdelujejo v glavnem lekarniške lončke in škatlice, škatle za ure, nogavice in registratorje ter lepe šatulje. V zadnjem koncu oddelka pa stoje pripravljeni stroji za izdelovanje papirnatih vrečic, ki pa zdaj še ne tečejo.
Skozi velika lesena vrata smo prišli v nov oddelek za okroglo in vlečeno kartonažo. Tu je vodja oddelka tovariš Klinarič Jože, ki je tudi dopisnik njihove podružnice. Z njim sva se iskreno pozdravila. Simpatičen, a zelo skromen človek srednjih let, z odkritim pogledom, je to. Tajnik je pravil o njem, da je zelo talentiran, da je sam a svojim znanjem izumil marsikaj pri strojih in izboljšal način dela. Tako je izboljšal stroj za izdelovanje baterijskih škatlic, pri katerem je poprej delalo 7 delavk, danes pa izvršijo isto delo tri, izdelek je lepši in boljši, kapaciteta večja. Sam o tem ne govori rad, ker se mu zdi vse preveč malenkostno.
Pri stroju za izdelovanje telegrafskih trakov je bil tovariš takoj pripravljen, da mi pokaže način njegovega dela. Pognal je stroj in videla sem, kako so se rezali trakovi in se obenem navijali na svoje valje.
Ko sem stopila globlje v delavnico, me je skoraj odbil čuden in težak zrak. Dušilo me je, da sem komaj prestajala. Da je to plin, s pomočjo katerega delajo rdeče škat-tlice za baterije 3Zmaj«, mi je pojasnil vodja oddelka. To je najtežje in najbolj naporno delo, da sem se čudila, kako je sploh mogoče vzdržati v takem ozračju. Tovarišica Rupnik Mara, ki dela na teni stroju, je kljub težkemu delu ena izmed najbolj pridnih delavk, ki dela marsikdaj čez normalni delovni čas, posebno zdaj, ko delajo prostovoljne ure za partizanske sirote.
Zdi se mi, da je v tem oddelku najzani-mivejše delo pri stroju za izdelovanje okroglih škatlic, na primer za mast za čevlje. Vsaj opazovati to delo je zelo žari mivo.
V	tovarni delajo tudi tri partizanke, ki so se po osvoboditvi vrnile nazaj k svojemu delu in se zelo dobro izkažejo. Uči se tudi partizan-invalid, ki bo takemu delu lahko odgovarjal. Opazovala sem ga, sklonjenega nad njegovim delom, in zdelo se mi je, da vidim izraz sproščenosti in zadovoljstva na njegovem obrazu. Najbrž se nisem motila.
V	tem oddelku se posebno odlikuje pri delu tudi tovarišica Vrtačnikova, ki dela prav po udarniškem sistemu. V istem času, ko naredijo druge delavke po 5000 komadov svojih izdelkov, napravi ona 8000 komadov istih.
Tovariš vodja oddelka Klinarič Jože je izboljšal tudi stroj za zavijanje toaletnega papirja. Poprej so naredili na tem stroju v 8 urah 2000 zavojčkov papirja, danes po izboljšavi tovariša minariSa pa »oredfjo v istem času 3800—4000 komadov zavojčkov. Tu sta najboljši delavki tovarišici Longika Ančka in Perme Ivanka.
V	zadnjem nadstropju je oddelek za izdelovanje predilniških' stročnic ali tulcev. Ob stenii so zložene pravcate skladovnice zavojev po 3 kg tulcev. Izdelujejo tulce različnih barv in velikosti in za vsako novo velikost morajo stroj popolnoma prestaviti. V tem zadnjem oddelku nameravajo delati v dveh delovnih izmenah in uvesti akordno delo, ki je možno le v tem oddelku.
»Imamo že premalo prostora v naši tovarn:,« so mi pravili, ko smo odhajali po stopnicah. »Morali bomo dozidati nove oddelke, če bomo hoteli naše delo še bolj razviti in zvišati kapaciteto.«
Pokazali so mi še prostor, ki ga pripravljajo za skupno kuhinjo in jedilnico, ki je zdaj še v grobem stanju.
Ko nas je na dvorišču spet pozdravilo sonce, sem globoko zajela sveži zrak, Iti nam je zavel nasproti.
Skoraj bi pozabili na oddelek za izdelovanje voznih listkov. No, tudi tega smo obiskali in si ogledali delo.
Ko sem se poslavljala od tovarišev predsednika in tajnika strokovne podružnice, sem se jima teplo zahvalila za vabilo, naj jih spet obiščem. Odšla sem, spet bogatejša z novim znanjem in izkušnjo, v ušesih pa mi je še dolgo udarjala enakomerna in monotona pesem strojev, ki sprovajajo v življenje nove in potrebne izdelke.
Vanda Škodnik ov a
Delavci solarne v Tuzli
pomagajo kmetom
Delavci solarne in tovarne špirita tuz-lanskega industrijskega bazena so ustanovili skupne delovne čet z namenom, da pomagajo vasem. Pred nekoliko dnevi je prispela v vas Ljubače četa, ki je ves dan kmetom brezplačno popravljala orodje, druga skupina delavcev je obiskala vas Moluč, kjer je prav tako izvršila veliko število popravil.
Delavci iz niške delavnice mostov na delu v vasi Knežiči
Skupina dehavcev iz tovarne za mostove v Nišu, v kateri je bilo 35 mojstrov, je obiskala vas Knežica v niškem okraju. Kmetje so prisrčno sprejeli goste iz mesta. Po pozdravu so kmetje pričeli prinašati predmete, ki jih je bilo treba popraviti. Ključavničarji, pleskarji, kleparji in drugi so z navdušenjem pričeli z delom in so delali ves dan. Po končanem delu so delavci pomagali pri trganju koruze.
Delavski dom v Koprivnici
V Koprivnici se je odprl delavski dom, v katerem se nahajajo vsa važnejše ustanove strokovnih organizacij. V domu je tudi menza, kjer se hrani dnevno čez 100 oseb. Dela se tudi na tem, da bi se namestil v domu internat za znanstvenike.
Teden Rdečeča križan preložen
Zaradi tehničnih ovir je »Teden Rdečega križa« preložen za november po vsej Jugoslaviji po nalogu Osrednjega odbora Rdečega krila Jugoslavije. Natančna navodila sledijo.	Glavni odbor RKS.
Maja Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev to ntmneše§n$ey, Slovenijo. Creftgftvn to uprava; Ljotojaca, MMttog6ev»	tel, St, 45-38. Odgovorna urednica: Bačto
Tiskarna »Slovenskega poročevalca®