RAZVEDRILO
Sosonce
nU vU NU
Nada Razpet
-> Ob mednarodnem letu svetlobe smo bolj pozorni na pojave v atmosferi. Tako smo 2. junija ob 6.15 pogledali skozi okno dnevne sobe in na nebu opazili svetlo pego. Bila je levo od Sonca, desno stran od Sonca so zakrivale hiše. To svetlo pego imenujejo tudi sosonce. Na spletu jo najdemo tudi pod drugimi imeni: pasonce, parhelij, v angleškem jeziku tudi Sun dog oziroma sundog.
Pojav nastane zaradi loma svetlobe na lebdečih ledenih kristalih v oblakih. Kristali imajo obliko pravilne šeststrane prizme. Ce so kristali ledu naključno orientirani, potem nastaneta kroga, katerih polmer vidimo pod kotom 22°, lahko pa tudi pod kotom 46°. To sta 22° halo in 46° halo, pri čemer je središče krogov v navideznem središču Sonca. Ce pa
SLIKA 1.
Levo do Sonca, gledano s strani opazovalca, smo videli sosonce. Slika je posneta v Domžalah.
so kristali orientirani tako, da ima večina kristalov osnovno ploskev vodoravno, potem na obeh straneh Sonča opazimo na halu dve svetli pegi, dve sosonči. Ce natančneje pogledamo sliko 1, potem pod soson-čem opazimo še kratek lok, čelotnega kroga pa na sliki ni in ga tudi nismo opazili. Torej je imela večina kristalov osnovo ploskev vodoravno. Podoben pojav se lahko opazi tudi pri Luni.
Svetlobni čurek se pri prehodu skozi prizmo dvakrat lomi in gre skozi dve nesosednji stranski ploskvi prizme, kot kaže slika 2. Lomni količniki za različne valovne dolžine se med seboj razlikujejo, zato je sosonče obarvano. Del sosonča, ki je najbližji Sonču, je rdečkast (na sliki 1 desno) je rdečkast, sledi rumena brava, proti repu pa je zeleno moder. Več o tem pojavu si lahko preberete v starejših letnikih Preseka, [1] in [2] (dostopen tudi na spletu) ter v knjigi [3].
Literatura
[1]	J. Rakoveč, Sosonce in 22° halo, Presek, 23 (1995-1996), 3, 140-141, DMFA - založništvo, Ljubljana.
[2]	M. Rovšek, Halo, čudoviti naravni pojav - 1. del, Presek 24 (1996-1997), 1, 6-13, DMFA - založništvo, Ljubljana.
[3]	J. Rakoveč in T. Vrhoveč, Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike, DMFA - založništvo, Ljubljana, 2000, str. 243.
SLIKA 2.
Žarek se pri prehodu skozi prizmo na nesosednjih stranskih ploskvah dvakrat lomi. Kot med vpadnim žarkom in žarkom, ki izhaja iz prizme, na sliki označen sivo, meri 22°.
_ XXX
i

1
2 s

PRESEK 43 (2015/2016)1
31