St. 17.
V Trstu, sabota 14. septembra 1878.
.« —
.Edinost* izhaja ▼ žurio sabota vsakega iti »elja za Trst »se leto _ zonaj Trstu po poŠti vse leto , 2 „ 40 „ „ , poln leta. 1 , 20 . četrt . .—,70 Za oznanila, kakor tudi za .poslanice" se plačuje zanavadne tristopne vrste:
8 kr. če se tiska 1 krat 1 • . • n 2 krat 6 . , , „ 3 krat Za veče črke po prostoru.
Tečaj III.
Posamezne itevilke se dobivajo po 7 kr. v cabakarnah v Tr.-tu pri pusti, pod obokom tik Kalistrov« hi-.fi, na Uclvedern pri g. bcrtolinu, V okolici: Na Opčinah * loteriji, na Prošeku mi g. Gorjupu, -v Uar-koli pri K- *Ani Takan' in » Bazovici pri A^i Tuš, v Skedtiji pri Kr. Simrin M. Magdaleni zi£ J. Jt /u.
Naročnina In vsa pisma naj b« pošiljajo uredništvu v Tvstu,
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
SV edinosti je uioč"
Za dom in cesarja.
Naprej! doni naših brabrih vojakov krepki glas, v srci nosijo globoko zapisane besede: za dom in cesarja! udari na duš-mana, veli vodnik, tam za vihrajočo zastavo naskočimo sovražnika, tam se hočemo meriti za dom in cesarja.
Vidiš ljubica, reče mladenič, tn sem dobil poziv, da pojdem v vojake, klic pod zastavo mi veli ločitev od tebe; klic za dom in cesarja mi ukazuje zapustiti tebe in do-movje, iti v trpenje, muke in — zmago!
Z bogom, lajšaj mi muke in trpenje z blagim sočutjem, združi se z manoj v mislih, da trpiva ti i jaz za dom in cesarja.
Sinko moj, Bog te spremljaj in vodi po vseh potih, blagoslovi objokana mati svojega sina, še enkrat ga pritisne na srce, katero jej dušna bolečina predira, vidi ga zadnjikrat. — Z Bogom, mati, tolaži cvetoči sin svojo mater, grem v boj za dom in cesarja pod vihrajočo zastavo branit očet-njavo ter pridobivat pravico svojemu narodu. Plaho gleda žalostna mati za njim, z Bogom! zavil se je okrog vogla in zgi-nol je, mogoče za vselej.
Za dom in cesarja točijo naši fantje kri, dolžnost jih veže, da srčno smrti v obraz gledajo tam, kjer živenje na pajčevini visi. Dolžnost jih veže, s drago krvjo podpisujejo to pogodboj ktera ima zopet dolžnosti v sebi, da vlada svojim podanikom daje, kar jim gre po božjem in naravnem pravu. Za pravice naroda, za brezštevilne §§. teče kri, za svobodo in boljšo prihodnost.
Narod brez svobode je riba brez oodey ki ne more pravega razvitka imeti, le životari, da je sam Bebi na potu. Kje je odmev onih važnih besedij : Za dom in cesarja? morda pri Nemcih ali oholih Madžarjih? Krmilci državne ladije so neobčutljivi za to, oni nas rabijo, ker smo jim koristni, hvaležnost jim je deveta briga.
Sluge narodom smo, vzdahne umirajoči vojak, kje so nam junaci ? praša skrbni vodija po bitki, čuvajte carstvo, držite se hrabro za dom in cesarja.
V šolah in vradnijah, kje je naš jezik spoštovan, kake odloke pošiljajo uradi našemu ljudstvu, v kakem jeziku so porotne in druge sodnije ? vse v ptujem, nerazumljivem, vsaka stvar se mora po tolmaču pre-žvečiti, da zgubi svojo veljavo.
Sluga narodom je vedno ubogi Slovan, pitajo ga z ptujščino, že od mladega mu v glavo ubijajo ptuji jezik, ko še svojega dosti ne zna in to zato, da bi mu izbrisali iz srca čut, kteri mu je stvarnica v srce vtisnola.
Kjer hodi ali kar koli dela Slovan, vodi ga vedno blagi čut, da bi pomagal svojemu narodu, kteremu Nemci, Lahi in Madžari kopljejo propad. Za dom in cesarja gre na delo, vse mu vspešno gre izpod rok; slovenske možake, cvet naroda, nahajamo v visokih šolah na katedru, v cerkvi z mitro na glavi, v visokih sodiščih določujejo z modrostjo in zlato vago pravo, v krvavih bojih stoje izpostavljeni svičenemu dežju, na čelu armad in oddelkov izgledno; ni jim za živenje, v tacih trenotkih nema veljave, ker gre za dom in cesarja.
Kde je pravica? vsklikne prosti kmet, v roki drži kos papirja, na katerem so pisane nerazumljive besede: poziv k davkariji ali bog vedi kaj, leta od znanca do znanca, da mu pretolmači. Kde je pravica? zdihuje siv starček, na polji ni žito spravljeno, nema roke za delo, sinovi so v Bosni in Hrcegovini, zakaj se vse iz ene dežele kliče pod orožje in zakaj ne iz vseh in iz vsake nekoliko?
Ščim se tolažimo kmetje, ko se nam rnbi živina za zaostale davke, ker nismo mogli vsied slabe letinje toliko pridelati, da bi davke plačah?
Kranjska in Primorska plačujete v primeri z drugimi deželami mnogo preveč davkov in koliko let se to uže nadaljuje? Je li to pravo, je li to povrnitev zvestobe za dom in cesarja f
Kavni pot koraka slovanski narod, to je najboljši pot, ki gotovo, če tudi počasi doseže svoj cilj; pod noge se mu mečejo polena, svinčenimi podplati obtežen spolnuje sveto svoje poslanstvo; težko delo ima, ali onemore ne, do zadnje pike ga vestno i slavno izvrši.
Dolžnosti imamo velike, kde so pa naše pravice ? dajte nam v šole in urade narodni jezik, dajte nam svobodo, kliče narod.
Za dom in cesarja hajdimo v boj, doni nam na uho iz Bosne; to so naši fantje, naši junaki, za dom in cesarja pridobivajo zapuščeno ljudstvo, naše brate, krog bo rastel, sloga se ojači in priklene na nas bratovski rod, ni Madžar, ni Nemec, ni Lah se ne
zdrzne dotaknoti naroda, kteri je od malega do svojega razvitka hodil krvavo pot skoz šibe in biče, ktere so sukali neslovanski narodi, da ga narodno vsmrtijo.
Danes stojimo v boji na krvavi svatbi, gotovi smo zmage, gotovo potremo stoletnega krvoloka, ker geslo nam je: za dom in cesarja.
---------
Pozlačene gore po Primorskem.
Iz globokih rudnikov se koplje ruda na dan, leskeča, polna iskre, trud in nevarnost sta v zvezi pri dobičkonosnem po-dvzetji, pa dragocenost odvaga vse muke, žlindra odpade in lepo rumeno zlato ostane, ne škoduje mu noben element, nc prime se ga nobena rija in nc preseže ga nobena kovina.
Kaj je opozorilo na tisoče in tisoče gledalcev na Primorskem v večernem hladu, prijetnem mraku? — vsi primorski hribje so se lesketali, njih vrhovi so bili pozlačeni, pozdravljali so drug druzega: Od nekdaj stanuje tukaj moj rod in stal bode, dokler stojimo mi. Ognji po vrhovih Primorske, od Adrije do Triglava, bili so ta večer zakle-tev proti državnim sovražnikom. 17. avgusta je odmeval strel od vasi do vasi, od gore do gore, spremljan se živio klici na vladarja. Pozlačene primorske gore so se lesketale od zvestobe Slovencev; utrdile in ponovile se udanost do cesarske hiše, naredile jez poželjivemu rovanji lahonskih pustolovcev in dajale velikanski vtisk na vzunaj. Pozlačene primorske gore so bile ognji v mogočnem taborji, ki se ne boji kazati, kje je tabor, ampak srčno vabi na boj. Ako se drzne pohlepni sovražuik približati zemlji, zagrmi iz tisočerih prs: Na ptujca! Ognji na primorskih goreh so bili kadilo kužnej la-honskej pohlepnosti, ščistili so zrak in škodljivi mrčesi so se umakno li v svoja zakotja videč, da jim je ta vonjava smrt in poguba.
Prepeval je Slovenec narodne pesmi, ko so bile pozlačene primorske gore, lepe melodije so donele sovražniku na uho, kakor mrtvaške pesmi, lepe narodne pesmi so bile renegatom in izdajicam črv, ki neprenehoma gloda. Pokazali so Primorci 17. avgusta debelo pest, katera je še vselej svojo dolžnost storila od nekdanjih turških bojev do denašnjega časa, ko se pometa zadnja
smetljaka krvoločnosti iz Evrope; pade pa tudi Nemčurjem, Lahonom in Madžaronom podpora, ktera je iz srede turškega prijateljstva trohleno k visku štrlela.
Pozlačene primorske gore so se lesketale v slovanski Adriji, katere je ona pozdravljala z bogatimi umeteljnimi ognji, visoko švigajoče rakete po nosile pozdrave čez gore ter so pečatile slovensko zvestobo grmenjem in zvezdami raznih barv. V daljno laško ravnino je svetil primorski Slovenec 17. avgusta s plamenico trdne zvestobe do prestola v svarilen spomin, da je bilo nase ono zemljišče, in da lahko še bode, ako bi trebalo odbijati napade, odbijal jih bo Slovenec na meji in vsak čas nastavljal
prsa za dom in cesarja.
-------
Dopisi.
V Travniku, 19. avgusta.
(Iz privatnega pisma slovenskega višjega oficirja).
Vaša pisma sein dobil, pa vse premočena. Tudi jaz sem uže par listnic poslal iz Jajca in od tukuj, pa je lahko mogoče, da jih nijste dobili, ker tukaj smo večkrat odrezani od Banjaluke, še celo telegraf je po en ali dva dni na vse kraje pretrgan in pošta se je večkrat na polu pota niorala vrno-ti. Tako se tudi danes sliši, da so jo vstaši naskočili, uradnika in eskarto na vse krnje raspodili. Tako je, da je joj, za zdaj slabo kaže. Od Gradiške do semkaj smo imeli večji del slabo vreme, marširali smo dan na dan od 5 ali 6 zjutraj, do 4 ali 5 popolud-ne. Čevlji so mi na nogah jeli gnjiti.
V Banjnluki sem imel za pisarno in stanovanje na zapuščenem kolodvoru že skoraj na polu strohneli vagon 3. reda tako, da nij bilo skoraj nič bolje, nego na prostem, ker teklo je vse skozi streho in nij mi bilo moč, kaj spočiti se, če tudi sem bil neizrečeno truden. Sicer pa smo prenočevali zaiiraj pod milim nebom. Kraji so povsodi prav lepi in rodovitni, saino zelo opustošeni in zapuščeni. Đa smo se uže dvakrat tepli (pri Varkaronem in Jajcu) to že veste iz druzih poročil. Tudi tukaj nismo nič varni in vedno v nevarnosti kakega napada; še pri včerašnjem svečanem kosilu je skoraj vsak častnik svoj revolver pripravljen imel. Kosili smo pa prav dobro — kakor vsak dan, menažo prav tako kakor prosti vojaki v Trstu, le toliko slabše, da je bila brez vsake prikuhe, pa zraven trd in plesnjiv komi s. Samo vinca sem imel toliko več, kar sem si ga z zvijačo pridobil. Najbolj mu je pa to veselilo, daje dosti naroda, posebno krasnega spola, prav rado k nam prišlo. Jaz sem naposled mej samimi devojkami sedel ter jim napijal, one so pa začele narodne pesmi pevati in kolo igrati. Res me je to veselilo; narod je vendar le dober in nam naklonjen. To je bil prvi dan nekoliko zadovoljstva in celo radosti. Kosili smo na pohojenem vrtu, prav tako kakor pri nas doma, kadar so na travniku, na trebuhu ali
po strani ležeči, vsak se svojo od slutje (puršaj izposojeno skledico; vpili pa kakor jesiharji. Živimo tukaj slabše, nego navadni vojaci v Trstu, s tem edinim razločkom, da vsak drug dan polu litra vina dobomo; v mestu pa nt vina ni piva, samo mastika in rum se dobiva, kar vse iz Trsta prihaja.
Pisarno imam tukaj, kakor prvi dan, še zmirom koj pod vabo blizu vode, no zdaj toliko boljša, da sem staro žaganico dobil, na kateri pisem, sedim pa koj na kupu zemlje. Kazkačenost inej našimi vojaki, in posebno častniki, je velika; žalostno je to, da delajo malo razločka mej turkom in kri-stijanom, ker imajo vse za Turka in duš-mana, kar je po turški oblečeno, to so \ a z malimi izjemami vsi. — NajveČa sreča je pa do sedaj bila, da nas vstaši v soteskah proti Jajcu nijso napadli. Kako lahko bi se bilo to zgodilo, in z Bogom naše glave! in to burno življenje!
22. avgusta. Včerašnjo noč smo zopet imeli alarm in vso noč nijsmo spali; mislili smo, da bomo napadeni, pa vendar nij bilo nič. Kakor uže gotovo iz novin veste, je Wiirteinberg postal Feldzeugmeister, jaz bom pa zadovoljiti,' da le cele kosti nazaj v domovino privlečetn.
Meščane je tukaj težko razumeti, ker imajo prav tako, kakor Ljubljančani nemške, tukaj pa turške besede vmešane. Lažje razumeš seljaka, govore kakor Hrvati Ličani.
Še to: 18. t. m. so nam po svečanem kosilu, na trebuhu ležečimi, tukajšne curice, mislim iz naivnosti, v brke po prilici takole pevale:
Nema brige i bojasti Srljkinja,
Za Srbom stoji silna Rusija,
A kod Rusijo slavna Srbija. — Mi smo le »vaba!
V Travniku, 22. avgusta.
Lahko noč, reklo se je večkrat, ko smo se napili piva ali dobrega črnega vina. Tudi zdaj pozdravljam svoje tovariše s to besedo ali nikdar židane volje, kajti tukaj ni Drcherja, ki bi nam za hladno pivo skrbel. Tukaj pri nas je vse mrtvo, mesto v kte-rem bivamo, taborujemo, nema okusa; zdi se mi, da sem o samostanu, kajte hišna okna so z gostimi mrežami zakrita; — to se vidi le pri Nunah v Trstu. — Travnik je dolg in ozek z nesnažnimi ulicami, kakor je na Turškem navada, hiše se vse lesene, celo konak, kjer naš poveljnik, princ feldzeugmeister Wiirttemberg z vsem štabom biva. — Okolica je lepa pa radovitna, ali ni zadosti rok, da bi jo obdelovale, turek se za zemljo ne peča, on irna lat ine in risčane, (katolike in pravostavne kristijane), da zanj delajo in mu žepe polnijo.
Nahajejo se veliki gozdi, debeli in stari mecesni, smreke in hrastovi leže po njih in gnjijo, bog ve že koliko let, ker ljudje imajo preveč lesa in kurjave, na kupčijo pa celo nič ne mislijo.
Mestno snaženje je izročeno brezštevilnim psom, oni žro vsakošno mrhovino, ki v kakem kotu ali pred turško hišo leži, oni zastopajo sanitetni urad.
Bilo je 16. tega meseca ne daleč od Bosovače na cesti proti Serajevi, da je 6 prascev turškega pobitega konja glodalo. V tem kraji je napadel polkovnik Vilez s prvo brigado turški tištašni tabor, od 2 plati. Ti hrabri Turki so bili napadeni prav takrat, ko so polento kuhali, od vseh strani, zategadel so popustili vse šatore in strelivo in moko, ki so jo v nekej hiši hranili.
Tudi nekoliko volov je našim hrabrim v roke padlo. — Drugi dan se je boj pod poveljstvom generala Filipoviča proti Sera-jevim nadaljeval. Ranjenih ni veliko, mrtvih še manj. Na cesarjevo rojstvo so se pokazale naše čete pred vrati glavnega mesta Bosne Serajevim. Boj je trajal od tega dne 3 ure popoludne do 20. zvečer 7 ure, bil je krvav. Druzega nam ni znano, razen tega, da mesto gori, kdo ga je zapalil, tega ne vem, morda sami Turki. Ponosna sme biti naša dežela, nje sinovi se bijo kakor Spar-tanci pred Termopilami, pokazali so fantje, da jim je avstrijska zastava sveta, bili so doslej povsod zmagoviti, če tudi so večidel močnejšega sovražnika pred sabo imeli.
Naš poveljnik je zaukazal tukašnim prebivalcem orožje nam oddati, vredno je prav malo, staro je uže od Adama, večidel na Kamen. Ostroguš tnalo donašajo, ker to je drago orožje.
Naznanjam vam tudi, da se redna turška vojska z vstaši vred zoper našo vojsko bije. To so rediti. Tukajsno posadko so razorožili, ter jo čez mejo odpeljali. Ti so se boja pri Jajcah vdeležili, našli so ranjene med njimi. — Banjaluko so vstaši napadli bili, posadka se je morala umaknoti za eno uro, da je pomoč dobila. Mrtvih pa ranjenih je tukaj več, kteri ne vem, govori se v veČem številu.
Lepa hvala za list, dobivam ga redno, od 10. avgusta sem ga dobil 15. tistega v Travniku. Čitali so ga od kraja vsi, ker radovednost je tukaj velika, kaj o nas govorite. Pa v časnikih ni vse resnica; „Narod* je kaj posebnega v enem listu prinesel; razžalil je nas in ves polk 17. Pa saj nij on kriv, pisal je to, kar se mu je pisalo.
V Škofji Loki, 24. avgusta.
Pri nas se je praznoval cesarjev rojstni dan slovesno tudi s tem, da je bil pri Guzelu banket in na Stemarjih veselica, kamor so bili povabljeni tudi tukaj bivajoči ptujci. G. Mohar je v jedernatem govoru razložil pomen banketa ter je nazdravil cesarju z trikratnim živio, kar je našlo gromovit odmev. To je veljalo; slovenka na-pitnica in pošten slovenski živio; to velja celo in „der zweiten Landessprache" (!?) kakor je neka Salomonova glava blagovolila izreči namreč, da je slovenščina drugi deželni jezik. Gora Ljubnik, ponižaj se, ko koraka taka bistroumna glavica čez zidani most v središče mesta, da se spodobno pokloniš tevtonskemu sinu, ki le nemški sliši v našej domovini in letu in tam kako besedo slovenščine.
Nagim gospodičinam pa gre Javorjev venec, rešile so našo čast, ker so pele slovenske melodije, ker le one so trdno zahtevale, da se mora slovensko peti in so s tem zbrisale nemčurstva madež, kteri se nam ko slabo vreme ponuja. Živel narodni župan in mile gospodičine!
h Doline, 28. avgusta.
Fredvečer rojstnega dne, kakor tudi rojstni god našega cesarja Franc Jožefa je naš Breg in sploh vsa Dolinska velika županija prav slovesno z mnogimi kresovi, streljanjem in umeteljnimi ognji obhajala. Kakor je v nekdanjih časih mogočen in trden sacerbski grad (S. Servul); Benečanom odgovarjal: do tu in ne dalje, tako je tudi strel iz možnarjev pri razvalinah istega grada na večer 17. avgusta daleč in široko odmeval: ne podjarmiš me južni sosed, Slovenec sem in zvest Avstrijan in pok v zrak vršečih raket mu je pritejeval, ogromni kresovi pa, zažgani na krajih daleč vidljivih, eden celo na vrhu blavnika, na uha so mu šepetali: poglej iti prepričaj se, da se lažeš, da Istra želi se s taboj zediniti. — Draga „Edinost*! naznani tudi bližnjim Slovencem, da v začetku meseca oktobra t. 1. se odpre v Dolini pripravnica, ki jo do zdaj bila v Prošeku, za mladeniče in d i kleta, ki žele za učiteljski stan pripraviti se. Ugodna priložnost je ta, naj jo porabijo stariši, kteri imajo za to pripravne sinove in hčere.
V Trstu, 30. avgusta.
Kmalu bo 10 let, kar so nekteri plačani težaki in obupni trgovski agenti po vseh magazinili in prodajalnicah letali in nabirali podpise za razdruženje okoliškega batalijona in to pod pokroviteljstvom tedanjega namestnika Moringa.
Hudo se maščuje to, kar posebno čutijo tržaški premožni meščani, ker se njih sinovi bijo s krutimi Turki. Do takrat se Tržačani niso nikdar vojaščine vdeleže-vali, bili so prosti vojaščine, okoličani pa so vedno vojaške zadeve v domačem bata-lijonu opravljali, v vojnem času so bili posadka Trstu, kterega so zvesto čuvali, mej tem ko so se mestni tržaški postopači norčevali ž njimi in jim razna imena obešali. Danes se to maščuje daneB naj tržaški sinovi, mehkužniki prvega reda, norce brijejo, ako se jim ljubi v svinčenem dežju, kolikor jih ni v babjej srčnosti v Italijo pobegnolo in po bolnicah poleglo. Marsikteri, ki je 68. leta podpisal razoroženje okoliškega batalijona, praska se zdaj za ušesi, rad bi videl svojega sina bolnega ali kakorsnega bodi, to da — plačilo je vselej na mestu in posebno zdaj. Kaki vojaki so tržaški sinovi, to se vidi iz tega, da iz Dalmacije z vsakim transportom največ bolnih od Weber-jevega polka pripeljo; zbole kmalu, ker niso ničesa vajeni. Tudi je dobro zanje, da v vojaške j suknji vsaj nekaj sveta vidijo, ker poprej so skoraj vsi doma čepeli, i mehkužno živeli; ako je kedo šel v Koper ali
v Gorico, to je bilo uže, kakor bi šel Jur-ček na ptuje. Naši tržaški plemiči, kakor jih Kunovci imenujejo, niso tudi nikdar vojakov spoštovali, in še danes zapazujemo, da Vebrovi feldbeblji nečejo biti tovariši enačim šaršam druzih polkov, ker so morda pisači katere trgovske hiše, ter so ošabni in napihneni. V Bosni so se skazali v boju zato, ker so morali braniti lastno svoje živenje.
To velja od vseh tistih, kteri so pod cesarsko zastavo poklicani, pa so najhuji italijančiči.
Od Sv. M. Magdalene pri Trstu, 2. septembra.
Od vseh krajev naše okolice dohajajo Vam vedno dopisi, samo od naše strani se nikdar nič ne sliši. Kes naš kraj tuji element jako tlači; semkaj prihajajo vedno tujci, ki se tu sem sele, in naši posestniki se jim radovoljno umikajo, ne misleč na to, da s posestvom gine tudi narodnost.
Od kar so poslednje volitve bile za Mihec-Jakčevo palačo, od takrat se za nas nihče več ne meni, ker novi naš poslanec se ne briga za drugo, nego nekoliko za pota, najpotrebniše in kar bi nam naj bolj koristilo pa v nemar pušča. Koliko krati so tukaj nekateri pametni možje zahtevali šolo, ali njih besede so bile bob v steno. Tukaj je mladina brez omike; narodne šole nemamo, in jo tudi imeli ne bomo, dokler nas bodo zastopali taki možaki, ki naših potreb ne poznajo ter našega jezika ne umejo. V vsakem kraji nase okolice je kak možak, ki se, če tudi ni poslanec, za narod postavlja in njegove pravice brani, samo naš kraj tega pogreša; in zato se tukaj italijanski in sploh tuji element čedalje bolj širi.
V kratkem so tukaj pri nas prešle letne „sagre", ali kaj mislite, so li imele kaj narodne oblike izven kratkih hlač? Zastave ni bilo nobene slovenske; videla se je tu pa tam avstrijska, sicer pa samo take cunje, da je rodoljuba v srce bodlo; da, še celo italijansko smo videli pri poslednjej sag t i. Na vhodu smo zapazili tudi italijanski napis: „S. M. M. S." kakor da bi bil le Italijanom vstop dopuščen.
Letina je letos pri nas še precej do-bra, le vina bo malo, ker nam ga je nekaj navadna bolezen potrla in nekaj tudi toča potolkla, tako da bendima bo kratka.
Pred nekoliko dnevi so se vselili tu-kaj pri naa tuji gosti, in sicer — Turci. Dovolite tedaj, da Vam o teh nekoliko povem, ker je vest v poslednjem vašem listu pomankljiva. Fehim Efendi, bivši deželni poslanec iz Banjaluke, ne župan, ni kupil tukaj posestva, on je vzel le v najem hišo štev. 81 pri S. M. M. Gornji za tri mesece. On ima štiri žene, dva brata in tri polu-brate, ki imajo tudi po več žen, in tudi še mater pri sebi z imenom Fatime. Vseh je 40 s posli vred, in vsi so turčini izven ene službenice, katera je katoličanka. Ti ljudje so jako trezni in zmerni in jako priprosti. Oni so po ukazu generala Filipovića iz političnih vzrokov tukaj internirani. Jaz se
večkrat k njim ukradem in ž njimi v srbsko-hrvaškem jeziku govorim ter m? radi vidijo in pogostoma k sebi vabijo, ker so veseli, da se umejemo.
Postopač.
Pri Jozejjnu ob uri zvečer!
T š1 •	*	t
Iz Ooricet 4. septembra.
(Vsacega nekaj) Kakor v tržaškej okolici, tako je i v goriškej gorelo na stotine kresov na predvečer rojstnega dne našega cesarja. Na Podgorskem hribu pa, kjer je hudobna izdajska roka naših prenapetih ita-lijanisimov, ki so sedaj pod ključem, vsadila na sramoto našej Gorici italijansko „trico-lore" plapolala sta velikanska kresova ter pogoltnemu lahti svetila, da je lehko videl, da i na obali Soče čuva Avstriji Slovanski rod. Kresovi in grmenje strelov je naše italijančiče tako prestrašilo, da iz boj as ni niti „prhnoli" nijso v svojih glasilih o velikanske) protilahonski demonstraciji. Mi smo toraj tu* in vlada naj bo z nami, drugače i nam gorka krv po slovanskih žilah utegne omrzeti!
„Wiener Blut" imamo v Gorici, to je batalijon dunajskih lovcev; majhen sem jaz, a majhni so i ti ljudje, sicer pa videti pametni. Jako pa pogrešamo naših narodnih častnikov Weberjev, pa veseli nas, da se tam doli tako odlikujejo naši domači narodnjaki, kakor g. višji lajtnand Vendramin, Briški mink. Ponosni smo nanj ter upamo, da ga bodo i tam gori na Dunaj i sedaj malo rajši imeli.
Zraven Dunajčauov lovcev, kampira na „rojah" (Campagnuzza) nad sto ciganov ter obiskujejo nas sleherni dan v mestu, pa ne beračijo, ampak kotle, ponve in druge enake reči „flikajo". Pa popoludne se celo z fijaker jem vozijo pod svoj šator. Od te družbe, brez domovine, je pred nedavnem v Soči vtonila zala 15 letna ciganska deklica; pogreb je bil baje prav priprosto veličasten. Pravijo tudi, da sta se i dva v zakonske spone vpregla, kajti videli smo lepo devo po Gorici z vencem na glavi. Včeraj pa je bilo vse ciganstvo zastopano v mestu pred tribunalom. Ubijalec cigan je bil namreč pred porotnim sodiščem, katero ga je za krivega spoznalo uboja ter obsodilo na 37a let ječe.
Tukajsni lahonski list se nazarensko jezi na „šagre"; poprej je molčal, dokler nij zapazil Črno-rumene zastave, a potem ko so vrli Podturnci napravili popolno avstrijsko šagro, sedel je ta „don Kišot" na svojega osla (konja nij vreden) ter zabavlja županu, katerega dete je, zakaj dovoljuje take šagre.
Tu jih imate naše lahonske kampijoue!
Bolne in ranjene vojake i v Gorico pogostoma vozijo, ljudstva, zijalastega goriškega ljudstva je polno na postaji pri vsakem sanitarnem vlaku, a da bi ta „fulk* podaril ranjencem i bolnim kozarec vode, — kaj še „Gorizia gentilc" pojdi se solit! —
Gospod vrednik, v Trstu imate prav fletno socijalno življenje, mej tem ki smo
Goričanje razkropljeni, kakor naša vojska v Bosni, ter hvaležno se spominjam onega skupnega večera, kateri mi je bil ljubše nego oni dan pod Cavnom, kjer smo se zaradi prepirali. V Komnu smo se prav dobro imeli, če tudi ste bili Tržačanje za obiskovanje tabo skopi, no krivi ste malo Vi, in malo i mi; bo pa prihodnjič bolje.
Goriške čitalnice predsednik je šel v Pariz k razstavi, zato pa nam nij mogoče napraviti kake veselice, da bi Tržačane povabili. Pridite pa v nedeljo v Vipavo „Slavec", oziroma „slavčevi" udje vse strune napenjajo, da bodo zopet enkrat pokazali, da imajo še pošteno struno, boljšo, nego so komenske orgije!
---t&zz*---
Kritični politični pregled.
Presvitli cesar je pisal ministru prvo-sedniku, knezu Anerspergu, lastnoročno pismo, v katerem razodeva ljudstvu svoje priznanje za sočutje, katero kaže do ranjenih vojakov. To pismo ukazuje Auerspergu, naj vlada na vso moč pospešuje društva, ki so se vstanovila ranjencem na pomoč.
V istem namenu je pisala tudi pre-s vi tla cesarica omenjenemu ministru. Ona se v pismu obrača do ženskega spola ter priporoča, naj tudi nežnočutni nežni spol napravlja pomočna društva za ranjence ter stopi v zvezo z moškimi društvi. Obe pismi ste pisane 31. avgusta, cesarjevo iz Schon-brnna, cesaričino pa iz Išla. Kazen plemenitega namena, iz katerega izvirate, imate gotovo veliko politično poinembo, ker se je ogersko ministerstvo popolnem prezrlo. Nam se zdi iz teh pisem in iz vsega, kar vidimo i slišimo, da sočutje Madjarov do Turkov, kristijanom v pogubo, paha Madjare se za-povedovalnega mesta. Težko" je o tem govoriti, a tako je, kakor pravimo, kmalu se začne resnica naših besedij potrjevati. Mad-jarski napuh uže pada, kratko je sijal njegov meteor.
Kakor peša madjarska hegemonija, enako mršavi to stran Litave ustavoverna stranka. Uže v zadnjem državnem zboru nij bilo več potrebne zloge mej njo, sedaj pa se popolnem kroji, to nam kažo volitve v deželne zbore, ki se te dui v množili kro-novinah vrše. Stopili smo tedaj v dobo, v katerej bo treba promeniti notranjo politiko.
Zasedanje Bosne i Hercegovine, če tudi težavno delo, ki stane mnogo krvi, napreduje dan na dan. Večjidel Hercegovine je uže v naših rokah, le na albaneških mejah se je bati še krvavih bojev. V Bosni vre-duje general Filipović zasedene kraje, kakor Ivanovič v Hercegovini, jemlje Turkom orožje in uvaja redne gosposke. General Sza-pari, ki se je ustašein moral umaknoti do Doboja nazaj, potolkel je zadnje dni Turke ter zdaj pritiska nanje, da se bodo morali udati, ker jim je Filipović na južnej strani pot zaprl. General Zach je imel nalogo vzeti
vtrjeni BihaČ, ali nij se mu posrečilo, po velikej izgubi se je moral umaknoti.
Turško cesarstvo na vseh krajih na kup leti, v Aziji se je vnela huda vstaja, mej Crnogoro, Scrbijo i Grško pa se je napravila albaneška zveza, uporna turškej vladi. Iz Carjega grada je bil tija poslan maršal Mehemed Ali, da Albance pomiri i Crnej gori preda kraje, katere ima dobiti po be-rolinskej pogodbi, a Albanci so Mehemed Alijo z vsein njegovim spremstvom umorili. Mehemed Ali je bil Nemec, renegat, ki je zatajil vero i rod; iz nedolžnih očij ne pade nobena solza na njegov grob.
Podpora, katero je dal Turčiji bero-linski kongres, nič nij koristila, zdaj se še bolj ruši i rušila se bode, da ne ostane kamen na kamenu.
Kazpor mej njo i Grškem tudi raste dan na dan, tudi tukaj bo meč sodbo delal; Grki bodo toliko ostreje zahtevali, naj se jim dade sosednje turške dežele, ker jih francoska vlada krepko podpira.
Kuska vojska je posedla Batum in tako ima zdaj vse kraje v posestvu, kateri so jej bili določeni v berolinskej pogodbi.
Na Angleškem je vstal velik hrup zoper Kusijo, Angleži se boje za Indijo. Uže so mislili, da so Rusom pot v Malej Aziji do Indije zaprli, ali kar naglo se je ruski poslanec z sijalnim spremstvom i mnozimi darili prikazal v Kabulu, kder ga je avfgani-stanski emir z veliko slovesnostjo i prijaznostjo sprejel; Angleži, katerih emir v svojo deželo nij pustil, jeze se tedaj, ker slutijo, da jim preti nevarnost. Vsa jeza nič ne pomore, prej ali slej se Iudija iztrga iz jude-ževih angležkih rok; potem pa bo konec
angleške baharije i britanskega sleparstva.
--------------
Domače stvari.
" Statistika meseca julija za Trst. Kojcnih ju bilo 387 moških, 195 ženskih. Zakonov je bilo sklcnenih 63 verskih, 1 civilni. Umrlo je 201 moških, 188 ženskih, največ jih je umrlo na dan 25 in najmanj 5. Volov se je | obilo 1451, krav 181, telet 1603, skopcev 1898, jančkov 70 in 4 konji.
*	Mornarji Slovani so čast Avstriji; to so zopet pokazali pri veslanji za stavo blizu Carjigrada. Tam stoji angleško, italijansko, amerikansko, francosko in turško brodovje; naša vlada ima le en majhen brod. Ko so Angleži sprožili veslanje, tedaj je tudi zapovednik vojoe ladije „Albatros" z dvema čoluičema ukazal vdeležiti se veslanja. Vrli naši Dalmatini so dobili prvi dobitek in osramotili Angleže, kteri so se tako šopirili. Sam angleški admiral je pohvalil avstrijsko mornarico. Kedo je v Avstriji povsod prvi ? Slovan, kder gre za čast Avstriji, ali zadnji v enakopravnosti. Slovan dela, Madžar i Svab pa vživata.
*	Vojaci Kuhnovci so nas v četrtek zvečer zapustili ter se premestili v Ljubljano in Kamnik. Kratek čas so bivali mej
nami, a ostanejo nam v dobrem spominu; izvrstno so se vedli, kakor prejšnji njihov polk, ki je v Bosni sta rej slavi tega polka novo lavoriko pridobil.
° Ranjenih in bolnih vojakov se
je v kratkem nad 400 v Trst po morji iz Dalmacije pripeljalo, največ bolnih je Ve-berjevega polka, skoro največ Tržačanov.
*	Turška glava, /rezana iz buče, z umetno narejeno brado in lasi, visela je na vratih neke krčme, policija jo je našla in vzela. TurOini, ne hodite v Trst.
*	NečloveSka mati I. K. je svoje
novorojeno dete izpoložila, našlo se je mrtvo v nekem potoku na koncu mesta, policija jo je precej izvedela in zaprla.
*	Mrtvega človeka so našli pred kavano Bizantin. Zabodli so ga njegovi tovariši; hudodelci so uže zaprti. Isto nedeljo zvečer je bilo več z nožem ranjenih v bolnico prinesenih. Trst si lepo čast dela.
*	Kaplja je zadela nekega mladeniča na ribjem trgu; nesli so ga v bolnico; do danes se še ne ve, kedo jc.
*	Grajati moramo tepež mej lonjers-kimi in bazoviškimi fantje, v kterem je bil fant Saher iz Bazovice hudo ranjen z nožem. Morda hočejo ti suroveži laško grdo navado, nož in bodalo, v našo mirno okolico vpeljati ? inožiki, stopite takim početjem z vso strogostjo nasproti.
° Povozil je Tramwaj (konjska železnica) nekega gospoda ter mu zmastil levo nogo.
" Nevarnost Z starimi možnarji streljati se je zopet dokazala pri sv. Jakobu v Trstu, kjer se je eden razletel, sreča, da ni nobenega ranil ali vsmrtil.
4 Gorka ljubezen. Nek voznik je obdeloval sredi trga Bvojo ljubo z bičem, da ga je straža v zopor gnala, ker jo je omamil s tepenjem.
Nov jngoslavensk časnik.
Na Hrvaškem Primorskem v Sušaku je začel 1. dne t. m. izhajati časnik pod naslovom „Sloboda", list za politiko in narodne interese. Izhajal bo po trikrat na te-den po celi poli, cena mu je 1 for. na mesec. Priporočamo list vsem, ker bode na Rieki kot trdnjava proti Madžaronstvu stal.
„Domovinoslovje za ljudske šole".
Založ nik te slovenske šolske knjižnice nam piše: „Domovinoslovje za ljudske šole" je namenjeno učiteljem, učencem in šolars-kim knjižnicam — za domačo in šolsko rabo. Dobiva se pri vseh knjigarjih: v Ljubljani, Mariboru, Celji, Gorici, Trstu, Novem mestu in v Ljutomeru. Posameznim iztisom je cena 12 kr. Kdor vzame več eksemplarov, temu se cena znatno zniža. (Mala tiskovna pomota, 1 odvisna ničla se je čisto odstranila.) Knjižica je vredna, da se mej našo mladino razsirjuje.
Lastnik, izdatelj in odgovorni nrednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Llojda.