POŠTNINA plačana v gotovini UPRAVA .VEČERNIKA" V LJUBLJANI SPREJEMA DO 18. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI „VECERNIK". KI BODO OBJAVLJENI NASLEDNJEGA DNE ZA OBJAVO ISTEGA DNE V OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA 1)U 14. URE • SPISE ubjavljamu c..- KRAT V LJUBLIANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO, BODISI NA UREDNIŠTVO ..VEČERNIKA" V LJUBLJANI ALI V MARIBORU . UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA LJUBLJANSKI DNEVNIK sČERNIK LETO 1. Uredništvo In uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77 LJUBLJANA, 9. in 10. decembra 1939 NAROČNINA: Ljubljanski ,,Vcčernik“ prejemati skupaj z mariborskim stane mesečno 16*— din ŠTEV. 6 Dramatična rešitev 7 brodolomcev Angleško letalo je na patrolnem poleta nad morjem opazilo dva splava, na katerih je bilo 7 brodolomcev z neznane ladje. Kako je letalo poklicalo danski parnik brodolomcem na pomoč LONDON, 9. dec. Reuter. Neki angleški letalec, ki je s svojim letalom zasledoval nemško podmornico, ki je včeraj torpedirala angleški rušilec »Jer-sey«, je opazil na morju dve črni točki. Najprej je mislil, da sta to dve nemški mini. Zato se je spustil niže, ter sc pripravil, da ju s streli iz strojnice uniči. V neposredni bližini pa je opazil, da temni točki nista bili mini, marveč dva splava. Na enem so bili štirje, na drugem pa trije mornarji. Ker letalo ni bilo hidroplan, se letalec ni mogel spustiti na morje. Zato je odletel v smeri proti obali. Približno 16 km daleč od splavov je opazil danski parnik »Ivar«. Dajal mu je signale z lučjo, ki jih pa posadka ni razumela. Letalec je parnik obletaval in kazal smer proti splavom. Spustil je tudi več svetlobnih raket. Končno je posadka danskega parnika njegove signale razumela ter usmerila parnik proti splavom. Letalo je parnik končno privedlo do obeh splavov. Ker je bilo mor- je močno nemirno, splavov niso opazili prej, preden ni ladja dospela tik do njih. Popolnoma izčrpane mornarje so rešili s splavov ter jih prepeljali na obalo. Ni še znano, kateremu parniku pripadajo mornarji. mn ...................................................................................................................... Se/e danes v Ženevi ni bilo Na prošnfo finslcega delegata, Iti referata še ni pripravil, so sejo preložili najhrže na ponedelfelc ŽENEVA, 9. dec. Havas. Francoska in angleška delegacija sta davi prispeli v Ženevo. Na čelu francoske delegacije je minister Champetier de Ribes, na čelu angleške pa minister Buttler. Finski delegat dr. Molsti je takoj posetil oba predsednika delegacij. Rekel jima je, da še nima izgotovljenega referata svoje vlade ter je zato tudi prosil glavnega tajnika Zveze narodov Avenoia, naj preloži današnjo sejo Zveze narodov. Seja se danes res ni vršila, pač pa je bilo mnogo sestankov med posameznimi delegati. Seja sveta Zveze narodov bo bržkone šele v ponedeljek. ŽENEVA, 9. dec. Reuter. Ker ni bilo seje svetu Zveze narodov, so se delegati davi sestali na zasebno konferenco. V odsotnosti sovjetskega delegata, poslanika Suriča, je predsedoval belgijski delegat Carton de Viart. Sklenili so dnevni red, nato pa je bila seja prekinjena. Nadaljuje sc danes ob 17. MIN. CHAPPEDELAINE UMRL PARIZ, 9. dec. Havas. Bivši mornar, min. in senator Chappedelaine je umrl. Nemci izgubili 40 podmornic LONDON, 9. dec. Avala. Neslužbeno javlja Reuter, da so britanske pomorske in zračne sile do danes potopile 40 nemških podmornic. Nemčija je imela ob začetku vojne 60 podmornic. Isti krogi poudarjajo, da so v gornjem računu vštete tudi 4 podmornice, ki so bile potopljene ta teden. MosJkva molči__________________ MOSKVA, 9. dec. A A. Argentinski korak glede izključitve Sovjetske Rusije iz Zveze narodov v Moskvi ni bil objavljen. Zaradi tega listi argentinskega predloga tudi ne komentirajo. Sovjetsko vojno poročilo MOSKVA, 9. dec. Tas. Štab leningrajskega vojaškega okrožja je danes objavil naslednji komunike: Čete lenin-grajskega vojaškega okrožja so včeraj nadaljevale prodiranje v vseh smereh. V vzhodnem delu karelijske ožine, kjer so naše čete predrle Mannerheimovo črto, so v teku včerajšnjega dne prodrle do porečja Terjalujoki in Guoki. Napredovale so tudi proti severu in ob boku ozemlja, kjer je bil izvršen prodor. Zaradi neugodnega vremena ni bilo večjih letalskih podvigov, pač pa so se izvršili nekateri izvidniški poleti. KODANJ, 9. dec. Reuter. »National Tidente« prinaša vest, da je finska motorna torpedovka, ki je bila lani odkup- ljena v Angliji, napadla sovjetsko vojno luko Kronštat ter potopila neko vojno ladjo. Sovjeti se v Bukarešti opravičujejo BUKAREŠTA, 9. dec. Reuter. Sovjetski odpravnik poslov Kaudjulijev je bil pri zunanjem ministru Gafencu ter mu v imenu svoje vlade sporočil, da znani članek v listu komunistične internacionale, ki zahteva, da Romunija skle- ne nenapadalni pakt s Sovjetsko Rusijo, ne ustreza službenemu stališču sovjetske zunanje politike. Romunski uradni krogi so sprejeli to izjavo z zadovoljstvom. Sovjeti v naglici izdelujejo smuči MOSKVA, 9. dec. Tas. Komisarijat za narodno obrambo je izdal vsem podjetjem zapoved, da morajo pospešeno delati za vojno. V Pctrozavodsku v Kareliji, kjer je največja sovjetska tovar- na za izdelavo smuči, so že zdaj izdelali 30.000 parov smuči več, kakor je bilo v načrtu. S smučmi bo opremljena skoraj vsa sovjetska pehota, ki operira na Finskem. Ukrajinci se upirajo LONDON, 9. dec. Avala. p() poročilih z romunske meje je nastal v petrolejski pokrajini Drohobycz v zahodni Ukrajini upor proti sovjetskim četam v znak protesta proti sovjetskim oblastem. Uporniki so> kakor poročajo, napadli sovjetske čete ter jim prizadejali izgube. 1 rdi se, da je več sovjetskih častnikov in vojakov bilo pripeljanih v bolnico. Obenem se trdi. da so industrijci iz Lodža zaprosili Ruse, naj uporabijo ves svoj vpliv, da se omogoči prenos industrij iz Lodža in krajev, ki jih je zasedla Nemčija, v Sovjetsko Rusijo. Večina teh tovarn je v židovskih rokah. Žide posebno preganja Gestapo. Trdijo, da so sovjetske oblasti pristale na to, da se tovarne iz Lodža prenesejo v mesto Kalezijo. FINSKA LETALA NAD LENINGRADOM KODANJ, 9. dec. Reuter. Dopisniki danskih listov poročajo iz Helsinkov, da je danes dopoldne skupina finskih letal metala nad Leningradom letake. Sovjeti izjgdfolli nad 100 tankov LONDON, 9. dec. 'Posebni poročevalec agencije Reuter pri finski vojski v Kareliji sporoča: Čeprav se zaradi megle slabo vidi, se vodijo topniški dvoboji. V Viipuri so prispela poročila, da pripravljajo sovjeti na tem področju veliko akcijo. Poveljnik okrožja Viipuri, polkovnik Aleksander Mohlblom smatra, da so sovjetske izgube v tem predelu zelo hude. Po njegovi 'trditvi so sovjeti izgubili nad 100 tankov. Sovjetski tanki so zstareli in imajo le tenke oklepe, razen tega pa je moštvo slabo izvežbano. Zaradi tega imajo posebni finski protitankovski oddelki v bojih velike uspehe. Protitankovsko topništvo je švedskega izvora. Mohlblom je dodal, da so sovjetske čete v tem predelu prodrle 60 km v notranjost samo zato, ker so tam bile le prve finske straže in sovjeti še niso naleteli na glavno črto finske vojske. Obrambna črta ni predrta nikjer. Finske izgube znašajo le en odstotek čet, ki so bile zaposlene v poslednjih bojih. Sovjetske čete so doslej ujele le 12 finskih vojakov, dočim so Finci zajeli več sto ruskih vojakov. Nairt nemikg ofenzive LONDON, 9. dec. Reuter. Izvedelo se je za podrobnosti nemškega ofenzivnega načrta, ki je predvideval najprej večdnevni napad na Maginotovo črto, ki bi pritegnil francoske rezerve. Istočasno bi sledil napad po kopnem na Ho- landsko, Obenem bi napadlo 5000 nemških letal Veliko Britanijo. Polje nemških min pred Holandsko naj bi preprečilo dovoz angleških čet. Kot zadnja točka načrta je predvideno izkrcanje nemških čet v Angliji. Sabotažno zažiganje petrolejskih vrelcev BUKAREŠTA, 9. dec. DNB. V petrolejskem okrožju Ploesti je včeraj nastal požar v neki rafineriji. Ogenj so kmalu pogasili. To je v kratkem času že šesti da sc posledica sabotažnih dejanj, katerih izvor je iskati v tujini. Preiskava še ni končana, vse pa kaže, da je bil ogenj podtaknjen na pobudo tujih agen- požar v romunskih petrolejskih vrelcih, tov, ki imajo interes, da se Nemčija ne Romunski list »Curentul« se v daljšem | bi okoristila s temi vrelci, članku bavi s temi požari in ugotavlja, ' Nemške mine potopile nemško ladjo KODANJ, 9. dec. AA. Havas. Nemška motorna ladja »Odensee« je zadela ob nemško mino v bližini Langelanda. Ladja se je takoj potopila. Zdi se, da je našla pri tem smrt tudi vsa posadka, ki je štela 5 ali 6 mož. Več trgovskih ladij je odčlulo na kraj nesreče. NAPAD NA HANGO HELSINKI, 9. dec. Reuter. Davi so sovjetska letala bombardirala mesto Hango. Ne ve se še koliko je žrtev. Bombe niso zadele glavnih objektov. 60.(100 PLINSKIH MASK FINCEM LONDON, 9. dec. Reuter. Angleška vlada je razen letal poklonila finski vojski tudi 60.000 plinskih mask. Združenje bivših ameriških vojakov v Parizu pa je že poslalo na Finsko dve ambulantni bolnici. Nadaljnje bolnice bodo še poslali. JAPONSKI PARNIK KLIČE SOS LONDON, 9. dec. Reuter. Še vedno ni nobenih poročil o japonskem parniku »Azuma Maru« (6600 ton), ki je včeraj na vzhodni škotski obali klical na pomoč. Stran 2. »V e č e r n i k« V Ljubljani, 9., 10. dec. 1939. Vprašanje medvojne aprovizacije Kaj je pri tu a s storiti? — Za osne, ki so javne pomoči potrebni, maj se poveri medvojno aprovizacijo obstoječim zadrugam ter ustanovi nove občirsske apro-vizscije — Pomagati mrmrajo država, banovina in občina — ,Prizad< naj postane glavni faktor za to akcijo — SociaSno krepkejši konzuimenti naj si pomagajo vsak po svoje Med svetovno vojno je imela tudi Avstrija poseben sistem za medvojno prehrano, ki pa daleko ni bil tako perfekten kot je sedanji nemški. Glavni njegov adut so bili rekvizicije kmetijskih pridelkov in drugih izdelkov ter njihovo razdeljevanje na debelo. Glavna skrb za medvojno prehrano in za preskrbo z vsakdanjimi potrebščinami prebivalstva je bila zato prepuščena ob činam, v prvi vrsti večjim mestom in industrijskim krajem. Avstrijski sistem medvojnega vezanega gospodarstva ni bil konsekventno izveden v vseh panogah gospodarstva in že zato ni mogel ustrezati vsem potrebam. Ker je v Avstriji, zlasti zadnje leto, začelo naglo primanjkovati vsega, je še ta prehranjevalni aparat bolj in bolj zastajal in končno ni mogel zadovoljiti še tako skromnih zahtev občinstva. S krušnimi in drugimi kartami brez robe se pač ne da nasititi in zadovoljiti nikogar. Tudi ljubljanska mestna aprovizacija, čeprav je bila na glasu ene najobsežnejših in najvzornejših, je morala ob koncu vojne zaradi splošnega pomanjkanja opešati. V četrtem mesecu sedanje vojne imamo v Jugoslaviji še popolnoma svobodno trgovino kakor v normalnem in mirnem času. Izjemo v tem pogldu vidimo menda samo v preskrbi bencina, v kateri je uvedena oddaja bencina na karte. Če bi ne bilo za uvoz te robe težkoč z devizami, bi bržčas tudi v tej stroki nihče ne mislil na omejevanje svobodne trgovine. V danih razmerah pri nas sploh ni računati s tem, da bi se zavrgel princip svobodne trgovine. Na sistematično or ganizacijo medvojne aprovizacije v Ju goslaviji sploh nihče ne smili. Pri enih vlada mnenje, da ima Jugoslavija sama vsega dovolj za preskrbo vseh svojih prebivalcev, drugi mislijo, da Jugosla vija kot nevtralna država sploh ne potrebuje medvojnega vezanega gospodarstva. Zato je bila do sedaj pri nas izdana le uredba za pobijanje draginje, ki je naperjena samo- proti škodljivim izrastkom svobodne trgovine. Jedra medvojne aprovizacije se ne tiče. Najznačilnejše in najpomembnejše pri tej odredbi je vsekakor določilo, da producent kmetijskih pridelkov pri prodaji svojih pridelkov sploh ne spada pod to uredbo. Naredbodajalec je imel očitno namen ščititi kmetovalca in njegovo težko gospodarsko stanje. S tem je pa seveda izpodnešena ena glavnih baz za pravilno presojo opravičenosti ali neopravičenosti visokih cen za kmetijske produkte. Nov dokaz, da je dosedanji način boja proti draginji nezadosten. V takem stanju stvari je jasno vidno, da je pri nas konzument brez potrebne zaščite ter da bodo, ako bo vojna še dolgo trpela, od njenih hudih posledic najteže prizadeti vprav slabo situirani sloji prebivalstva. Na tem dejstvu tudi ne more veliko izpremeniti izdana ured ba o rezervni prehrani prebivalstva; kajti te rezerve so predpisane za preskrbo v sili samo za en mesec. Ne preostaja ničesar drugega kot iskati za naše razmere prikladno rešitev, če hočemo čimprej imeti zadovoljivo medvojno aprovizacijo in če nočemo, da nasi ne bodo prehiteli najtežji dogodki1. Iskati in najti moramo kompromis med svobodno trgovino in vezanim medvojnim gospodarstvom. Ker ni mogoče, in zato tudi ni več čaisa, sistematično regulirati prodajo vseh predmetov, je v dani situaciji treba regulirati vsaj kotnzum. V ta namen je treba kupujoče občinstvo razdeliti na dve kategoriji: V prvo spadajo oni, ki potrebujejo javno pomoč in jim jo je zato treba dati. V drugo kategorijo pa spa- dajo oni, ki javne pomoči niso potrebni in zato zanje lahko odpade javna pomoč. Za prvo kategorijo konzumenta je nujno potrebno uvesti medvojno prehrano in oskrbo z neobhodnimi potrebščinami in to s pomočjo javne oblasti, države, banovine in občin. Za tako medvojno aprovizacijo je pri nas še čas in je tudj lahko izvedljiva. V Jugoslaviji se je razvilo že krepko zadružništvo. Državni uradniki, železničarji in drugi nameščenci imajo že dolgo časa močne »Nabavljalne zadruge«. Prav tako je v vseh delavskih centrih večje število delavskih konzumnih zadrug. Poleg tega so še v večjih krajih javne delavske in druge kuhinje, ki oskrbujejo s hrano najprej one, ki nimajo svojega domačega ognjišča. Če se tem organizacijam poveri vsa medvojna aprovizacija za njihove člane, odpade že ogromen kader onih, ki so javne pomoči potrebni. Preostaja potem le še manjši dei kupujočega občinstva v večjih krajih, ki je še javne pomoči potreben. Za tega ter za siromake v manjših kra jih bi bilo treba ustanoviti občinske medvojne aprovizacije. Socialno krepkejšim konsumentom bi bilo prepuščeno, da si vsak po svoje pomaga. Da bi mogle te spredaj omenjene ustanove z uspehom in po sorazmerno nizkih cenah izvršiti svojo nalogo, ni potrebna le najstrožja javna kontrola, marveč tudi1 izdatna javna pomoč. Pomagati bi morala država, banovina in občin. Država si svoje breme lahko prav izdatno zmanjša, ako pritegne v to akcijo priviligirano izvozno akc-onarsko družbo »Prizad«, ki se je do sedaj brigala samo za tem ugodnejši in donosnejši izvoz naših produktov in to ne glede na potrebo domače medvojne aprovizacije. Organizacija in finančna moč »Prizada« omogočata, da postane on glavni faktor pri uvedbi naše medvojne aprovizacije. Zaradi oskrbe s ceneno obutvijo in obleko bi morala država napraviti' posebne dogovore z obstoječimi tvornicami za obutev in obleko. J. P. Ob jubileju železničarske organizacije Trideset let borbe za narodne in socialne pravice Jutri dopoldne bo v dvorani kina »Sloge« proslava 30 letnice ustanovitve Zveze jugoslovanskih železničarjev, predhodnice današnjega UJNŽB (Udru-ženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev). Ta proslava ni važna samo zaradi dolge dobe udejstvovanja pomembne stanovske organizacije, temveč tudi zaradi tega, ker so se naši železničarji združili v socialni in narodni organizaciji v dobi, ki je postavila naš nar.pd pred težko preizkušnjo. Ideja zveze jugoslovanskih železničarjev je vzklila že 1. 1908. v času avstrijske aneksije 3osne in Hercegovine, ko so mnenja naših vodilnih politikov prišla navskriž j občutkom narodno zavednih množic lašega delovnega ljudstva in mlade inteligence. Naši vodilni politiki so mislili, da nove avstrijske aneksije na Balkanu slabijo nemško-madžarsko hegemonijo, ker priključujejo Avstriji vedno več Slovanov, socialno občutljivi in narodno zavedni delavci in mladi intelektualci pa niso znali in hoteli opravičevati očitnega nasilja z lepimi nada-mi in računi. Sicer pa je imela tudi takrat poštena borba dva nerazdružljiva cilja: za narodno in socialno pravico. Tej borbi so se kot prvi že leta 1908. posvetili češki železničarji z ustanovitvijo Zveze slovanskih železniških organizacij, kateri so se najprej priključili Poljaki, naslednje leto pa je bilo v Trstu ustanovljeno Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov, kateremu je po nekaj mesecih sledila »Zveza jugoslovanskih železničarjev«. Tajništvo »Društva« in »Zveze« je bilo skupno in složne so bile tudi vse akcije v socialnem in narodnem pogledu, ki so v veliki meri dvignile moč in ugled našega življa v nekdanjem Trstu ter razširile in učvrstile idejo slovanstva in jugoslovanstva po vseh naših pokrajinah. Narodno zavednost in požrtvovalnost je dokazala organizacija železničarjev, ko se je bes avstrijskih oblastnikov in soldateske zlival nad mnogim: njenimi delavci, dokazala jo je v nevarnih prevratnih dneh, potem pa je velik, važen delež vložila v bratsko združenje v duhu svoje posvetitve pred tridesetimi leti. Državni uslužbenci za zvišanje dohodkov Po prvem, najpotrebnejšem zvišanju naj se prejemki ravnajo po indeksu cen življenjskih potrebščin Ljubljana, 9. decembra Na sestanku, ki ga je sklicala učiteljska organizacija, so sprejeli naslednjo spomenico: Še nikdar niso bili uslužbenci in upokojenci vseh strok in vseh položajev v tako težkem materialnem položaju ko danes. Vse življenjske potrebščine, živila, obutev in obleka so poskočile v ceni tako visoko, da nismo zmožni najnujnejših nakupov. Cene pa še rastejo iz dneva v dan in s strahom pričakujemo dobe, ki pa ni daleč, ko nam bo sploh življenje onemogočeno. Obupni položaj so že uvidele nekatere privatne ustanove in zvišale prejemke. V tej težki dobi se obračamo na vse merodajne faktorje, na vse one, ki odločajo o naši eksistenci, kakor tudi na one, ki nam hočejo pomagati pri ostva-:ritvi eksistenčnega milnima, s klicem, da je neobhodno in nujno potrebno takoj povišati prejemke vsem uslužbencem za sedaj najmanj za 800 din me- sečno ter priznati doklado za ženo v znesku 300 din in zvišati doklado za otroka na din 300 mesečno. Glede na mednarodni položaj se kaže, da se bodo cene še vedno dvigale. Zato zahtevamo, da naj se po tem splošnem zvišanju v bodoče uravnavajo prejemki po indeksu cen. Le s takimi takojšnjimi ukrepi bolsta omiljeni beda in obup, ki danes razjedata nameščenske družine, kar nikakor ne more biti koristno za dobrobit delodajalcev in dobro države. Potrebno je tudi storiti ukrepe proti onim, ki neopravičeno navijajo cene. Neobhodno potrebno je pa tudi, da se čim prej ugodno rešijo naše stalne zahteve iz prejšnjih let, ki obsegajo: 1. takoj naj se izvedejo vsa napredovanja, 2. priznajo naj se poročenim ženam isti prejemki kot neporočenim, 3. vse razlike pri osebnih dokladah med aktvvnimi in upokojenimi uslužbenci naj se odpravijo. 1. Vse slovesnosti blagoslovitve kostnice na pokopališču sv. Križa bo jutri ob 11,30 dalje oddajala tudi ljubljanska radio poistaja, da bodo lahko vsi svojci in častilci žrtev svetovne vojne vsaj slišali, kako Ljubljana časti v svetovni vojni padle borce. Opozarjamo, da se slovesnost prične točno ob 11,30 in naj zlasti društva in organizacije pridejo nekoliko prej, da se lahko zvrste okrog kostnice. I. Ljubljanski univerzi je senatni pred sednik g. dr. Anton Korošec odobril ob dvajsetletnici obstoja podporo, ki je na nienjena fakultetam za nabavo strokovnih časopisov in publikacij. 1. Izseljenska akademija bo jutri v nedeljo ob 10,30 v frančiškanski dvorani;. Prireja jo mladina ljubljanskih šol, ki bo po govoru g. bana izvajala pester spored, ki ga tvorijo: pevski zbori, godalni kvartet, violina ob klavirski spremljavi, recitacije in simbolični nastopi. 1. Davčne karte za služinčad si morajo poslodajalci nabaviti do konca januarja, oziroma v roku 15 dni po sprejemu posla v službo. Od februarja dalje se ho izvajala stroga kontrola. 1. Izletniški vlak na Gorenjsko. Jutri vozijo naslednji izletniški vlaki: na progi Ljubljana -Bistrica Bohinjsko jezero vlak štev. 920, v obratni smeri pa vlak štev. 919. Odhod vlaka štev. 920 iz Ljubljane bo ob 5,40, prihod vlaka štev 919 v Ljubljano pa ob 22,10. Na progi Jesenice—Rateče Planica bo vozil vlak štev. 8620 z odhodom z Jesenic ob 7,53 in v obratni smeri vlak štev. 8619 s prihodom na Jesenice ob 19,55. 1. Nezgode. Davi oh 5,45 so bili reševalci klicani v Cigaletovo ulico 3, kjer se je neka gospa v trenotni zmedenosti poskusila zastrupiti ® plinom. Ko so reševalci prispeli na stanovanje, je bila vsaka pomoč zaman in je gospa že po nekaj minutah izdihnila. — Postajni delavec v pok. Mihajlo Cerkvenik iz Zadanega mosta (se je iponesrečil na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Ko' je stopil iz vagona, mu je spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da je dobil poškodbe po telesu. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico. I. Ogledalo naših dni. France je star šestnajst let, a je za svojo starost izredno slaboten in boren. Je nezakonski sin in pripuščen samemu sebi, kajti njegova mati živi nekje v Avstriji. Tako se je zgodilo, da je zaradi slabe vzgoje zašel na kriva pata. V začetku maja je v Murski Soboti, kjer je doma, izmaknil pred neko banko žensko kolo in se je z njim odpeljal na Hrvaško, da bi ga vnovčil. V vasi Sv. Ivan Zelena so ga prijeli in poslali nazaj v Mursko Soboto, kjer so ga vtaknili v ondotni za-poir. Ker je pa France izredno drobcen, se mu je posrečilo izmuzniti se iz celice skozi mrežo na oknu in pobegniti. Pot ga je prepeljala v Ljubljano, kjer je padel v roke policiji. Poslali ga bodo v domačo občino in bo bržkone rortial v poboljševalnico. Ljubljansko gledališče Drama. Sobota, 9. decembra: »Tri komedije«, premiera in premierski abonma. — Nedelja, 10. decembra: ob 15. »Neopravičena ura«, izven, znižane cene. Ob 20.: »Tri komedije«, izven, znižane cene. — Ponedeljek, 11. decembra: »Številka 72«, red A. Opera. Danes ob 20.: »Sv. Anton«, izven, znižane cene. — Nedelja, K), decembra: ob 15. »Poljub«, izven, znižane cene. Ob 20.: »Gorenjski slavček«, izven, znižane cene. — Ponedeljek, 11. decembra: Zaprto. Šentjakobsko gledališče danes ob 20.: »Kurent, jutri 10. decembra ob 15,15 »Kurent«. B I O S K O P I Matica: Juarez. Union: Pesem vetru. Sloga: Andry Lardy na Divjem zapadu. DEŽURNE lekarne Nožno službo imajo lekarne: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Zemunska vremenska napoved za 10. dec. Pretežno oblačno po vsej državi z delno razjasnitvijo v zapadnih in severozapadnih krajih. Sem pa tam bo tudi malo snežilo. Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi po ceniku. — Rokopisov ne vračamo. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. — Telefon št. 41-77. — Poštni čekovni račun it. 11.409.