ANTON LEBAN SKRB Zaman niiru počitka išče, komur skrbi so nevesele na nočno legle mu ležišče in misli dušo mu prevzele Inan Jenko. fotoeo čtoivek na sveitu >ni brez sikrbi. Vsaiko bitje tare več aM to ilahko ireoamio — »cd aore do imralka, icid inratoa do dine«. — Šollii še •nedoirasM 'Otrok se skiribl stooraj ne zaiveda, a db šestem ietu starosti, v šoto sitopiivšemu, se že poijavsljaoo — šod-iske storbii. — O,neimiu lotfcroteu, kii se v tej doibi že ipokaženo šolske skrbi, bo to v prlilog, zai^aj, aiko vestmo iiin dostedinjo poisliuša te šoilske siktnbd, pnstaee doiber, skrban, vesten iin priden učenee. _____— Alkio otnoka, v šoto pevail, ker se ne zaveida ^srvogih šolskih doiž-noatii. — Otrok v šesteim ile*u svioje stanosti, v šcilio pahaaaiioč, doanava, če ise je idoibro uičil afi ne; sprazinaiva, aJkio je iiailagio pdffodil a)li ne; i>r»de do prepričamje, 6e je v šoii usrajal uaitdju; zad>avioljein >je. V dcBoireM starosti pridieob druge skrbii. Oloveik spoizna smn križ, ki sa imiora oositi — misleč momda: druffiin ljiudteim se bdjše godsi nego -meinii. — A drugi lgudie pa, ki &e z njiimii on primerja, «o večknat na silabšeni, n-ego je 1001. — Le imaivideziniost je za !maiPsi.kos:a, ki miisti, da se dtntsKfim bodjše godii. — Vsi (ltjiudOe i/niajo več ailii irnajnj skrbii. Aikio je človek bo«at, jc pa imomdia balam, im vise živiliiemje ga tanejo 'Siknbi zarasdi baldrnosti. — Mar-sikagra ^tarejo skrbi zaradii isorodraikov, aiko se jiim slabo giodi, aflco m bcini, 6e «o se jim daffodnile raizoaivrstne nesreče. — Večkrat slkrbi čdoveka, ako se V družini pojaviljaijio biotezmi, alii aiko >se brati m isestre slabo uoe, aili aiko Jahkornaiseilmo piostaivlfjajo svojo biaginjo -aili svogo oast na o.lwe)ka je čestclkrati tak, da Tie pa^oidi vsd'ej isbine. — Marsikjoga smaitriUiiio za .sreonesra, dočimi 011 saim diabro zina, da! mi srečein, zakaj tarego g& tajne in težke skrtt. — Zato we ceraimo Sloveika vedmo le po •zunanoosti. Marsiiikdo, ki ga cenijo za srečnega, bi rad zamenjai svojo usodio z onim, ki jra smatra za sreonojja. — Pregrovor pravii: »Vsak svojo težo nasi«. — ln take teže provzročajo — skrbi. To ]e usoda olovešika, — Pa potrplijeaije želez.na vrata prebije. Naš ipesniik Sianon Oregonofč pšše: Kjjubuo usodi, anož sam svoj-todii! Karkoli naii se ti agodi, usode sfaspodar si — >ti. Si tli! Če res, če ce'l s\i mož, i tvcy i nje giospod ti bos. lisode ni, nsoda sivioja — to si tt!« 199 Iz benšnega sastavika »Skrb in. Smrt« spazn-ate, Jijubi otnoci, >da je sknb — 'neuimnljiva. Oma bo žiivda do ikonca. svieta. — Zato morate pa že v svoji rosnii mladio&ti delafii na to, da pot v življemije tako pogoidajte, da viam bo delafla ikoililkioir imožnio imailo skrbi. To se ipa zffodi, alko vestnjo iz-palmujete svicije stamavske diotlžnosti! —