AVSTR. KRSĆ. TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE
»niiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva nllca 8
Naročnina znaša: celoletna . . K 4-— polnletna . . K 2 — četrtletna. . K 1*—
Posamezna fttevilka stane 10 vin.
Št. 26.
V Ljubljani, dne 30. junija 1916.
Leto IX.
Iz nam tujega sveta.
Sedanja strašna vojska divja žc 23 mesecev, dve leti sta minuli, odkar je nam nepozabnega nadvojvoda Franca Ferdinanda in blago njegovo ženo, vzor katoličanko in, mater, usmrtila zločinska nam sovražna merilna roka. V tej dobi smo doživeli že veliko in mnogo pretrpeli. Vstrajamo, pa hočemo zmagoviti prebiti in priboriti sebi in svojim zanamcem boljšo bodočnost. Naša stvar jc pravična. Naša doba sicer ni in tudi med svetovno vojskjo' ne bo prijazna mistiki: tajnostim, ki jih božja milost sipa izvoljencem, svetnikom in svetnicam. Toda ni li, zasmehovanih Po svetu, več svetih oseb napovedovalo sedanje gorje? In ni li svet zaslužil
sodu njega gorja? Ali niso množico kar trumoma zapuščale Resnico? Soi li živele tako, kakor to zapovedujejo zapovedi božje in zapovedi tiste Cerkve, ki ji je dal Zveličar oblast, da kar zaveže na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar odveže na zemlji, bo odvezano v nebesih? Božjih potov mi revni otroci Fve ne moremo poznati, gotovo, toda šiba božja, s katero' nas tepe On, Vse-niogočni, vso Evropo, je zaslužena. V Franciji in Italiji se je košatilo pjo vladi razširjeno nasilstvo proti Cerkvi. Saj državne šole v Franciji in Italiji niso poznale in še zdaj ne poznajo Boga. , 1 . i	uropali njeno) premoženje,
katoliški duhovni v Franciji in v Italiji morajo v vojaški suknji kot vojaki se vojskovati. Ni li to žalostno? O življenju ljudi v obeh teh nesrečnih državah niti ne govorimo; saj vemo, kako je padal francoski, ipo brezvestvu skvan jeni rod in kako podivjava laški narod, ki bi še bolj, da ne stori duhovščina vsega, da odvrača popolno brezverstvo ljudstvom. V Rusiji tudi vemo, ka-.80 zatira katoličanstvo in kakšne ovire stavijo pastirovauju katoliškega Bvidstva in koliko so pretrpeli pod kruto rusko knuto katoliški Poljaki in Rusini. Povsod, to lahko rečemo, med našimi sovražniki so uprav besno so-VmriiL i ^oliCane- Ne izvzemamo tudi
ie nnstnv^er -Z()ai obstojajo najstrož-je postave proti katoiičnnVvn Koliko
Sil, mttlh"®
V angleški po-vestmei povest o nasil-
stvih proti Ircem samo zato, ker so ostali zvesti Rimu in katoličanstvu. V naši Avstriji in v Nemčiji sicer tudi glede na našo vero ni vse tako, kot bi moralo biti, toda bodisi pri nas, bodisi v Nemčiji se v primeri z državami nam sovražnega inozemstva katoličani soln-čimo, med tem ko žive tudi v »katoliških« državah, v Franciji in Italiji, verni katoličani v temi, nepriznani in prezirani po postavodaji in upravi. Trdno zato tudi upajmo, da zmaga v sedanji vojski zato pravična stvar osrednje-evropskih velesil, ki sta napadeni morebiti ravno zato, saj framasonski listi teme tega ne taje, ker se v njih tudi katoličanom reže pravičen kruh. Božja roka nas je spremljala d ozda j, spremljala nas bo zato tudi v bodoče in oje-klenjevala tudi v bodoče roke hrabrih naših vojakov.
A pravzaprav som hotel to, kar sem zapisal, povedati kratko, pa mi je; pero prehitro švigalo <po popirju, zdaj, pa res nočem skrajšati, kar mi je predolgo tlelo v srcu. Uvod za tuji svet je predolg, to vem, če se zdi tudi tebi, ga smatraj za zamostojen članek, ako tudi je le mala, priprosto sestavljena črtica, ne umetniško zverižen stvor, katerega večkrat najbrže v naših premo-dernih časih ne umeva niti tisti, ki ga je; spisal.
Mi moramo skrbeti za naše vojake, ki po moji morebiti osamel j eni sodbi ne branijo le svojega doma, marveč se vojskujejo tudi za to, da ostaneta še državi, ki nista še pozabili Boga. Ampak če tudi prosimo in zasebno priporočamo našim ljudem, naj se žrtvujejo, da prebijemo, moramo le opozarjati na reči, ki bi lahko bile drugačne, kakršne so.
V prvi vrsti mislimo tu na svojce hrabrih naših vojakov. S skromno pre-skrbnino se preživljajo v času sedanje neznosne draginje. Ne tožijo in ne jadikujejo, ker nočejo delati težkih src tistim, ki prelivajo kri na bojišču. Vedo, da ni vse tako, kakor bi moralo biti, h sprejmejo reč, kakršna je. Gledajo, da si prislužijo nekaj vinarjev, prebijejo se, kakor se že morejo, ker se nahaja domovina v bedi in ker mora vsak posameznik nositi del peze sedanjega težavnega življenja. Razmere dokazujejo, da najgorečnejše ljubijo domovino rav-
no tisti, ki ji niso le žrtvovali naj-Ijubšega na svetu, marveč jih še more težke skrbi, kako naj bi se preživeli.
In široke ljudske plasti delavstva in uslužbencev! Težko trpe vsled valovitega gospodarskega položaja, ki ga je ustvarila vojska. Eni so izgubili zaslužek, šele, ko so tavali mesece in mesece, so ga dobili v popolnoma drugačnih, razmerah. Drugi morajo živeti z znižanimi dohodki in trpeti s svojci bedo. Vsi pa nosijo težo strašne draginje, kakršne še nismo doživeli in o kateri ne vemo, kdaj se bo končala. Tudi to se prenese radi ljubezni do domavine.
Tako požrtvovalno, tako plemenito misli naš svet, ki vse prenaša, vse pretrpi; brezbrojna množica tistih, ki so prinašali žrtve v teh dolgih 23 mesecih in jih bo še, dokler ne zmaga naša sveta in pravična stvar.
Ves svet pa ne misli tako požrtvovalno kot mi. Ravno sedanja vojska vzgaja poleg vrlin tudi grdo sebičnost, ples zlatemu teletu na čast ni divjal še nikdar tako besno, kot divja zdaj.
Naš list o tem ni molčal in je zažgal pečat sramotne sebičnosti tako domačim kakor tudi tujerodnim navi-jalcem cen. Opozarjali smo na razkošje drugod in tudi po ljubljanskih ulicah šumi svila in druga dragocena obleka, se lesketajo biseri in sijaj in razkošje1, živi se labkomišljeno, da kaj takega Ljubljana še ni videla, dasi trpe tisočeri in tisočeri lakoto in bedo in pomanjkanje.
To je nam tuj svet, a še bolj tuj in popolnoma nepoznan nam je svet templjev zlatega malika. Medtem, ko se je bati, da podležejo milijoni pod pezo strašne draginje, zaslužijo čestilci zlatega teleta strašne vsote. Pravi dobiček ne pride niti na plan: skrivajo ga v ohlikah pričuvnih zakladov, vojnih zakladov, nagrad in kdosigavedi kako že 'pravijo vsem tem prikaznim, ki se skrivajo pod krinko spakaidobička očem nas navadnih smrtnikov in tudi očem davčnega vijaka. Zasluži se, veliko se zasluži in sicer med rekami krvi: med vojsko.
Češka banka Union je izkazala čistega dobička 7,300.745 kron; nič manj kot 1,452.676 kron več kot lani. Delhi-čarji dobe 734'%, 500.000 kron iso nakazali pričuvni zalogi, 300.000 kron pa ne-
kemu novemu skladu; od bančnih poslopij so odpisali 150.000 kron.
Nižjeavstrijska ekskomptna družba je napravila letos čistega dobička 13,500.649 kron, lani je pa zaslužila 12,400.551 keon; delničarji, ki so dobili lani 10V&%, dobe letos 11%. Pričuvne-mu skladu so nakazali 675,032 kron, izrednemu pričuvnemu sklaklu pa en milijon kron.
Bančna in menjalniška akcijska družba »Merkur« je izkazala na čistem dobičku 5,139.733 kron, 2,203.807 kron več kakor lani; delničarji dobe 7%, lani so dobili 5%.
Banka Union je napravila čistega dobička 6,744.452 kron, prej pa 3,977.799 kron, dividendo je zvišala od 5% na 7%, za rezervni zaklad je porabila 583.330 kron, nagrad je izplačala 281.665 kron.
Dunajsko bančno društvo je izkazalo čistega dobička 13,185.997 kron, 4,045.471 kron več kot prejšnje; leto. Dividenda se je zvišala od 20 na 28 kron.
Banke delajo torej izvrstne kupčije, a industriji tudi ne gre slabo.
Alpinska Montange družba je napravila dobička 91,385.385 kron, prej 8,810.317 kron. Za nagrade je porabila 1,578.583 kron, za odpise 5,199.993 keon, delničarji dobe 21%, ko so dobili prej le beraških 11%.
Praška železna industrijska družba ceni, da je zaslužila 7 milijonov več in da bo najbrže zvišala dividendo od 120 na 180 kron.
St. Egydyer Eisen- und Stahl-industrie-Gesellschaft je nakazala pričuvni zalogi 75.000 K, osebni pričuvni zalogi tudi 75.000 kron; dividenda se je povišala od 12 na 24 kron.
»Rossitzer Bergbaugesellschaf« je dosegla na čistem dobičku 852.031 K, prejšnje leto le 166.794 K. Dividende prej ni izplačala, zdaj dobe delničarji po 5%.
Tvornica špirita v Kolinu je poročala, da je povišala dividendo od 12 na 16%.
Tako domoljuben in požrtvovalen je nam tuj svet.
Glasnik
Avstrijske kričanske tobačne delavske zveze.
TARIFNE POGODBE V AVSTRIJI.
C. kr. delavski statistični urad je izdal delo »Die kollektiven Arbeits- u. Lohnverhaltnisse in Ostejreich, Ab-schliisse und Erneuerungen des Jahres 1913.« (Skupne delovne in plačilne pogodbe v Avstriji, ki so se sklenile in ponovile v letu 1913.).
Novih tarifnih pogodb so sklenili po tem delu leta 1913 500 za 10.986 obratov s 42.682 delavci; veljavnih je bilo 31. decembra 1913 1601 kolektivna pogodba za 39.519 obratov s 419.372 delavci.
V letu 1913 sklenjene pogodbe se razdeljujejo na posamezne poklice takole :
	Krajne pogodbe akupnili delavnic		Za obrate	De- lavnic
Kamnita, lončarska in steklarska obrt .	18	29	200	10.886
Kovinarska in strojna obrt		19	104	1.G03	32.917
Lesna obrt		18	85	1.04G	11.312
Usnjarska obrt .	1	14	20	1.038
Tekstilna industrija	2	7	24	1.615
Tapetniška obrt	4	2	180	915
Šivalna obrt		25	24	1.135	4.551
Papirna industrija . .	8	5	347	3.473
Izdelovanje živil .	12	47	1.119	6.503
Gostilne in točilnice .	1	3	1.987	5.528
Kemična industrija . .		5	5	788
Stavbna obrt 		59	22	3.220	60.567
Trgovska, transportna in prometna obrt . .	3	24	141	2.348
Strojniki in kurjači . .		4	4	57
Drugi poklici .	. .		5	4	183
Skupaj:	170 530		10.986	142.682
Novih sklepov je 224, obnovili so 276 prejšnjih pogodb.
410 pogodb obsega določila o delovni dobi, in so je takole namerila:
Pogodb Dolav-je:	cev:
9	1.820
110	59.200
122	27.211
135	36.701
18	2.308
14	635
2	1.305
Skupaj: 410 129.180
Skoraj polovica udeleženih delavcev dela 9 ur na dan, posebno to razmerje odločujejo pogodbe dunajskih mizarjev in stavbnih pomožnih delavcev. Kovinski delavci delajo navadno 8% ure na dan, ker se konča delo ob sobotah opoldne. Delavci kamnitih, lončarskih in živilskih strok so pogodili navadno deseturno, delavstvo oblačilne stroke deset in pol urno delovno dobo. Delo se zaključi prej ob sobo-tak po 315. pogodbah.
Določila o delavskih plačah obsega 486 pogodb in sicer v 216. slučajih le o časnih plačah, v 32 slučajih le o akordnih plačah in v 213. slučajih o plačah obeh načinov; v 25. slučajih so se enostavno povišale plače.
407 pogodb določa višje plače delavcem izven normalne delovne dobe (nadure, nedeljsko, nočno in prazniško delo).
Nadzorno komisijo, oziroma razsodišče za presojo sporov o delavskem razmerju določa 100, priznanje organizacije in zaupnikov 305, prosti 1. maj-nik 298 tarifnih pogodb, priznanje o znanju dela 120, razne /zdravstvene ukrepe 92 in delovske dopuste 67.
Pogodbe trajajo:
Na dan:
8 ali 8V2 ur 83/4 „ 9 9‘/4 „ 91/2 „ 93/4 „ 10	„
IOV2
103/4 „11 nad 11	„
Skopuh.	h. Conscience.
Dekle je seglo svojemu bratu v roke in je ginjeno rekla:
»To je prav od tebe, Barth. O, kako se bo veselila naša mati!«
»Da, a ljuba sestrica,« je nadaljeval veseli fant, »to še ni vse. Rožice se morajo tudi prinesti; znam tudi tri pe-semce, štiri bajke in sedem ugank; vse so nove. Namenoma sem se jih naučil na pamet in sem si jih prihranil za dan svoje matere. Oh, Vanka, Vanka, kako se bomo smejali in peli in se veselili. Solze mi stopijo v oči, če pomislim, kako bo gledala mati, ko ji bo dala Cecilija sredi zime cel šopek svežih cvetlic in ko ji bo obesila lepo vratno ruto čez ramo.«
»Toda Bart, zdi se mi, da bledeš, kje boš dobil zdaj cvetlice?«
Mladenič ji šaljivo gleda v oči rekoč:
»Vanika, poznaš li tistega, ki mu je France ime? Plavolas fant je velikih oči, hlapec grajskega vrtnarja?«
Dekle je zardelo in je pobesilo sramežljivo oči...
»No, no,.« je rekel Bart nežno, »ne
zardevaj, Vanika; dober fant je, ki razume svojo obrt, veselega, odkritega srca. Misliš li, da mi ne bo dal cvetlic, ker sem tvoj brat?«
Predno je še odgovorilo presenečeno dekle, se je čul glas iz hiše; mati je zaklicala svojima otrokoma:
»Bart, Vana, jest!«
Dekle je porabilo priliko, da se je izmuzalo bratu, šlo je proti vratom, brat ji je pa še vseeno hitro šepnil.
»Vanika, Ceciliji lahko poveš, mami pa ne smeš povedati.«
V hiši je pripravljala stara Ana kosilo.
Na ognjišču je sedelo mlado dekle. Njena obleka je sicer podobna oni Van-ke, a zdi se ti le, da je obleka mestna vsled gotove vrste boljšega dela in po vsem, kakor se zna dekle nositi. Manj rdeči obraz, nežnejše poteze dekleta, nežni udi; vse to stori, da se takoj loči od navadnega kmečkega dekleta. Milih oči je- tih in potrpežljiv njen obraz, nekaj sanjavega leži na njej, kar lahko očara; resnost in premišljenost se zrcali iz njega in kaže moč njenega duha in globokost značaja.
Krpala je staro žensko obleko.
Stara žena se obrne proti njej in ji ljubeznivo reče:
»Cecilija pridi, bomo jedli!«
Zdaj je prišel Bart, ki je pel zadnjo kitico svoje priljubljene mu pesmi, naj bo vse veselo, ker bo jutri žegnanje.
Komaj pa obtiči njegov pogled na milem in resnem obrazu Cecilije, preneha peti in gre počasi naprej, kakor da ga preveva v navzočnosti tega dekleta čuvstvo spoštovanja.
Vsi štirje se vsedejo za mizo, tiho molijo; nato poprime vsak svojo žlico in prične jesti juho. Stara žena je prinesla pozneje tudi krompirja in nekaj opečene slanine.
Ti štirje ljudje so srečni, saj zdi se ti tako; zdravje, veselje in hvaležnost nasproti Bogu jim žari iz lic. Bart je zbijal med jedjo vsakovrstne šale, namigoval je na jutrišnje slavijo in je več kot enkrat prisilil celo tovaršijo, da se je morala prisrčno smejati.
Marsikak velikomestni bogatinec bi zavidal srečo teh ljudi, če bi jih bil videl.
Komaj so pričeli jesti drugo in zadnjo jed, se začuje tiho, skromno trkanje.
49	slučajev	največ	i	leto
121	»3	11	2	leti
190	V	11	3	leta
62	11	11	4	11
28	11	11	5	let
2	11	na	5	
Podpisale so za podjetnike njih organizacije pogodbe v 83. slučajih, v 44. slučajih njih zadruge, v 3. slučajih organizacije podjetnikov skupno z njih zadrugami, v 11. slučajih delegati podjetnikov, v 359. slučajih tvrdke; za delavce v 426. slučajih strokovna društva, v 34. slučajih odbori pomočnikov, v 20. slučajih strokovna društva skupno z odbori pomočnikov, v 20. slučajih odposlanci delavcev.
85% pogodb so sklenili mirnim potom, 15% po delavskem sporu.
POVIŠANJE CEN TOBAČNIH IZDELKOV.
Posebno trdovratno se je trdilo zadnje mesece, da bodo zelo povišali cene tobačnim izdelkom. Zdaj so sele govorice potrdile. Časopisje je namreč poročalo 1. junija:
Nov cenik se uveljavi 1. junija 1916 za izdelke tobačne režije, ki zmerno zviša domače izdelke. Odredba zasleduje sicer v prvi vrsti splošne finančne smotre, potrebna je pa tudi za to, ker so se radi vojske zvišale nakupne cene tobaku in delavske plače.
Istočasno z novimi tarifi v Avstriji se je zvišal tudi tarif na Ogrskem in se tudi izdelki bosensko hercegovinske tobačne režije primerno zvišajo.
Tarife inozemskih izdelkov zdaj ne kaže zvišati, teh vrst namreč tobačna režija zdaj ne razpečava; pač se na bodo ličenčne pristojbine zasebnemu uvozu tobaka iz inozemstva, ki prihaja zdaj le iz zveznih ali iz nevtralnih držav, zelo zvišale, kar je popolnoma pravično, ker gre izključno za drago blago, ki ga kade le premožni kadilci.
Povišanje tiče vse domače skupine izvzemsi duhana, ki je izvzet iz reforme, ker ga itak vedno manj prodajo V ostalem se je splošno načelno gledalo na to, da so se boljše vrste pi*i-meroma bolj podražile, kot take, ki jih uporabljajo srednje plasti, in manj tiste vrste, ki jih kade nepremožne plasti. Izjeme so le, kjer to zahtevajo oziri na možno razpečavanje posameznih vrst in kjer se niso mogli izogniti povišanju iz denarno tehničnih razlogov.
Zvišale so se n. pr. cene* razkošnim ,	finim smotkam povprečno 30
do 40/o, srednjim vrstam 20 do 30% in najnižjim vrstam 9 do 16%; izvzeta je le kratka, ki je povišana za 25%. Po, istem načelu so se določile cene sval-Čicam. Najfinejše vrste so se zvišale 2 4 vin., srednje 1 do 2 vin., najnižje I/2 vin. za komad. Upošteva naj se, da se izda v kratkem nova Ivinarska sval-£ica. Tudi tobak se je primerno podraži; čemur se ni bilo mogoče izogniti, ker se je tobak od zadnjega povišanja Podražil deloma nad 100% in ker retami1 ainVZr-avnati razmerje med ciga-ze V nin« aClf\aret™m tobakom. Tobak 40% dežel n f	P1odražil splošno 30 do
S 121/ i! 0bali se j* pa podražil le
Ugovarjati tem razlogom, posebno ker gre za višje državne dohodke, ni veliko. Država potrebuje zdaj več denarja, kakor kdajkoli prej. Ne prezri-mo kljub temu, da je tobačni monopol že dozdaj prispeval znaten del k državnim dohodkom in je državi med vsemi njenimi obrati prinašal najvišji dobiček. Državne železnice izkazujejo prebitek šele nekaj časa, pošta stane več, kolikor zasluži, dobiček tobačnega monopola je naraščal vsako leto, priznamo, da tudi zato, ker so povišavali cene. O podraženju tobačnih izdelkov nam nudi pregled tole:
Smotke:
Coronas ...........
Regalia Favorita . . Regalia media . . .
Trabucos ..........
Britanica..........
Operas.............
Virginier .........
Kuba...............
Portorikko.........
Cigarillos ........
Gemischte Auslander Kleine Inlander . . .
Cene v Cena je vinarjih poskočila 19111) 1916a) za odstotkov
70	100	43
24	34	42
16	26	62
16	22	38
14	20	43
12	16	33
10	12	20
10	12	20
7	9	30
5	7	40
5	7	40
3	5	66
Svalčice: Sphinx . . . Khedive . .
Nil.........
Dames . . . Agyptische III Memphis . . Kaiser . . . Damen . . Sport .... Donau . . . Drama 3)	. .
Ungarische .
9	14	56
6	10	66
6	9	50
5	8	60
5	8	60
4	7	75
4	5	25
3	5	66
2	3-5	75
2	3	50
1	2-5	150
1	1-5	50
Cigaretni tobak:
Feinster Tiirkischer .	303 1000		228
Kir		200	900	350
Pursitschan		176	830	370
Feinster Herzegowina	176	800	355
Feiner Tiirkischer .	48	135	180
Feiner Herzego\vina	34	90	165
Mittelfeiner Tiirkischer	26	65	150
Drama		16	50	150
Ungarischer ....	14	30	115
Tobak za pipo: Lotakia		100	150	50
Varinas 		100	150	50
Kaisermischung . .	100	130	30
Kruli		18	26	45
Knaster		14	22	57
Dreikonig 		14	22	57
Feiner Ungarischer .	14	20	45
Mittelfeiner Ungarischer	8	14	75
Landtabak feingeschn.	8	12	50
Landtabak 		8	9	12-5
Pregled nam kaže, da je cigaretni tobak povišanje bolj prizadelo, kakor druge izdelke. Režija pravi, da se je to zgodilo, da se vzravnajo cene cigaret; pač bi pa rada režijt tudi zagrenila kadilcem, da ne bi sami delali svalčic in jih prisilila na nakup režijskih avalčic. Povišanje cen se gotovo pokaže pri
i) Pred podraženjem 1. julija.
3) Nove cene s 1. junijem.
3) Se je svalčica v obliki podvojila.
konzumu. Boljše vrste bodo izgubile svoje kupce, ki bodo kupovali slabše blago; večina kadilcev bo pa prisiljeno manj kadila, kar se bo sčasoma pokazalo tudi pri fabrikaciji.
XXX
Dopisovanje vojnim ujetnikom. —
Skupni centralni biro za vojaške ujetnike na Dunaju naznanja: Občinstvo se opozarja v lastno korist, da naj omeji doipisovanje vojnim ujetnikom na poštne dopisnice ter naj ne piše pisem, ker je dokazano, da pismo rabi povprečno dva meseca dalje za vročitev, kakor dopisnica. Vzroki temu ravnanju niso pri poštnem uradovanju, temveč pri cenzuri, ker se cenzurirajo vedno' dopisnice pred pismi, ter v istem času, katerega zahteva pismo, se reši že 5 do 10 in tudi več dopisnic. Tako je omogočeno veliko dopisovalcem, da prejmejo vojni ujetniki točno dopisnice od svojcev.
Med brati in sestrami.
Nekaj iz šiške. Piše se nam: Časopisje molči, mi Šiškarji in šiškarce pa godrnamo in z nami godrna tudi veliko Ljubljančanov in Ljubljančank. Zakaj li, vprašujete? Za to, ker se je zaprla pred meseci Cesta na Rudolfovo železnico, ne da bi bili poskrbeli za tako nadomestilo, ki bi vsem ustreglo. Rekli boste, ne nergajte in ne jezite se, saj veste, vojska je. Mora se potrpeti. Saj to vemo, saj smo potrpežljivi, ampak ravno za to, ker je vojska, mislimo, da bi se nam, ki stanujemo tam v tistem spodnjem delu šiške ob železnici, zopet omogočil prost prehod po celi cesti na Rudolfovo železnico. »Saj imate nadomestilo,« boste rekli. Res, zgradila se je od Celovške ceste ali po novem: od Marije Terezije ceste lepa, široka cesta pi’ed državni kolodvor v šiški, toda s to cesto le ni popolnoma ustreženo ne Šiškarjem, a tudi Ljubljanča^-nom ne. Šiškarjem ne, ker so prisiljeni vsi, ki delajo v mestu, napraviti razven tistih, ki bivajo ob Celovški cesti, velikanski ovinek. Ne delavcu in ne delavki in tudi ne uradniku ni vse eno, da mora radi novega ovinka hoditi kar po cel četrt ure daljši poti, a tudi »Ljubljenci« zabavljajo in Kamničani jim pritrkavajo, posebno kadar še love »Kamničana«, včasih pa še kak drugi vlak. Prej je bilo tako, če si zamudil na južnem, ne: na glavnem kolodvoru, ki mimogrede pripomnimo ne zasluži po pravici tega imena, ker ne vozijo nanj vsi osebni vlaki, si najel izvoščka; pa te je še pripeljal pravi čas na šišenski kolodvor. Zdaj bi niti avtomobil tega ne zmagal. Pri »Kamničanu« pa izgublja čas, ki je vendar zlato, cela Ljubljana. A dovolj bodi besedi in utemeljevanja, koliko zlatega časa se potrati, ker je zaprta Cesta ha Rudolfovo železnico. Ko se je ta reč utemeljevala v ljubljanskem občinskem svetu, se je reklo, da bi proge, ki vodi čez njo, ne mogli zapirati s »šrangami«. No! No! Ravno neobhodno bi ne bilo tam šrang, saj se ne vozi z brzino brzovlaka in niti z brzino »Kamničana« po tej progi. Če
vozijo n. pr. vštric s cesto na Dunaju ekspresni vlaki Severne želelznice, bi po našem zelo skromnem mnenju lahko ostala cesta nezaprta. Toda če že to res ni nikakor mogoče, naj bi se bilo vsaj mislilo na to, da bi vsaj pešci lahko hodili po svoji navadni poti; naj bi se bil napravil prehod, saj bi ne bila potrebna taka velikanska, okorna galeja, kakršna »krasi Dunajsko cesto«. Saj smo Šiškarji že tudi videli kaj sveta in videli smo prav lične, čedne prehode v takih okolnostih, kakršne so zdaj nastale v šiški. Gospoda, ki ti gre beseda, zgani se in nam ustrezi! Saj vemo, da se pri državni železnici prej kaj doseže, kot pri južni. Ljubljanski oče župan, na plan, saj ste zdaj tudi Šiške župan!
»Potovanje romarjevo iz tega sveta na oni svet« je naslov veleromantične-mu filmu, katerega zgodba se vrši v starem veku in ki se bo predstavljal v »Kino Central« v deželnem gledališču v nedeljo 2. junija ob	dopoldne
ob 3. in %5. uri popoldne. Nekaj čudovito lepega. Oglejte si in ne bo vam žal.
Veliko dramo »Kriva prisega« z
najboljšimi igralci Amerike predstavlja »Kino Central« v nedeljo 2. julija ob 6., %8. in 9. uri zvečer. Na en dan ima torej »Kino Central« dva velikanska sporeda!
Okno v svet.
Nemški državni poslanec dr. L*ieb-
knecbt, aretovan pri neki demonstraciji dne 1. majav Berolinu, pride dne 28. junija pred sodišče.
Politika in prehrana. Težave, ki so nastale na nemškem zaradi živil, so posebno občutne, kor so ne samo posamezne nemške države prepovedale izvoz žival v druge nemške države, nego so tako ukrenili tudi posamezni okraji. Zdaj se je začela velika akcija, naj bi osrednja vlada podrla te meje.
Zapovedana abstinenca. Norveška vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, ki določa, da morajo biti vojaki, železničarji, uslužbenci cestnih železnic in šoferji abstinenti.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani Je v
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo!
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo Špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko frgoofno
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi“, dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
1	Sogatc zalog« ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.	1
& jn JO o 5 o.	F Mprffll lulliišIiJHIlH i. migi mi Mestni trfl 18. Troovioa z modnim in drobnim blaoom. Velika Izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnio, volne, sukanca Itd.	M B m 5 n S >o
I	Ifredtiskani* in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.	1
Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
Ignac Vok
Specijalna trgovina šivalnih strojev in koles ^	- Ljubljana, Sodna ni. 6,
lil kov priznano najboljšo šivalne stroje v Evropi in to so PFAFF v veliki izbiri in zalogi. lOletna pismena graranoljaj
Pouli o vezenin vsaft čas brezplačno. Prični posredovalci se iščeio
LC7ZI
—vv

JL k E. eSL&MEEME, ffisstoi trg	a®
različno , volneno blago, kakor
j| Velika zaloga manufakturnega blaga e sukno za moške obleke, volneno bk
1 E
E
N
platno in sirom v vsen kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisaike iz platna in damasta.
Priznano nizke cene!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hiače, krila, bodisi iz Sifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, Sifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago!
Dzzr/zra
DI3C
Ma!iiol|šajaIslBnrne|ša prilika zsštedenle!
Ljudsko Posojilnico
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubliani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, f lastni hiši, nasproti hoieia „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.