Štev. is Nedelja, 10. aprila 1931 France PodSpnlks 1. Rnsefl Je doslužfl Prer narahlo je veter pozfbaval krošnje starih jablan v dolgem sadovnjaku. Kakor v sanjah so se upogibale veje, gosto obložene z belim cvetjem. Oče Jelar ni strpel več pri delu. Iz hiše ga je izmamilo prelepo majsko popoldne, sobotno popoldne... Ravno se je daleč od fare razgubljalo po dolini zvonenje za tretjo uro. Stopil je oče Jelar pred hišo, primaknil okroglo čepico nižje na čelo, da je a spodnjim robom obsedela nad košatimi obrvmi Z žveplenko je potegnil ob hlačnici in prižgal pipo. Pod lipo je stopil in se razgleda! doli po sadovnjaku. Nič mu ni bilo ljubšega kakor ta mogočni vrt v obilnem cvetju. Odpel je leso in počasi nameril korak od drevesa do drevesa, da ogleda veje in prisluhne ob-letavanju čebelic. Tak je bil, vedno prav «amišljen, kakor da je v cerkvi V tej tišini ga je nekaj zmotila Pogleda tja proti kozolcu. Sinko Ton-ëe se valja po sveži travi po vseh štirih se plazi ln mijavče in zavija in se đo solz grohoče od radosti Dva drobna, nebogljena psička ga obletavata, ga vlačita za hlačnico in cvilita, kakor da imata opravka z divjo zverino. »Odkod si pa to pritresel?« Ostro je oče namršil obrvi in proti kozolcu pospešil korak. »To, oče? — To sta moja dva nova psička ! « Predobro je Tonč očeta ponmi Da ostro vprašuje in pri tem ni nič hod —• to je vedel Tonč kakor vsi domači »Odkod sta, te vprašam. Da ml Jo spraviš stran! Nazaj z njima odkoder sta, ali pa ju pahnem v vodo!« O, to je bila resna beseda. Toda To®-ča ugnati — to ni šlo zlepa. V etri sapi mora povedati, da je bil popoldne pri stricu Jernejcu za logom, da je psica Zmurka tam dojila šest drobcenih psi6-kov in da že dva meseca ne vedo, kaj bi z njimi Stric Jerneje je dejal, naj si Tonč« le izbere, katerega hoèe. Ton/« p« nI mogel izbrati, ker eo mu val bili tako hudo všeč. In je nazadnje kar dva odnese!, da se ne bosta dolgočasila. Nu — in zdaj... zdaj sta tu. oie, poehiSa tn z ghro ođma- Je, kakor da je med tem že premislil : kaj bi fantu kratil veselje! Pes mora biti pri hiši, in če sta že dva, naj bosta dva. Že se je sklonil v travo, da ujame drobno rjavo ščene, ki se mu je dobri-kalo ob nogi, ko se spomni: »Kaj pa Ruselj? Kje je pa Ruselj?« Ruselj — to je bil stari hišni čuvaj. Visok, črne kodraste dlake, košatega repa, z belo liso na glavi. »Aaa — Ruselj?« povzame Tonč kakor v zadregi. »Spi, samo še spi, mrha lena!« Ah je čul ta pomenek, ali ga je privabila sama bližina dobrega gospodarja — iz listnjaka pri hlevu se je tedaj izluščil stari Ruselj in se počasi prizibal ta kozolec. V križu se je pregibal z repom je mahljal. Ves pa je bil dremâv in otožen. Gleda ga gospodar in prav v srce se mu zasmili stari zvesti tovariš: »Postaral si se, Ruselj! Kaj naj še počnemo s teboj ? Vidiš Ruselj, nova dva čuvaja nam je privlekel Tonč, ta falot !« Nič se ne zmeni Ruselj za svoja nova dva tovariša. Niti povoha ju ne. Še bolj sklonjene glave kakor je prišel se odma-je nazaj proti listnjaku, posreblje vodo iz lončene skodelice in se opešan zavleče na ležišče... Doslužil je... doslužil. »Steklina ga lahko napade,« meni oče. A kakor da nima opravka z resnim človekom, se obrne od Tonča in pošeta dalje po sadovnjaku. Pod drevesom se spet obrne: »Tonč! Kar jutri mi Rusija odženeš h konjaču!« To je bilo tako naglo sklenjeno — toda očetu Jelarju se je vendarle milo storilo pri srcu. Tako se je torej približal konec življenja Ruslju, ki mu je bil celih petnajst let tako zvest tovariš. Spremljevalec in varuh, da boljšega daleč naokrog nikjer... Pošetal je oče Je-lar dalje po sadovnjaku in se spominjal nekaterih dogodkov od tistih prvih dni, ko je bil Ruselj prišel k hiši. Najdenček je bil prav za prav — izgubili so ga bili neki sejmarji z voza in je mladega psička zvečer našel oče Je-lar pred trško gostilno. In nato, seve, ee je mlademu Ruslju godilo jako dobro, da je krepko doraščal in njegov lajež je bil kakor levje renčanje: — Brrrov — brrrov — hov! V petem letu starosti je bil Ruselj »ajsilovitejši junak, ki je slovel že po ▼sem trgu in še daleč okrog. Da se ni trpal ponoči prikrasti v bližino domačije noben tat, da niti lisica ni več tvegala ponočnega pohoda h kokošnjaku za hle- vom — to ee Je tako razumelo po eeftt Podnevi pa ni Ruselj nikogar nadlegoval, le pod lipo je lenariL Samo, kadar je oče z žeblja pri uri tam blizu široke peči snel puško in se pripravil za šetnjo v svoj gozd, je bil Ruselj koj pokoncu. Z ušesi je strigel, jezik izplazil in od same nestrpnosti parkrat revskniL Toda to se je zgodilo le redko kedaj v letu in je bilo skoro praznično razpoloženje v hiši, kadar se je oče namenil na lov. Dobro je streljal, posebno jerebice in fazane je tenko pomeril na muho. Ampak z lova je le redko prinesel kaj plena. Rad se je izgovarjal na Rusija, da mreina ni nič prida za lov in da mu vse jerebice sproti razprši. Res ni bil Ruselj posebno imeniten lovski gonjač. Preveč se je razdivjal v svobodni naravi. Ampak doma so pa tudi vedeli, da se oče le zato izgovarja vedno na Rusija, ker sam ne mara ubijati nedolžnih živalic po polju in logu. Tako sta se torej oče in Ruselj vračala z lova navadno prazna, — pa vedno zadovoljna. Oče ves svež, ker je zelo, zelo ljubil prirodo, Ruselj pa upehan in lačen —1 pospravil je celo grmado žgancev in mleka. Nato se je zavlekel na parno in se še hitro naspal do večera, ko je vzšla luna in ga spet povabila na stražo okrog domačije... Posebnih sovražnikov Ruselj ni imel nikoli. Z mucom Cefizljem sta že v rani mladosti sklenila premirje in pobratim-stvo, saj se jima nikoli ni bilo treba pričkati zaradi večerje. Ta je bila obilna, da bi se vselej nasitil še kak prisklednik. Nekolikanj se je na Rusija re-penčil košati petelin Cefirin — o, to je bila pa stara zamera! Od samega dolgočasja ee je namreč Ruselj najraje ob dopoldnevih preletaval po parni in seniku in je z gnezd preganjal vse cibre in šopke in pute, da je bilo po dvorišču vrisk in kokodajskanje kakor na ciganski svatbi. Rdeče grebenasti Cefirin se je jezil in repenčil nad prešernim preganjavcera pisane kokošje družine. In se je večkrat primerilo, da se je Cefirin razkačen zapodil Ruslju v glavo. To so bili takole napeti prizori na dvorišču, da so jih večkrat v veliko zabavo opazovali domači gledalci. Stvar pa je postala bolj resna, ko so s kokošjih gnezd začela izginevati jajca. Kdo drugi bi jih kradel kakor Ruselj! »Jaz sem ga videl!« — je hitel trditi Ludvik, ki je služil za pastirja. — »Videl sem Rusija davi, — kokoši je preganjal in tri jajca prezrl!« — »Čudno, čudno!« je nejeverno odma-jeval oče Jela:. Par tednov so izginevala jajca s kokošjih gnezd in nikdo ni mogel Rusija zasačiti pri tatvini. Pes pa je predobro čutil nezaupanje — še gospodar sam ga ni več pogladil in poščegetal med ušesi. Pa se je Ruselj spet sam izkazal in opral krivico. V ranem jutru je nekoč donelo izpred hleva grozovito renčanje. Vmes se je čulo obupno ilitenje. Prečuden prizor: pri lesenih stopnjicah, ki so vodile na parno, je Ruselj držal Ludvika za hlačnico in cefral z njo, kakor da trga svinjsko kračo. Priskočili so Ludviku na pomoč — in tedaj se je izkazala resnica: Ludvik je kradel jajca z gnezd! Za visoki predpasnik jih je vtikal in čisto sveža prodajal pri peku. Ta falot! — Še tisto jutro ga je gospodar Jelar spodil in nič več ni smel k hiši. Pa se tudi ni upaL Rusija se je bal kakor živega ognja... Da, še nekoga je Ruselj črffl, neizmerno črtiL Konjača Jozlja. V tovarno je hodil dolgi suhljati Jo zelj in sam je bival v skromni bajti na Trati. Hudoben človek ni bil. Ampak po očetu je dedoval postransko službo občinskega konjača. Pokopaval je crkle svinje, govedi in konje in preganjal po-tepinske pse, ko je bil vsakih par let zaradi stekline kje v Daljni vasi kontu-mac razglašen. In je naneslo, da se je ob takem strogem času močni Ruselj ponoči strgal z verige in se ogledoval za svojo pasjo druščino. V ranem jutru ga je Jozelj na preži vi ovil sredi trga na zanjko. Dolgo se je Ruselj otepal. Toda zanjka ga je dušila in se je udal. Sest psov iz trga je tisto jutro nalovil Jozelj in jih ozko navezane pripeljal mimo Jelarjeve hiše. Oče Jelar je bil ravno stopil pod lipo in poslušal škorce, ki eo gnezdili v novi skrinjici v vrhu. »Pa menda vendar ne boš!... Pa menda vendar ne!« — je osupel pogledal Jozlja in navezane pse in je otresel pipo. »Ne morem pomagati! Tudi vaš se je potepal!« je važno odrezal Jozelj. Ali tedaj... tedaj se je Ruselj vzpel in potegnil vso družbo jetnikov za seboj. Strašen punt je vzrojil med njimi. Vsi v Jozlja! Ruselj pa jih je vodil in se kakor lev poganjal — zdaj k svojemu gospodarju, kakor bi ga prosil usmiljenja, zdaj v Jozlja, ki mn je vzel svobodo. Jozelj se je otepal in grdo zaklel, oče pa je prigovarjal: »Imej pamet, Jozelj! Pamet! Sinoči eem ga priklenil, proti jutru se je odtrgal Izpusti te mrhe, vse jih poznam: — ta je štacunarjev, oni pekov, — nu, še županovega si ujel. Ni, da bi govoril! Kaj bi tâko pobijal!« In že se je tisti čas razneslo tudi po trgu, čegave pse je bil polovil dolgi Jozelj. Pod Jelarjevo lipo so hiteli otroci in gospodinje in je prišel tudi sam gospod župan. »Kar izpusti!« je velel župan, »Ni več pasje zapore!« »Nu, če je tako — prav!« Jozelj je ubogal in pse razvezal. Jezen ni bil, ker mu je oče Jelar prinesel majoliko ja-bolčnika. V trgu in daleč naokoli ni bilo tako dobrega sadjevca. »Pa se še zvečer oglasi na polič, ko pojdeš iz tovarne« — je gostoljubno povabil oče. Jozelj je prikimal. (Dalje prihodnjo nedeljoj Zgodba o začaranem krožniku Nekoč je živel majhen deček. Stano» val je s svojimi starši tik pod streho visoke, visoke hiše. Ime mu je bilo Branko in bil je zelo ljubezniv dečko. Starši so ga imeli zelo radi. Samo pri jedi, tudi če so bili kam povabljeni na kosilo, se Branko ni mogel premagati, da ne bi ohliznil krožnika, kadar je ne< hal jesti. Starši so ga opominjali, ga kaznovali, toda vse to ni nič zaleglo. Kakor hitro je pospravil je>d s krožnika, ga je vse» ga polizal. Starši niso vedeli, kako naj odvadijo Branka te grde navade. Toda nekega dne se je mati domisli« la stare čarovnice v gozdu. Vzela je Brankov krožnik in šla k nji. Carovni» ca si je krožnik dobro ogledala, ga pre» križala s čarobno paličico m zašepeta» la nekaj nerazumljivih besed. »To bo pomagalo,« je rekla materi in jo odslovila. In ko je Branko povečerjal, je apet * iztegnil jezik in oblizml krožnik. Toda, joj, kaj je to? Trudil se je na vse pre» tege, toda jezika ni mogel več ločiti od krožnika »Tako je,« je rekla mati. »Kdor ne posluša, mora čutiti! Zdaj pomaga lahko stara čarovnica v gozdu Pojdi k nji in prosi jo lepo, da ti sname krož» nik z jezika!« Revček Branko se je bal stare ča» rovnice in jokal je tako dolgo, da se je materi omehčalo srce. Vzela je sinč» ka za >4>ko in ga povedla k čarovnici. Na cesti so ju ustavljali ljudje in ju izpraševali, kaj to pomeni. Kf so zve» deli za vzrok, so se vsi Branku sme» jaii. Dečka je bilo zelo sram in sam ni vedel. kam naj bi pogledal Naposled sta vendar prišla do ča» rovnice, ki je s čarovno palico pokri« žala krožnik in Branko je bil rešen svo» jih muk. Svečano je obljubil, da zdaj ne bo nikoli več oblizoval krožnika. Svojo obljubo je tudi res držal in po» »tal je vzoren deček. Kako je pogumni deček prevaril razbojnika James Browne, sin imovitega angle» àkega posestnika, je šel večkrat v od» dal j eno mesto, da nabavi za očeta raz» ne stvari Oče mu je dal časih mnogo denarja s seboj na pot Mirno mu je zaupal, zjkltaj lame« j« bil pameten de» tek. Gotovo ste že slišali, da je v Ame» riki mnogo razbojnikov in da ni sko» ro nobena cesta varna Ko je šel mladi James nekoč proti domu, ga je na ce» »ti ustavil razbojnik, ki je jahal lepega Уranča. Zahteval je, naj mu dečok iz» roči svoj denar. Deček se je delal, kakor da bi se hu» do bal in je začel kričati in tarnati, da denarja ne da Ko je razbojnik skočil s konja in ga hotel zgrabiti, je deček hitro vrgel pest drobiž« v travo ob ce» ■ti in vzkliknil: »če mi že vzarneâ denar, ga vsaj sam poberi!« Razbojnik ni vedel, da je hila to le okana. Hitro se je sklonil in začel po» birati drobil. Mod tem je skočil mladi James na konja in hitro odjahal z njim domov. Tako je rešil veliko vsoto de» narja, ld jo je nosil v prsnem žepu in carncetu odvrženega drobiža je p ripe» Uni iepcga vrane* domov. Manicas Prevarani vragec Svoje dni se je klatil po svetu vra» gec, ki je bil silno požrešen. V slast mu je šla zlasti mesnina, najbolj pa kranj» ske klobase. Oj, klobase — že v mislih nanje je kar zacmokal s svojim raska» vim jezikom. Pa se zgodi, da vragec prištorklja ▼ neko mesnioo. Tam napravi zelo ne» dolžen obraz, naskrivaj pa opreza, kje in kako bi »sunil« kakšno sladko ki o» basico. Mesar, ki je videl njegove želje in namene, hoče eno zagosti temu, ni» kdar sitemu vragcu. Povabi ga isti dan na obed. Točno ob napovedani uri stopi vra» gec v mesarjevo hišo. Mesar mu veli sesti im postavi predenj krožnik, na ka» terem je cvrčala nebeško lepo dišeča klobasa. Vragec že razklene svoje ve» like čeljusti, ko zakliče mesar: »Stoj! Čakaj, da ti povem! Ako sneâ to klobaso celo, da je ne ostane niti drobtinica, dobiš za nameček še deset klobas. Če ti pa od klobase količkaj ostane, dobiš samo brco in glej, da м ne prikažeš več blizu!« »Ha, ha,« se zareži ves vesel vragec, »če boš le ostal mož beseda! Klobasi ce bo namreč še mnogo premalo, kaj šele, da bi kaj ostalo na krožniku.« Nato hitro pohrusta božji dar is za» tuli: »Krožnik je prazen. Halo mesar, bdi še onih deset!« »Oho, kaj pa je to,« zavpije meaer, kazaje na dolgo in debelo Spil jo na krožniku. Pojej še to! Le kar hitro!« »Ne morem,« se brani rragec. »Saj bi se še zadavil SIcer je pa MU* is losa in ne «uda xxamaut ti Vosmaftn grdi, ti Боб mene nčil, da špilja ne spada h klobasi! Kjer je špilja, tam je kiobasa in kjer klo» base ni, tudi špilje nI Ce ne sneš obo» ie, halo!« ИкиАГ In že je mesar tako brcnil kosmatin» ca, da je odletel čez prag in podrl stare planke onkraj plota. Odslej je sladko» enedi vragec zaman požiral sline in ko» prnei po okusnih kranjskih klobasah. Obleka in ljudje Japonska pripovedka. Od sile bogati plemič Jo-To je priredil na svoji posesti veliko večerno veselico. In zato, da bi ljudje vedeli, da spoštuje tudi znanost in umetnost, je povabil razen visokih mestnih dostojanstvenikov tudi znanstvenike in umetnike. Seveda je dobil povabilo tudi znameniti filozof Wu-Ku. Pravkar se je bavil, kakor običajno, s Študijem svojih starih knjig, ko mu je predal sluga Jo-Toa na najfinejši svili napisano vabilo. Nekaj časa je modrijan stvar premišljeval, potem je predal slugi listič rekoč: »Pridem!«. Zvečer, ko so se zvezde bleščale v polnem sijaju in je luna pošiljala svoje žarke preko zemlje in morja, se je vsedel Wu-Ku v svoj čoln in veslal k vili vabilca. A sluge so mu zabranili vstop, ker je bil le v delovni obleki »Povejte svojemu gospodu, da je prišel Wu-Ku,« je zapovedal služabnikom. Izročili so sporočilo. Tedaj je rekel Jo-To: »Popolnoma pravilno ste ravnali Običajev se je treba strogo držati Zunanjost je zrcalo notranjosti, sijaj obleke je sijaj duha. 2al ml Je, a recite možu, da ga takega, kakr-ien je zdaj, ne morem sprejeti.« Nato je Wu-Ku zopet sedel v čoln in odveslal domov. Tam si je izbral najboljžo, najdragocenejšo obleko, z ■l*timi nitmi vezen kimono. Oblekel ga je ïn se vrnil k Jo-Tou. To pot so se sluge priklonile do tai Tako je prišel do gospodarja. Ta ga je peljal skozi vrste svojih kar najlepše oblečenih gostov, mu kazal svoje nasade in zbirke, mu predstavljal gospode in dame, a Wu-Ku je molčaL »Čudno,« je bieknil mlad zelenec, »filozof, ki ne spregovori niti besede!« Naposled so sedli k mizi. Trideset slug je nosilo gostom najizbranejša jedila. Wu-Ku je vzel od vsake jedi nekaj in jo vtaknil v široke rokave svojega kimona. Vsi so z začudenjem opazovali to početje. »Kaj vendar delaš, Wu-Ku?« j«> vprašal Jo-To filozofa. »Svoji obleki dajem hrano.« »In kaj naj to pomeni?« »To je kaj preprosto,« je odgovoril modrijan. »Meni nisi dovolil časti vstopa, pač pa si jo naklonil moji obleki. Iz tega sledi, da tudi jedila niso namenjena meni, temveč moji obleki Pri nas pa spoštujemo človeka, ne obleke. To si lahko zapomniš.« In s temi besedami je zapustil začudeno družba 0 dečku požeruhu Pri neki kmetici je služil mlad pastir, ki je vse pojedei, kar je našeL Vse je preiskal in premetal po hiši vsak kot ga je bil poln, in povsod je imel svoj nos. Kmetica pa je imela v kleti skrit poln lonec sladke jabolčn« mezge in se je bala, da je ne bi deček pojedel. Kakšna bi bila potem Velika noč, ako ne bi mogla delati kolačevl Zato mu je rekla: »Ljubček moj, dozdaj si ml vse pojedel, kar si našel, samo tisto si mi pustil, kar je v loncu, kot bi vedel, da je to najhujši strup. Glej, kako je Bog dober, da te je obvaroval nesreče in hude smrtL Ti bi namreč takoj umrl, da ci le malo tega pojedei Zato pustil L lonec pri miru in se najej rajši krompirja v oblicah, ki je zelo dober.« »Je že prav teta, samo krompir bom pekel in kravo pasel,« odgovori ieček. Drugo nedeljo pa se kmetica praznično obleče, da bi šla k maši, in pravi dečku: »Poslušaj moj ljubček- kaj ti naročim. Zdajle moram k maši, ti pa med tem speci tegale petelinčka, da ga bomo imeli za kosilo. Le priden bodi, da bo vse pripravljeno, kadar pridem. V klet Bog varuj da bi hodil k tistemu loncu. Bojim se za te, da ne bi jedel p/rnat »Vse bom opravil, kakor ste mi naročili,« obljubi deček. Ko je kmetica odšla, dene petelinčka v ponev in hajdi ž njim v peč. Ko je bil petelinček lepo spečen in se mu je napravila rumena kožica, je dejai pri sebi: »Tole kožico bom pojedel, se bo že napravila druga.« In potem je tako dolgo trgal in pokušal, da ni ostalo od petelinčka drugega kakor same kosti. O j, to se je prestrašil mali požeruh! »Kaj bo pa zdaj! Kaj poreče kmetica kadar pride! Gotovo me bo pretepla kakor ajdov snop.« Dolgo je premišljeval, kaj bi napravil, da ne bi bil tepen. In kmalu si jo izmisli bistra glava. »V klet pojdem in se najem strupa. Ce bom mrtev, ne bom tepen.« Hitro gre, pa izprazni ves lonec, tako mu je dišala sladka mezga. Potem pa sede v kot in čaka smrti. Ko pride kmetica domov, ga vpraša: »Kaj si naredil s petelinčkom, ti požeruh!« Gre po palico, ali deček jo začne prositi; »Ne bij me, ne bij me, ljuba teta, eaj bora umrl, ker sem pojedel ves strup!« Teta je bila huda, da je brenčala od jeze, ali kaj je hotela! Ni bilo ne petelinčka, ne sladke mezge, samo prazen želodec. Zato je jedla v oblicah krompir, da je bil potlej mir. Povedal kmet iz Štrigone. »Za koliko?« »Za tri metre. Padel je namreč iz okna in zdaj se je razbil.« * Otroci se pogovarjajo, »Čudno, da mora človek jesti!« pravi Branko. »In čudno je tudi, da vemo, kdaj smo lačni in kdaj smo siti!« »Nu, saj to pa res ni težko vedeti!« se oglasi Mihec. »Če me boli želodec pred jedjo — tedaj sem lačen, in če uae boli po jedi, tedaj sem sit!« » »Striček, danes me je učitelj v šoli pohvalil!« »To je lepo, Jožek. Kaj pa je rekel?« »Učitelj je rekel: ,Vsi ste tepci, Jo« žek pa največji'U * »Mamica, zakaj pa dežuje?« »Zato, da lahko trava in rožice in druge rastline rastejo!« »Zakaj pa dežuje potem tudi na tla» kovano cesto?« Črvivo jaboiko na svetlo?. к<џрљџа^гспкШ Kdfko nesreč in koliko siromaštva ima «voj izvor v alkoholu! Denar, ki ga ljudje »pravijo po grlu gre v milijone. Na žalost smo, Slovenci, na drugem mestu na svetu v uživanju alkoholnih pijač. Poznam rodbino, kjer je oče pijanec. Nočem govoriti o tem. Ta vzgled me uči, da ne bom nikoli t življenju pila alkoholnih pijač. Marica Stančič, uč. I. razr. v Ljubljani. Največji sovražnik našega telesa je alkohol Pijanec se rad prepira in pretepa. Mnogokrat sem že čital o pobojih in umorih, ki so jiih izvršili pijanci. In ves deinar zapravljajo med tem ko njihovi otroci doma nimajo kruha. Zato se hočem, ko bom velik, kar moči izogibati alkoholu! Slavko Jurša, uč. VL rozr. v Gornji Radgoni. Povedati vam hočem zgodbo o pijancu. Nekoč je živel čevljar, ki je bil zelo dober mož A ko se je seznanil z alkoholom ni hotel več delati in vse prihranke je za-pil v gostilni Doma sta jokalii njegova žena in hčerka Toda pijanca niso ganile solze. Pil in zapravljal je tako dolgo, da je naposled zbolel m umrl. Mladima se mora čuvati tega sovražnika. To nas uči tudi list »Mladi junak«. Boris Tevčič, uč. II. гаиг. Sv. Peter v Savinjski dolini. LfciW stric Matici Sam Se ne hodim v šolo, pa me mamica drži za roko, da TI napišem «voje misli in želje. Ves teden se veselim in štejem dneve, da spet slišim »Mlado Jutro«. Vsako nedeljo mi ga mora mamica prečitati, ko sem Se v postelji. Ampak, striček veš, z nečem pa nisem zadovoljen. Zakaj nam pošiljaš »Mlado Jutro« samo enkrat na teden? Jaz bi ga hotel poslušati vsak dam. Moj bratec Fedor pa tudi zelo rad čita tvoj List Zdaj te pa oba prav lepo pozdraviva in ostaneva tvoja zvesta bralca in poslušalca Boris mo vsi vpisani med »Mlade Junake«. Proč opojne pijače! Josip Triplât, rač. V. razr. na Breznici. Bila je nedelja. Ata, mama in brat M šli t cerkev k prvi maši. Kmalu nato u je posvetilo skozi okno v spalnico. Sestra Marica in jaz planeva iz postelje m greva gledat kaj se tako sveti. Zelo sva se prestrašile ko sva videle, da gori naš kozolec. Sestra se je hitro napravila in tekla v cerkev po starše. Gasilci so prišli z brizgatnioo te Doba. Rešiti niso mogli veliko. Pogorel nam je ves kozolec s senom in koruzo vred. Samo vozove smo lahko rešili. NaJ-brže nam je kak hudobnež ali pa pijanec zažgal kozolec. Zdaj smo napravili novega, a imeli smo zaradi požara veliko Škode. Tilka Kepec, oč. IV. nt*, v Dobu pri Domžalah. Alfcofood Je največji sovražnik človeStva. Mnogi, ki so v mladih letih popivaM, moralo zdaj beračiti, ker so vse zapravili. Mnogi pa zboMjo in moraijo umreti. Sklenil sem, da ne boim nikoli pil opojnih pijač, ker nočem škodovati svojemu zdravja. Mitja Domicelj, uč. IV. »ml v Zagrebu, Petrove tri 32. Med najhujše stvari na evetu »pada nflov hol Mnogi pretepi, uboji in celo umori eo priča grozodejstev, ki jih povzroča alkohol Kako nesrečne so tiste družine, kjer je gospodar ali celo gospodinja pijanka. Mnogo ljudi mora zaradi pijančevanja v preranl grob. Otroci se moramo pa še posebno varovati opojnih pijač, ker so za nas še bol} škodljive, kakor pa za odrasle. Črnec Fran jo, uč. ? razr. Sv. Venčeslav, p. Slov. Bistrica. t UvmJ Kdo? Kdo tako s« dere, kdo tako razsaja, da se zemlja trese, la se hiša maja? Kdo? - To je Vinkcrr Gregec, ki tako »e dere. In kako se ne bi, če mu Katra drobni nosek trebi Milanove ročke NaS mali Milan Je fant od far« te prav vnet telovadec Proste telovadne vaje mu ne zadostujejo več, ampak ho» če imeti tudi ročke. Toda ročke s kate» rimi telovadi očka vsak večer so za Milana vendarle pretežke. Kaj si izmisli bistra glavica? Za dva dinarja si kupi v železarni štiri matice od velikih vijakov in jih pritrdi na okrogle palice. Tako si naredi ročke, primerne njegovi moči, in ko zvečer očka nastopi vsakodnevno telovadbo, že stoji naš junak z ročkami v rokah »mirno« ter telovadi z očetom. Po kon» čani telovadbi pravi: »Čez pol leta bom pritrdil na ročaj še po dve matici.« »In leo boš 20 let star boš imel na dva me» tra dolgi palici po 40 matic« se zasme» je očka. П _ Rešitev križa Rešitev dopolnjevalke drozg. Posetidc® Rešitev Gradbeni inženir. Križal jka »Sodček^ Pomen besed Vodoravno: 1. Posoda, 4. Zver, 6. Rastlina zajedavka, 7. Pristojbina za uradne listine. Navpično: 1. Moško krstno ime, 2. Stikališče treh ploskev, 3. Tisto, kar odpade na vsakega pri vplačilu ali pri izplačilu. 4. Gibanje. 5. Dvoživka. Rešitev križaifke »Parnfk« Vodoravno: 1. Kokra, 6. Jadran, 7. Stanka — Navpično: 1. kat, 2. oda, 3. Krn, 4. rak, 5. Ana, 6. JS (Jadranska Straža). Rešitev mozafka 1. ▼, 2. pes, 3. kolač, 4. pelflcan, 5. Velika noč, 6. šivanka, 7. Nanos, 8. vol, 9. č. Rešitev sestavQaB» bared, Breda, Debar. Bistrim glavicam Trgovec z žele živino ne najde numj» ših uteži; le utei 10 gramov ima pri roki Neki kupec pa zahteva 30 g žice. Kako si je trgovec pomagal, da Je kupcu takoj postregel in mu ni bik» treba iskati založenih utežov?