Kako kurimo danes in kako so nekoč
Mi kurimo danes tako, da gori. To je zelo preprosto. Napraviš trske, jih užgeš in nanje polagaš najprej majhna drva, potem vecja in nazadnje lahko skotališ v peč celo štore, stare škatle, polomljena kolesa, prežvekane hlače, ročice, oje, sploh vse, kar ni iz železa. Les namreČ rad gori, železo pa ne in se potaji v peči.
Ko je bil moj stric še železničar, smo kurili tudi s premogom. Premog je črn kamen, ki se je skril pod zemljo, a so ga rudarji našli s svetilkami ter ga privlekli na beli dan. Pri železnici ga polijejo z apnom, da ni preveč Črn. Premog zelo rad gori, če je v ognju. Drugače pa ni za kaj.
Zadaj za Ljubljano jim je zmanjkalo črnega kamenja. Zato sadijo tam baje mah, ki ga posuše in potem kurijo z njim. Takemu kamenju pravijo šota. V Egiptu redijo krave zato, da imajo kravjek, ki ga Egipčani aosijo na sonce in kadar jih zebe, si z njim zakurijo. Eskimi pa segrejejo led ter vročega zmecejo na ogenj. Tak led rad gori, da kar poka. Indijanci nimajo ledu, zato pa love misijonarje, ki hodijo peš iz Amerike v Azijo. ter jih polože na ogenj, da rajši gore.
V večjih mestih kurijo danes tudi z elektriko. To je blisk, ki skače po žicah. Tak blisk ne smes prijeti z roko, ker bi se žica utrgala in bi blisk padel na tla. Blisku, ki skaČe z ene megle v drugo, pravijo strela-Meglo lahko brez skrbi priraemo. Strela se imenujejo tudi orožniki. Kadar ?»f- namreČ bliza k naši hisi kak orožnik. pravi zmeraj nas oce:
»Gromska strela, je že tukaj!<
Elektriko delajo iz vode. V reko postavijo velika kolesa, ki sucejo vodo. Zasukana voda se navije na žico in prižiga Iuči, kjer je temno in se slabo vidi. Ako koga zebe, se zakadi elektrika po žici v peč ter jo segreje. Taka pec ima tudi števec, kjer se latiko nauČe Šteti tisti, ki šc ne znajo in se grejejo.
Na ekvatorju ne rabijo peči in so vse prodali. Ekvator je ši-rok past ki ga ima zemlja prive-zanega okolt irebuha. Na enem zemljevidu je ta pas Lrn, na drugem pa rdeč. Gospod učitelj pravi, da je vseeno, kakšen da je. Ta pas je menda tako vroč, da zbeŽe zamorci v senco ali pa počenejo v vodo, če ga zagleda-jo. Klobase pečejo zamorei kar na soncu. Zato je kurivo tam zelo poceni. Če si sonce zmisli in torkne, osianejo klobase surove. Takrat vlada v AFriki lakota, dokler ne vzdignejo zamorci re-volucije in so klobase pečene.
Sonce  mrkne  takrat,   Če   se postavi  luna  soncu  pod  nos  in sicer tako, da sonce  zemlje  ne vidi.  Takrat   moramo   gledati   s sajastim    steklom,   kako    sonce t išče zemljo in naganja luno. Na~ zadnje jo sonce prežene. Tedaj , se začne sonce svetiti in smeiati. '
Mrka je konec in sajasto steklo lahko vrŽemo za grm. Včasih pa se pri-godi, da sonce pozabi pogledati v koledar in ne ve, kdaj bi mrknilo. Takrat ga reši luna iz zadrege. Luna zapre oči in se postavi na glavo, iiam pa kaže temo. Takrat vidiino samo zemljo, če jo sploh gledamo. Jaz zadnjega mrka nisem mogel videti, ker sem spal. Zato ne verjamem, da je luna mrknila. Mogoče nas je samo potcgnila za nos.
V starih Časih so kurili tako, da so drgniii les ob les. To so delali tako dolgo, da se je les naveličal drgnjenja in se je raje vžgal. Spekel je tistega v roke, ki ga je drgnil in ta je začel kričati na porooč. Potem so prišli vsi na kup in so vrgli goreči les v dračje. Tako so dobili ogenj in so lahko kurili.
Jaz mislim, da je moral tisli, ki je na primer hoteL zakuriti za božič, že o Vseh svetnikih začeii drgnifi les. Na Miklavzevo so navadno vsi po-begnili pod mizo, ker so se bali parkeljna, in pustili les pri miru. Zato se ni vžgal tako hitro kakor bi se moral in so pekli potice šele po božiču. Na tepežni dan so kaj radi Švigali drug drugega. Takrat so drgnili šibe ob hlače in se je pripetilo večkrat, da so se temu ali onemu vnele hlače in je bil ogenj takoj pri roki in pri hiši.
Tako so kurili stari  narodi. ko nas še ni bilo na svetn. Stari narodi        4 še niso bili ioliko pri pameti, da bi šli v trafiko po vžigalice. Moj oče, ki je poznal siare narode, pravi dosiikrat:
»Hrkament, so imeli vcasih ljudje skisanc možgane in grenko pamet! To že danes ve vsaka kura, kako se zakuri!<
»Ni tako, dragi ocka!« sera rekel jaz. »Niti nas gospod učitelj ne ve tega! Zato pa nam je dal tako nalogo, da bi se naučil, kako se zakuri! Zebe ga, to dobro vem! Le iega nc razumem, zakaj ne da take naloge Solskemu slugi, ki vsak dan kuri v šoli! Kaj neki le ima za bregom?«