TnALfouHArl tu MARBUR«! m r hi Iv Tr W 25. številka. mitBeilagejf Maribor, dne 22. i unija 1916. L. tečaj. List ljudstvu v pouk in zabavo. naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne pctitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku Mala stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklanftaje so poštnine proste. K. tiskovnega sprejema naznanil«* Černovice v ruskih rokah. černovice» Padec glavnega mesta najvzhodnejše avstrijske pokrajine ni prišel nenadoma. Poročila o bojih v severni Bukovini in o ogromnem pritisku ruske premoči na naše postojanke pred Cernovicami so vsebovala namige o usodi glavnega mesta. Bukovjne. Rusi so osredotočili ogenj svojih topov na mesto in njegovo obmostje. Posadka obmostja se je v soboto, dne 17 junija morala umakniti pred sovražno premočjo. Po noči so Rusi na več krajih izsilili prehod preko reke Prut in so vdrli v Černovice. Naše čete so mesto zapustile. Ni prvikrat v tej vojni, da so Černovice prišle v ruske roke. Prvič so Rusi vkorakali v to mesto 2. septembra 1914. Takoj so mestu naložili vojni davek 600.000 rubljev. Ta znesek bi morali meščani plačati Rusom tekom 24 ur in sicer v zlatu in Srebru. Zaman je prosil župan popusta. Nato se je podal h generalu grško-katolišld nadškof, kateremu se je po srecilo doseči, da je ruski poveljnik znižal davek za polovico. Drugi dan so meščani nosili zlato in srebro v mestno hišo. Bogatejši so nosili dragocenosti v kovčekih, tudi revnejši sloji niso zaostali, celo berači so prinesli svoje krone Rusom. Žene so vodile otroke, ki so nosili v predpasnikih zlato in srebro. Prodajalne zlatninarjev so se morale odpreti. Vsaka trohica zlata in srebra se je zanesla v mestno hišo. Dne 4. septembra je bila zahtevana svota za 150.000 rubljev prekoračena. Tako se je zgodilo takrat, ko so Rusi postali prvikrat gospodarji v Cernovicah. Rusi pa niso dolgo gospodarili v mestu. Morali so ga prepustiti našim četam, ki so ga zopet zasedle. Vendar se tudi naše čete vsled vojnega položaja, ki se je razvil v Galiciji mesca novembra 1914 niso mogle držati v mestu.. Avstrijsko uradno poročilo dne 27. novembra 1914 je med drugim razglasilo: „Naše čete so mesto Ceri ovice zopet izpraznile." Tako je koncem novembra lins zopet z a gospod;! ril Cer-novicam, kjer je ostal do : olovice februarja naslednjega leta. Avstrijsko uradno poročilo je namreč 13. februarja 1915 razglasilo: „Avstrijske čete so dne 17 februarja popoldne zasedle mesto Černovice," S tem ni bil boj za Černovice končan. Rusi so tisti čas bili v Karpatih, odkoder so vedno silili na severno Ogrsko, katero je junaško in vstrajno branil slavni Boroevič. Ruski pritisk se je raztezal tudi na Bukovino, kjer so se v severnem delu neprenehoma vršili boji. Te borbe so še le takrat ponehale, ko so Rusi po svojem velikem porazu mesca maja 1915 morali zapustiti Galicijo, od katere so mogli obdržati le skrajni vzhodni kot. Od tega velikega poraza so Rusi, če izvzamemo ofenzivo o Novem letu, potrebovali celo leto, da so si odpomogli ter prenovili svojo armado. Ko so se smatrali za dovolj močne, so začetkom junija t, 1. začeli z ofenzivo, ki so jo zastavili ne proti nemški, temveč proti avstrijski fronti. Z največjo silo so napadli avstrijsko levo krilo pri Lucku in desno krilo ob Dnjestru h, Prut«. vS svojo ogromno premočjo so naše čete mestoma potisnili nazaj. Njihovo hrepenenje je pred vsem veljalo Cernovicam. Ker so se naše tamošnje čete morale po junaškem odporu umakniti pred ogromno premočjo in izprazniti mesto, je poslednje prišlo v ruske roke. Zavzetje glavnega mesta Bukovine je predvsem političnega pomena. In ravno to je bil glavni ruski namen. Hoteli so namreč Rusi zopet povzdigniti svoj jako globoko padli vojaški sloves in zato so na vsak način hoteli dobiti v svoje roke kako večje in važnejše mesto, zlasti glavno mesto. Ker so Černovice jim najbližje, so se vrgli na to mesto. Umevno je da jih bodo četverosporazumovi poglavarji zavoljo tega prav laskavo pohvalili in da bodo s to rusko pridobitvijo tudi skušali vplivati na dozda.j še nepristranske dežele. V vojaškem oziru pa padec Cernovic ne pomen j a toliko. Upamo, da bo najd Cernovicami kma-» lu zopet zaplapolala avstrijska zastava. Za naše brate - ogrske Slovence. Ogrski Slovenci imajo v svojem narečju pisan f in izborno urejevali list-tednik „Novine" in nabožni list „Marijin List." „Novine" izhajajo že tretje leto in so že zelo mnogo pripomogle k razširjenju verske in narodne zavesti med ogrskimi Slovenci. Dober in veren narod so naši bratje na Prekmurskem in v Med-murju. Prej so bili v izobraževalnem in narodnem o-ziru skoro popolnoma zapuščeni. Edino „Slovenski Gospodar" in nekateri slovenski nabožni listi ter Mohorjeve knjige so vzbujale med njiimi versko in narodno zavest. Kaj več storiti se v tem oziru pri obsto-čih razmerah na Ogrskem ni dalo in ni smelo. Leta 1914 je vpokojeni župnik in organizator o-grskih Slovencev, č. g. Jožef Klekl večinoma z letnimi sredstvi pričel izdajati „Novine"1 in „Marijin List." Ker pa so se tiskarniški stroški in cene za paj)ir izredno zvišale, so nastale za izdajanje omenjenih listov velike težkoče, Klekl želi ustanoviti lastno tiskarno in si v to svrho nabaviti nove stroje. V. zadnjih „Novinah" se urednik Klekl z milo prošnjo obrača do svojih rojakov in prosi darov ter tudi posojila. Pobiranje darov in nabiranje posojil se bode sklenilo dne 31. maja 1917. Za dobrotnike ogrsko-slo-venskega tiska se bodo brale sv. maše. Štajerski Slovenci in Slovenke! Mi se imjamo za svoj napredek na verskem, narodnem, gospodarskem ter izobraževalnem polju pred vsem zahvaliti našemu dobrorazvitemu časopisju. To, kar je „Slovenski Gospodar" za nas štajerske Slovence, to so „No* vine" za naše ogrske brate. Prosimo naše rojaka: LISTEK. junak Mlakar. Prijatelj našega lista nam piše iz Ptuja: Prav hvaležni smo „Straži" in „Slov. Gospodarju", da sta našo slovensko domovino bolje seznanila z njenim vernim sinom, s slavnim junakom, „nad-poročnikora svetovne zgodovine" Albinom Mlakarjem in z njegovo rodbino. Mi, ki poznamo to pošteno slovensko rodbino in ki znamo ceniti krščanskega, avstrijskega in slovenskega duha, ki že odnekdaj vlada v njej, se odkritosrčno radujemo z njo, da je po svojem junaškem sinu zaslovela daleč po svetu. V proslavo njenega junaškega sina sta tudi mnogo storila „Straža" in „Slovenski Gospodar", za kar jima zlasti Ptujčani javimo svojo zahvalo. Ni sicer ta rodbina po svojem izvoru ptujska; oče Štefan je rojen v slovenski vasi Vrhloga v župniji Crešnjevec pri SI. Bistrici; mati Marjeta je rojena v Uršnih selih na Dolenjskem, sin Albin na Planini na Kranjskem. A vendar pa prebiva ta rodbina že precej let v Karče vini pri Ptuju, kjer se je udomačila. Dom, ki si ga je Mlakarjeva rodbina ustanovila v Ptuju, je krščanski in slovenski. V niem sta visoko v čislih dve dragoceni svetinji našeg*a ljudstva, krščanska vera in slovenski materni jezik. Prepošten je vsak član te rodbine, jda bi bil kdaj, le za hip zavrgel eno izmed teh svetinj. Vsi otroci so bili na šolah, tudi nemških, .vedno vpisani kot slovenski in slovenski jezik je ve- dno bil ter je domači občevalni jezik. Molitev stari-šev v slovenskem maternem jeziku vedno spremlja o-troke kot angel varuh, in gotovo je velik del veleči-nov, ki jih je izvršil sin Albin, pripisovati tej molitvi Pobožna mati gospa Mlakar je iskrena eastilka najsvetejšega Zakramenta, katerega pogosto sprejema in pri katerem prosi božjega varstva in blagoslo-v m svoji rodbini, svojim otrokom, ziasti svojemu Albinu. Takšna je rodbina, iz katere je izšel slavni slovenski junak Albin Mlakar: krščanska, avstrijska i o slovenska. Glasovi z bojišča Sv. maša pod zemljo. ■M i ».'.¿iS (Črtica z bojišča solnčnega juga.) V resnici je to nekaj nenavadnega: Par metrov od sovražnika, pod zemljo, daritev Gospodova! Oltar: Priprosta miza, pogrnjena z belim prtom, na, njej veliko sv. razpelo in nekaj svetih podob. Vse v lepem zelenju, mično okrašenq( z naravnimi, (hihtečimi cvetlicami, kiatere so skrbno oskrbljene in : ridno menjane od trde roke bojevnikov. Ob svitu električnih lučic, katere neprenehoma gorijo na oltarju, se vidi vse nekako čarobiio, nehote se te poloti misel ob pogljedu na Križanega: „Me-mento mori!" — „Spomni se smrti!'" Tukaj išči tolažbe!" Pričetek. Truma ljudi že čaka. Verniki so zagorelih, o(d solnca ožganih obrazov. Na njih ni praznične obleke, ne liSpa: med njimi ni smeha in šal; tu so možje-bojeviniki. Kolikokrat so smrtonosne krogle žvižgale okoli njih glav, neštetokrat je manjkalo samo za las in še so ušli smrti: in sedaj se gredo Njemu zahvalit. Pride duhovnik! Množica se razdeli na dvoje, da ima svečenik dovolj prostora. Podčastnik mu odpre kovčeg, v katerem se nahajajo potrebne mašniš-ke stvari, obleka, kelih itd. Sivo suknjo zamenia s talarjem, vojaško kapo z mašniško. Sv. maša se začne. iPazno in mirno sledi vse slehernemu delu, le ustnice se skoraj nevidno pre-mičejo v globoki molitvi . . . Glas zvončka se pretre-i sujoče odbija od sten votline . . . Konec . . . Mašnik se obrne proti množici ter. v večih jezikih vspodbuja zbrane k hrabrosti in zvestobi do cesarja in domovine. ; Nato pa se oglasi iz sto grl: „Bog ohrani, Bog obvari ., . .!" In nad zemljo, par metrov od tamkaj, boj —< divji boj. Po zraku sikajo krogle, razpokajD šrapne-1i, granate se zarivajo v zemljo — ' razpočijo <— v zrak se vzdigne val dima, pomešan z zemljo, kamenjem in tudi krvjo. Toda radi tega se niti najmanjša mišica ne gane, nekaj vsakdanjega je, navadne slike vojske^ Truma se razide vsak na svoje določeno mesto Z novim pogumom, z novo hrabrostjo gremo zopet v! krvavo borbo. Vse nas navdaja le ena misel: Smrt izdajalskemu Lahu, smrt vsem sovrag >mi mile naše Avstrije! Iskrene pozdrave dragim v domačiji pošiljat» iz strelskega jarka: Stanko Pola.nčič in Lenart Mq-lek, četovodja. Prispevajte po svojih močeh k skladu za ojačenje o-grsko-slovenskega tiska. Vsak vinar, ki se bo daroval za Slovence na Ogrskem, je delo krščanskega u-smiljenja. Tudi najmanjši dar bo sprejet z veliko hvaležnostjo. Mnogo pat pomaJgamo tudi s tem, če si pridno naročujemo „Novine." Naročnina in darovi se pošiljajo na naslov: „Klekl Jožef, vpok. pleb. v Ce-rensovcih, Cserfold Zalamegye, Ogrsko." Na leto znaša naročnina samo 3 K. Prav toplo priporočamo ta list, da ga z naročnino prodprejo vsi domoljubi! Blago delo bo storil vsak, kdor bo temu kulturnemu in nesebičnemu namenu kaj daroval. Na pomoč naj bi priskočile tukaj posebno vrle naše 'Marijine družbe in tudi posamezniki. Darovi naj se pošiljajo na zgoraj omenjeni naslov. C. g. Klekl končuje svojo prošnjo: „To je naša prošnja. V Jezušovo Srce jo položimo po rokah Dev. Marije i sv. Jožefa z tem popolnim vupanjom, ka jo dragi Slovenci ne odbijete." Zopet slovenski duhovnik zadet od laške granate. Na binJcStni ponedeljek so zahtev..h laški izstrelki novih žrtev, med katerimi je bil zoost slovenski duhovnik. Pred cerkvijo v St. Petru pri Gorici je stal č. g. Anton Bratina, vikar v pokoju in jo ravno pripovedoval Sempetercem, kako bo treba še ta mesec pokositi seno Tedaj prileti laški izstrelek, in zadene č. g, vikarja Bratino. Vikarja so prenesli takoj v dom „Kmetijskega društva", kjer mu je č. g. dekan dr. Fr. Knavs podelil sv. poslednje olje. Rešitev ni bila mogoča, Rana je bila prehuda. Kmalu nato je izdihnil. Poleg njega je bilo ubitih še drugih pet oseb, 15 pa ranjenih. Pokojni je bil sin plriprostih kmečkih starišev iz Št. Tomaža pri Ajdovščini; rojen dne 20.. junija 1852. Kot vikar je nad 20 let služboval na svetovno-znanem Doberdobu.. Bil je v vednem stiku s taimkaj-šnjimi begunci, koje je tudi velikodušno podpiral. — Bil je natančen gospod v vseh rečeh, zelo spreten in fin gospodar, a do vsakega pravičen! Na zunaj ni ka,zal čustvenosti, bil je možkega značaja, a gojil je iskreno ljubav do Boga, do presvetih Src Jezusa in Marije, koji ganljivo pozivlje v svoji oporoki, a ljubil je tudi svoj slovenski rod in svoje ljudstvo, koje-ga se je spomnil z znatnimi volili. Rajni se je udeleževal preporoda krščalnsko-soeialne misli na Goriškem in je naše organizacije pridno podpirali. Ponižni gospod pokojnik je v svoji oporoki naroČil: „Duhovnega pogrebnega nagovorai si ne želim, ampak tem bolj pobožne molitve, ker ga nisem vreden in sem v življenju mnogo zamudil radi boleh-nosti, torej prosim prizanesljivosti in ne nevredne hvale!" Zgodi se tako! Problagemu pokojniku ostani med nami blag, prijateljčki molitveni spomin! Vsemogočni usmiljjetai Bog mu bodi plačnik! Italijanske granate so torej letos ubile že tri slovenske duhovnike, ki v najhujšem sovražnem ognju niso zapustili svojih ovčic: č. g. Fabijana pri Sv. Luciji, č. g. frančiškana o. Ambroža, branitelja svetišča na Sv. Gori, in sedaj č. g. Bratina. - Nesmrtna jim slava! Peroeid. Kreplje na Krasu, dne 8. junija 1916. Minulo leto sem podpisani v tem listu opisal »Peroeid«, katerega se rabi tukaj že več let za škropljenje trt proti peronospori. Dopis je dal povod, da mi je neka oseba iz Slovenskega Štajerja pisala, kako da jaz peroeid hvalim, ko pa vendar ni za nič in da je bilo veliko vinogradov v tamoš-njih krajih vničenih. Onim, ki so trte škropili s perocidom. škropljenje taje ni nič koristilo. Dobro, sem si mislil, ko sem pismo prečital; toda dober peroeid ni bil kriv, da so trte bile gole. Mogoče je bilo dvoje: ali je bil peroeid pokvarjen, ali pa niso vinogradniki škropljenja pravilno izvrševali. Pozneje sem poizvedel, da je pri onih, ki so imeli trte gole, dajal navodilo za pripravljanje perocida in škropljenje nek naobražen veščak in ta gospod, ki je trte sam škropil s perocidom, je pozneje tr dil, da mu je peroeid koristil v vinogradih njego-j vih učencev pa škodoval. Iz tega bi se dalo skle-| pati, da je pri onih, ki jim peroeid ni koristil, bil | slab peroeid vzrok neuspehov. Veliko je pa tudi vinogradnikov po različnih deželah, ki jim je ravno peroeid v boju proti peronospori koristil. Peroeid je v nekaterih krajih, osobito po Ogrskem ravno tako poznan kot galica. Peroeid je sredstvo proti peronospori, ravno tako kot galica. Pred galico pa ima po mojem mnenju in mojih izkušnjah peroeid v mnogih ozi-rih prednost. Kakor mi je dosedaj znano, osobito v onih krajih, kjer jim ni koristil, niso t e-kočine pravilno pripravljali, čeravno jih je o tem podučeval poseben strokovnjak. . Omenjeni strokovnjak ¡¡h je najbrž učil, kakor se je on naučil iz knjig in spisov, ki dohajajo med ljudstvo. Skušnja, kako se perocidovo tekočino pravilno napravlja, je pa ravno nasprotno dokazala, kakor učijo razne knjige in spisi. Lansko leto, kakor je meni znano, je peroeid škodoval v tistih vinogradih, kjer so peroeid trosili v vedo, medtem, ko so sami ali kak drug vodo s palico mešal. Ne- ' kateri vinogradniki so v to mešanico takoj prilili ' apna in tako škropili trte. Če so se takim trte požgale, ni čuda, kakor tudi ni nobeno čudo, če peroeid ni koristil onim, ki so tako tekočino tudi ; [ pustili ležati, predno so jo rabili, po ve 5 dni. Pe- ; , roeid, ki se vsede na dno posode, četudi je v vo- , • di, se nezadostno raztopi. ] Pravilno perocidovo tekočino je treba po mo- j f jih skušnjah tako-le napraviti: Na 100 litrov vode ; se mora vzeti 2 do 2 en pol kilograma dobrega j perocida št. 1. Peroeid naj se dene v vrečico tako ' kot galica. Vode pa mora biti pri topljenju perocida vsaj okoli 50 litrov in ne sme biti premrzla ' ali tudi ne gorka. Ker je peroeid za raztopljenje neroden, ga je treba poprej na solncu nekoliko po- ! sušiti in segreti, predno se ga dene v vrečico. Ko je vrečica v vodi. se jo mora večkrat stresati, in tako p-r.Ti - vb Hnt-b raztopi. Spreten člo- vek ga stopi tudi v 12 urah. Ko je peroeid raztopljen, je treba vzeti na vsak kilogram perocida en kilogram vgašenega dobrega apna. Tem več dni kot apno stoji pred rabo v vodi, tem boljše je. Tudi apno je treba večkrat mešati. Ko je peroeid raztopljen in obenem tudi apno, n)j se obe tekočini skupaj zmešate. Dobro je, da tudi ta mešanica nekoliko ur stoji, predno se jo rabi. Treba jo je večkrat premešati. S tako tekočino se naj trte škropijo, pa ne tedaj, ko je preveč vroče, pa bo gotovo koristilo proti peronospori. Tukaj pri nas nadzoruje škropljenje s perocidom c. kr. vinarski nadzornik od c. kr. namest-nije v Trstu. Dne 8. junija si je ogledal s perocidom škropljene trte in kako se napravlja tekočina. Priznal je, da trte dobro zgledajo in se tudi one, ki so bile lansko leto s perocidom škropljene. odlikujejo z lepo rastjo in obilnim nastavkom. Anton Tavčar, tajnik Gospodarskega društva v Krep-ljah na Krasu. Opom.ba uredništva: Kakor je razvidno iz tega spisa g. Tavčarja, še vprašanje o pe-rocidu ni rešeno. Večje število slovenskoštajerskih vinogradnikov se je lansko leto izrazilo proti rabi perocida. G. Tavčar pa dokazuje s svojo skušnjo, da se da tudi s tem sredstvom doseči uspehe? ako je peroeid dober in se tekočina pravilno pripravlja. Lretošnja letina in njena vporaba. Izšla je cesarska naredba, kji določuje, kake bomo spravili, razdelili in porabili letošnjo žetev in stročnice (fižol itd.). V splošnem ostane vse pri starem, Vse žito in stročnice je z ločitvijo od zemlje zaseženo v korist države. Med žito spada: pšenica, pira, rž, soršica, ječmen, ajda, oves, sirk, koruza vsake vrste in mešanica vseh raznih žitnih vrst K stročnicam spadar jo: grah, fižol, leča in grašica, K o r u z aln stročnice, vkolikor se porabijo kot zelenjava, st a izvzeta od z a, p 1 p, n i t v a Posestniki zaplenjenega žita in stročnic morajo skrbeti, da se oboje dobro shrani. Kmetje bodo tudi letos smeli obdržati toliko žita, kar ga potrebujejo za lastno in poselsko prehrano in sicer ga sme-io obdržati v isti množini kot liani. Koliko smejo prihraniti semenskega žita. bo določila gosposka. Nova paredba pa prinaša marsikatero novo odredbo prisilnega značaja in sicer, kar se tiče spravljanja in razdelitve letošnje letine, že pred dalje časom je gosposka ukazala povsod popisati površino obdelane zemlje, nato je cenila letošnjo žetev; hoče namreč dobiti boljšo Statistiko za svoje žitno gospodarstvo in uvaja cesarska naredba novo dolžnost: kmetje so dolžni opraviti nekaj, mlatve za po-skušnjo iij,jjatančno zapisati, koliko so naže-1 i in koliko n a m 1 a t i 1 i. Kako smo se imeli spodnještajerski fantje v o-ienzivi proti izdajalskemu Lahu? Dne 21. maja zjutraj smo ga prvikrat napadli. Srečno smo dospeli na prvi grič, kjer nas je pa začel grozno pozdravljati. Nastal je tak ogenj iz sovražnih navadnih in strojnih pušk, da smo dobili povelje: ..Ne naprej!" Pa mi Slovenci nismo poslušali tega povelja, ampak smo kljub neznosnemu ognju drveli naprej, pred sovražnikovo žično ograjo. Tam pa smo ležali v neki dolinici zjutraj od 8. ure do 4. ure popoldan. Kar naenkrat' so zopet zagrmeli naši topovi,' sipali so hud ogenj. Kamenje in zemlja se je kadila po zraku kakor v jeseni megla. Tudi mi smo planili naprej v tem črnem dimu proti sovražniku in smo vpili „Hura!" Sovražne strojnice so gromele, a mi smo pa z vso naglico raztrgali žično ograjo, pri-hruli v sovražno postojanko ter mu zagrabili strojnice, puške in tudi veliko infanterije. To dela slovenskih fantov pogumnost in korajža! Hura, hura! To je naša zmaga! Drugi dan se je celi dan razlegal glasni „hura!" po sovražnikovi zemlji. Tuintam so se nam še močno ustavili, pa naše puške in bajoneti so jih še vsakokrat tako prestrašili, da se nam je udal ali se pa podal v beg, da so ga komaj noge dohajale. T čile o s m o o r v i s to p i 1 i n a italijansko zemljo. Za spomin imamo par tisoč u-jetnikov, nekaj topov in strojnih pušk ter veliko drugega vojnega gradiva. Dragi slovenski očetje in matere! Bodite ponosni, da imate sinove, o katerih se prepeva: Nezmajgovna mi četa smo, brez straha in trepeta smo, pred nami pade vsak sovrag. Slovenec hraber je vojak! Tisoo pozdravov vsem bralcem „Slovenskega Gospodarja" od mladeničev 87. pešpolka, ki se nahajajo pri 11. stotniji: Klinasr Franc, Svetina pri Celju; Krajnc Franc, Sv. Jakob; Bogša Ferdinand, iz Starecesto pri Ljutomeru; Vrbovšek Ivan, Tinjsko pri Zibiki; Reih Franc, Sardinje pri Ormožu; Hva-lič Franc, Raldgona; ^Appel 'Oskar, četovodja iz Gradca. Na vrhovih pred Lombardsko ravnino. Josip Krajnc, doma iz Crmlenšaka, župnije Sv. Rupert v Slov. gor., nam piše: Kakor Vam je znano, je doživel polentar sedaj grozen poraz v južnih Tirolah. Ko bi Vi doma videli, kakšne postojanke je imel, bi rekli: Tukaj pač ni mogoče predreti! . lPa vendar je šlo. K temu nam je pripomogla naša izvrstna artilerija, ko je sipajla noč in dan grozno točo granat. Gromelo je tako hudo, da je bil strah in polentarji so kar besneli od sile. Proti naši ofeinzivi so dobili na glave železne klobuke, da bi se ložje varovali pred našimi kroglami. Pa to vse jim ni nič pomagalo drugega kot divji beg ali, kakor navadno naredijo: roke v zrak. Sedaj že vadimo v daljavi Lombardsko ravnino. Ljubeče pozdrave Vam pošiljamo v drago nam slovensko domovino sledeči Slovenci: J. Sket, kadet; Ignac Sever, narednik;/' Josip Volaiušek, četovodja; Ivan Jazbec, desetnik; Jakob Polak, desetnik; Rud. Jazbinšek, poddesetnik; J/akob Murko, poddesetnik; doma od Sv. Ruperta v Slov. gor.; pešec Franc Ši-lec in Josip Krajnc iz Crmlenšaka. Kadorna uravnava svojo fronto. Marko Harb, doma od Sv. Marjete ob Pesnici, nam dne 4. junija poroča z južnega bojišča; Fantje tretjega (ali železnega) kora se borimo kakor levi zoper sovražnega polentarja. Minilo je že leto dni, odkar se je začel zaganjati v naše dobro zasedene postojanke. Ko je prišla obletnica njegove vojske, so mu zapeli naši 30.5 cm možnarji zadnjo slovo iz tirolskih planin. Poprijeli smo tudi mi slovenski fantje za naše dobro pripravljeno orožje ter se podali proti sovražnim postojankam. Ni se nam bilo potreba dosti ustavljati laški premoči. Lah je pustil vse,, kar je imel in zbežal kakor divja žival proti njegovi deželi. Žene, otroci, starčki in njegovo vojaštvo beži, pred močnimi našimi četami, da se niti ne morejo ustaviti. V notranjosti dežele se strahoma povprašujejo, kaj da je. Odgovori se jim, da prihrulijo za njimi mogočne avstrijske čete. Ko je tudi do njihovega kralja prišlo poročilo, je povprašal svojega ar-madnega poveljnika Kadorno, kaj dela, da mu čete tako bežijo. Odgovoril mu je, da mu ne pomaga ničesar drugega več, kot tako dalleč bežati, da bo u-ravnal fronto. Kadorna torej sedaj svojo fronto „uravnava." Zaupajmo pa., če nam da ljubi Bog zdravje in srečo tudi za,naprej, /da mu še bomo njegovo fronto dalje uravnali, kakor do sedaj, in se v kratkem veseli vrnili kot zmagovalci. Bog naj živi našega milega cesarja in domovino! Živijo Slovenci! Na veselo svidenje vsem vrlim slovenskim fantom! Pozdravljamo pa tudi vse čitatelje „Slovenskega Gospodarja" in „Straže" tukaj nahajajoči se Slovenci peš.nolka štev. 47: desetnika Karol Cehner iz Jarenine in Ljudovik Pšeničnik od Sv. Marjete ob Pesnici, poddesetnik A. Tišler iz Ceršaka, pešci Ignac Murko in Anton Per-ko iz Gornjih Žerjave, Alojzi Januš in Kari Se! n Leiteršperga pri Mariboru, Marko Harb in drugi. J Kmet mora svojo žito in stročnice ponuditi voj-nožitnemu zavodu. Deželna politična oblast bo izdala podrobne predpise o prevzemanju zaseženih pridelkov. Novo je to-le: Deželna politična oblast lahko določi, da morajo v kakem gotovem ozemlju vsi ali vsaj več kmetovalcev skupno (menda zmlatiti in posušiti) v nekem gotovem času neko gotovo najmanjšo množino posameznih žitnih vrst. Tistemu kmetu, ki bi svoje od oblasti zahtevane množine pravočasno ne oddal, bodo to vzeli s silo in ob enem znižali ceno za 10 odstotkov. Porabo v posameznih deželah uredi deželna politična oblast, ki si lahko ustanovi poseben posvetovalni odbor prisednikov. Porabo po posameznih občinah lahko uredi gosposka ali pa tudi občina sama. Za te posle si tudi ti dve oblasti lahko izbereta stalne prisednike ali strokovnjake, občine pa vse te posle lahko izroče posebnemu odseku. Podrobno prodajo vredijo tudi te tri oblasti. Ker okrajna glavarstva vsled pomanjkanja u-radništva ne bodo zmogla vsega ogromnega dela. bodo dobila posebne okrajne žitne nadzorni-k e, ki bodo po občinah lahko od hiše do hiše nadzorovali oddajo in v porabo žita. Kazenska določila so tudi predrugačena. Radi presto; ka in pri vrednosti nad 500 K radi pregreš-ka bo kaznovan, kdor bi vedoma kupil zaplenjene zaloge od takega, ki nima pravice za prodajo. Odslej bo kaznjivo tudi večje kršenje ali zanemarjanje dolžnosti, ki bi jih zagrešil pooblaščenec vojnožitnega zavoda. Kmetovalca., ki bi bil kaznovan zaradi skrivanja ali poškodovanja zalog ali vsled prestopka predpisov o porabi, se lahko postavi pod nadzorstvo od gosposke določenega zaupnika in se mu lahko ukaže, da temu zaupniku na vsakokratno zahtevo pokaže svoje zaloge in pove, kako jih je porabil. V posebno obtežilnih okoliščinah deželna politična oblast kmetovalcu lahko vzame ugodnosti, ki jih ima kot samo-preskrbovalec. Oddaja ko v i nas te ga -oro dja in posode. Ministrstvo je izdalo odredbo, da se mora orodje in posoda, ■ tki je narejena iz važnejših, v vojni potrebnih kovin, oddati. Odredba, ki je izšla dne 17. junija, določa, da se mora oddati kuhinjska posoda in orodje iz nikla, bakra in medenine, navadni predmeti iz nikla in bakra, \n. pr. kotli (za pranje, vkuhavanje sadja, svinjski kotli, poljski kotli, kotli za vodo pri štedilnikih), kakor tudi druge bakrene posode za vodo in kopanje, navadne plošče pri pečeh in enaki predmeti iz bakra, medenine ali bakrenih mešanic, uteži iz medenine (a samo take, ki v posameznih kosih tehtajo več kot pol kilograma), varnostni drogi za preproge, medeni ročaji pri stopnicah, ki se lahko odvzamejo. Oddaja se bo tako uredila, da se bo najprvo z javnimi razglasi naznanilo dan, kedaj se morajo ko-vinasti predmeti oddati. Oddajalo se bo pri nahirali-ščih, ki se ustanovijo v vsaki občini in po potrebi še tudi v občinskih okrajih ali okrajnih delih. Tamkaj bo reči prevzemala uradna komisija ter jih na podlagi od naredbe določene odškodnine cenila. Kdor prinese posodo, sprejme potrdilo o tvarinski teži in o nafčinu odškodnine. Odškodnino samo bo odkazala vojaška oblast, izplačala pa se bo potom občine. Ako lastnik posode isto neobhodno potrebuje v svojem gospodinjstvu ter prosi, da bi se ga od oddaje oprostilo, ali prosi za odlog oddaje, da. si more poprej novo nakupiti, odloči prevzemna komisija, ali se prošnji ugodi ali ne. Prevzemna komisija in posebna kontrolna komisija bosta pri posameznih gospodinjstvih nadzorovali, ali se je vsa zahtevana posoda oddala. Ako se oddajni dolžnosti namenoma ni zadostilo, lahko sodnija dotičnega kaznuje z globo do 20 tisoč kron. Druai prestopki glede uradno odrejene oddaje se bodo kaznovali po politični oblasti z zaporom do 6 mescev ali pa z denarno globo do 5000 K. Važno je v tej ministrski odredbi, da lahko vsak, kdor nekatere dele kuhinjske posode nli orodja neobhodno potrebuje, n. pr. svinjske kotle, kotle za vodo pri štedilnikih, prosi, da se ga oprosti od oddaje. ali pa se mu vsaj da odlog za oddajo, da si za-morc najbaviti novo posodo iz druge tvarine. Prevzemne komisije so pri okrajnih, glavarstvih, kamor se naj naslovijo tozadevne prošnje. Rusko bojišče. Dne 4. junija se je pričela ruska ofenziva proti naši fronti. General Brusilov, sedanji vrhovlni poveljnik južne ruske armade, je nava,lil z veliko množino vojaštva, z ogromnim številom topov, strojnih puškin streliva na našo armado na črti od rumunske meje do Pripjet-močvirja v Poljesju. Fronta, na kateri je Brusilov s svojo ogromno premočjo napadal, je dolga, nad 400 km. Naši so sicer bili na rusko ofenzivo pripravljeni in so čakali sovražnika v močno utrjenih okopih, toda število moštva ni povsod zadostovalo, da bi na. celi črti ustavili ogromne va!o\ s naskakujoče ruske armade. Pomembnejše vspehe so dosegli Rusi v Bukovini in v Voliniji, torej na naših skrajnih krilih. Kakor že na uvodnem mestu poročamo, so Rusi ]>o večdnevnih krvavih bojih dne 18. junija vkorakali v Cernovice,. katere je naše vojaštvo izpraznilo. V Voliniji pa so Rusi, posebno kozaški oddelki, po za-sedenju trdnjav Dubno in Luck, prodrli precej daleč proti zahodu v prostor rek Lipa (pritok Styra), Luga pritok Buga), Turija in Stolioda (pritoka Pripjela). V središču, t. j. od izliva Styra v Dnjestr do gališ-ko-volin.ijske meje, se sicer vrš jj im restani hudi boji, a naši se držijo krepko in neomajno. V tem prostoru so Rusi prodrli dalje proti zahodu edino pri kraju Višniovicki (severno ouj Bučaca;. Rusi so od 4. junija, do danes zasedli na naši strani sledeča mesta Cernovice, Bojan, Saidaigorp. Snyatin, Zaleščyki, Horodenka, Bučac, Dubno in Luck. Ruska in druga nam sovražna poročila pravijo, da po padcu Cerno-vic velja glavni sunek ruske armade Lvovu in Kolo-meji. Verjetno je, da je tje naperjeno rusko stremljenje, toda pot je še daljna in na tej poti stoji naša hrabra, ojačena armada. Rusi bi seveda tudi radi pritisnili na Rumunijo in jo nalhujskali na nas. Zdi so pa, da bo rumunska vlada ohranila mirno kri in hladno glavo ter bo ukrotila rumunske vojne hujskače .. . Dogodki lia ruskem bojišču. Od zadnjega našega poročila so se boji na ruskem bojišču sledeče razvijali: Dne 14. j u 11 i j a: Severno od Černovic smo ruske napade odbili. Sovražnik je na črti Horodenka—Snyatin prodrl bližje Kolomeji. Ob Strypi (pri Visniovicku severno od Bučaca) izredno krvavi boji. Na severnem krilu ob Styru sovražnik odbit. Dne 15. junija: Boji na celi črti. Južno od Dnjestra odbili napad ruske konjenice. Zahodno od Visniovioka krvavi boji. Naši vjeli 400 Rusov. V Voliniji ob rekah Stohod— Styr sovražni prehodni poizkusi odbiti. Dne 16. j u 11 i j a: Ljuti boji zahodno od kraja Višniovicki in v Voliniji v prostoru Styr—Stohod. .(Stvr in Stohod sta pritoka reke Pripjet.) Dne 17. junija: Posadka utrjenega obmostja pri Cernovicah se je morala ta dan pred osredotočenim sovražnim ognjeni in veliko rusko premočjo umakniti. Po noči je izsilil sovražnik prehod čez reko Prut in je vdrl v Cernovice. Naše čete so izpraznile! mesto. Pri Visniovicku naši topovi preprečili sovražni napad. V Voliniji so se naše čete vspešno borile. V prostoru severno od Lipe (pritok reke Styr/ in pri krajih Gorohov in Lokači smo pridobili ozemlja. Vjeli smo čez 900 mož. Dne 18. junija: V Bukovini, ]>ri Cernovicah in v Vzhodni Galiciji nobenih posebnih dogodkov. SevernovZhodno od kraja Lopučno, ki leži severno od Tarnopola na. gališko-volinijski me i, je naš polk št. 44 kljub veliki sovražni premoči s ¡.omočjo artilerije odbil sovražni napad. Rusi so tu napadali v deveterih naskakujočih vrstah. Sovražnik je imel grozne izgube. V Voliniji odbili sovražne napade. Ob gornjem Stohodu pridobili prostora. v # Zadnji boji za Cernovice. O zadnjih bojih za Cernovice se poroča: Rusi so obstreljevali obmostje pri Cernovicah s težkimi in najtežjimi topovi, Siloivitost artilerijskih bojev je bila. vejdno večja. Sovražnik je skozi 26 ur neprestano obstreljeval "naša kritja obmostja severho od Sadagore in južno od Bojana. Naše obrambne čete so vstrajale neposredno pred vrati Černovic in v okopih Mahala notri do pozne noči, Vsled hudega ruskega artilerijskega ognja je bila. obrambna sila obmostja strta in ruska pehota je izsilila na več mestih prehod čez reko Prut. Tudi še sedaj, ko so se že valile ruske čete čez reko Prut, ni pojenjal uprav peklenski ogenj ruske artilerije. Binkoštne praznike in cel naslednji teden je divial boj neposredno pred Cer-novicami. Na binkoštno nedeljo so začele padati prve ruske granate v Cernovice. Mestno prebivalstvo je prišlo do prepričanja, da je mesto v nevarnosti in je začelo trumoma bežati iz mesta. Na binkoštno nedeljo in ponedeljek je hudo razsajala ruska artilerija v ulicah in cestah Černovic. V noči od pondeljka na torek so Rusi poskušali vdreti v mesto od severno-vz-hojdne strani. Po polnoči je pričel ruski bobneči artilerijski ogenj na naše postojanke in v infanterijskih napadih, ki so nato sledili, so prišli Rusi blizu našim postojankam ob reki Prut. V zadnjem trenotku so ie še našim posrečilo ustaviti ruski napad. V noči od torka na sreilo je naperila ruska artilerija svoj ogenj na obmostje Zuezaku. Boj za obmostje je bil vedno hujši in sledil je infanterijski napad drug za drugim. V 10 do 16 rojnih vrstah je napadala ruska infanterija. Naskok je sledil naskoku, dokler se je še moglo držati obmostje. Ko je pa. ruski neprestani artilerijski ogenj stri obrambno silo obmostja, je bilo izdano povelje. da morajo naše čete zapustiti obmostje, nakar ie oddelek ruskih čet generala Lešicky vkorakal v Cernovice. Listine, arhive in knjige državnih uradov so spravili že v pondeljek zjutraj v mesto Dorno-Vatro, istotako vse zbirke. Vsled obstreljevanja mesto ni mnogo trpelo, — kajti Rusi so obstreljevali samo kolodvor in bližnjo okolico. Kolodvor je v razvalinah. V Cernovicah in v sosednih mestih in krajih so ostali samo meščanski brambovci. OgEOiiiue ruske i/gube. Nizozemski list „Nieuvve Rotterdamscae Cour •• piše, da so imeli Rusi od 4. do 17. junija 1916 okrog 800.000 mož izgub. Izgubili so posebno mnog"1 častnikov, Samo v odseku generala Lešetickega (v odseku od Stryj>e do rumunske meje) so padli 4 generali, 3 so pa težko ranjeni, med njimi sta se naliajala 2 zborna poveljnika. V celoti je padlo 14 generalov, oziroma so bili težko ranjeni; polko vrni h poveljnikov, je padlo 17, 8 jih je ranjenih. Stotnikov in poročnikov je primeroma tudi več pajdlo, kakor v prejšnjih bitkah. — Rusi so z ognjem strojnih pušk zopet gonili svoje vojake; med njimi zelo stare in zelo mlade, na naskok. Vse rezerve so že zapletene v boj; pripeljali so na. bojišče tudi ves bojni material. Topništvo in ženin vodijo Belgijci. Sploh se- opaža, da je pri sedanji ofenzivi prihitelo Rusom mnogo francoskih, angleških in japonskih častnikov na pomoč. Rusi o naših izgubah. Rusko uradno poročilo z dne 15. junija pravi: „Oienziva generala Brusilova se je včeraj nadaljevala. Na raznih točkah fronte smo zarobili včeraj nove vjetnike in zavojevali vojni plen. Sovražnik na več mestih svoje protinapade nadaljuje ter- se v svojem novem ozemlju ustaljuje. Po dosedaj dopolnjenih poročilih je natančno število vojnih vjetnikov in vplen-jenega vojnega gradiva sledeče: 1 general, 3 polko-vni poveljniki, 2467 častnikov, približno 150.000 mož. 163 topov, 266 strojnih pušk, 131 metal za bombe in 32 metal za mine." En dan poprej je rusko uradno poročilo trdilo, da je vjetih 120.000 Avstrijcev. Ker je skoraj nemogoče, da bi sovražnik kar en dan vjel 30.000 mož, vidimo, da so ruska poročila o naših izgubah veliko pretirana. Brusilova armada. Vojaški strokovnjak polkovnik Immainuael piše o ruski napadalni armadi: Vrhovni poveljnik fronte od Kolkov na Styru do rumunske meje je general Brusilov, naslednik onega nesrečnega poveljnika ruske karpatske ofenzive Ivanova, ki je svoje čete že tudi dvakrat, v septembru-oktobru 1915 in ob Novem letu 1916 pognal proti Styru, Strypi in Dnjesfcru — brezvspešno in z ogromnimi izgubami. Brusilov je že od japonske vojne sem na dobrem glasu: v Rusiji ga smatrajo za vojskovodjo, pri katerem se druži drznost z vojaškim talentom. Njemu so podrejeni general Serbatrev kot poveljnik desnega krila z glavnim stanom v Rovnem, general Saharov v središču pri Tarnopolu, general Lešicky kot zapovednik levega krila v Bukovini, Ruske navedbe o številu pri ofenzivi nastopajočih čet, ki so sicer nezanesljive, pravijo, da razpolaga Brusilov na fronti z 1'/« milijona mož in da ima neizčrpne zaloge municije. Baje so Rusi čez zimo zgradili v Voliniji in v Besarabiji vse polno novih cest in železnic, da hitreje spravljajo vojaštvo na razne kraje. Ruska ofenziva je morala predčasno pričeti. Polkovnik Repington piše v listu „Times": Ruska ofenziva se je morala preje pričeti, kakor je bilo nameravano, ker so Italijani in Francozi izjavljali, da ne morejo več vzdržati pritiska avstrijskih, 0-ziroma nemških armad. Sedaj-gre za to, ali se. bode četverosporazum svojih starih hib izognil in ali bo res dosegel jednotnost v svojih vojaških podvzetjih. Rusi dobivajo ogromne množine streliva. Iz Kod&nja poročajo, da spravljajo Angleži že nad 14 dni obsežne municijske pošiljatve na Rusko. Odpravljajo jih iz malega škotskega pristana v Ar-hangelsk. Po 4 do 5 parnikov s strelivom, navezani drug na drugega, plujejo proti Rusiji, spremljata jih navadno dva torpedna rušilca. V Arhangelsk je doslej dospelo 29 m uniči jskih pošiljatev, odkoder jih kar hitro mogoče spravijo v Volosko in od tam na bojišče. Tudi Francozi, Japonci in A morilk anci spravljajo mnogo streliva v Vladivostok. Italijansko bojišče. Oidkar so pričeli Rusi na severu z ofenzivo, se je tudi Kadorna ojunačil in je začel nai soški fronti napadati. Od 14. do 18. junija so se vsak dan vrstili napadi na Doberdobske postojanke, na goriško in tolminsko obmostje in tudi na Mrzli Vrh. Kakor vsi poprejšnji, bili so tudi sedaj vsi sovražni napadi odbiti. Vjeli smo v teh dneh okrog 2000 Lahov.- Italijanski napadi se tudi pojavljajo na koroški in vzho-dno-tirolski fronti. Zlasti med rekama Astico in Bren-ta Italijani zadnje dni močno napadajo naše nove po- stojanke in sicer posebno srdito v prostoru od Primo-lana (obmejni kot Tirolske ob reki Brenta) do Asia-ga. Naši so tudi tukaj vse napade odbili. Vzhodno od Arsiera so se naši pomaknili zopet nekoliko dalje proti italijanski ravnini. ,>Dne 18. junija so namreč zavzeli gorski greben južno od ^cre Busi Bollo. Na skrajnem zahodnem delu naše tirolske fronte blizu švicarske meje so naši dne 15. junija odvzeli Lahom dva vrha Tuket in Madač, ki ležita v gorovju Ortler ob italijanski meji. — Naša zračna letala so zadnji čas zopet pridno obmetavata italijanska mesta z bombami. naši podmorski čolni pa so v 'Sredozemskem morju potopili več italijanskih ladij. — Novo italijansko ministrstvo je sestavil 831etni poslanec Boselli, ki je pristaš struje za nadaljevanje vojske. Strašni učinki naših težkih topov. Anton Kralj 'iz Noričkega Vrha pri Radencih nam piše: 'Mnogo sem že skusil v enoletnem bojevanju, a take borbe, kakor smo jo doživeli dne 20. in dne 21. maja na Tirolskem, še nisem videl. Strašni učinki našega težkega topništva so nepopisljivi. Kdor ne vidi in ne sliši učinkov, naših težkih možnarjev 30.5 cm, 38 cm in 42 cm granat, ta. si teh podrobnosti ne more predstavljati. Kar celi polentarji in njih pelerine so frčali po zraku kakor zrakoplovi. Res strašno, kaj- človek vse doživi na bojišču! V-vesel sem še danes, da smo te zavratne hinavce nabrisali in namla-fcili prav pošteno in jih na tisoče vjeli, mnogo pušk, municije, strojnih pušk, topov in veliko vojnega gradiva vplenili. Kadorna, se pa praska za ušesi in se bridko drži, ter poroča, da je zmiraj slabo vreme in da ne more naprej. Rad bi še bil dalje ostal pri stot-niji, a ker nesreča nikdar ne miruje, sem bil ranjen dne 21. maja in moral sem v bolnišnico. Pri!etel mi je namreč košček granate v glavo in mi je napravil precejšnjo luknjo. Ko okrevam, grem zopet u?d izdajalske Lahe, Novo ministrstvo v Ctaliji. Vsled nezaupnice, katero je dobilo italijansko ministrstvo Salandra v seji zbornice dne 10. junija, je odstopilo ministrstvo in italijanski kralj je začel iskati nove ministre. Poveril je staremu poslancu Bo-selliju nalogo, naj sestavi novo ministrstvo, kar se mu je po hudem naporu posrečilo. Štirje prejšnji ministri ostanejo, med njimi znani vojni hujskač zunanji minister Sonnino. Med novimi ministri se nahajata socialni demokrat Bisolati kot vojni inšpektor in katoliški poslanec Meda kot finančni minister. Po političnem prepričanju so v novem ministrstvu zastopane skoraj vse stranke, zakaj v njem se nahaja: pet konservativnih liberalcev, eden katoličan, štirje de-mokratje, dva radikalca, dva socialista in eden republikanec. V pondeljek je kralj potrdil ministre, ki so bili takoj zapriseženi» Italijanska zbornica je sklicar na na dne 27. junija. Zatrjuje se, da bo tudi novo ministrstvo za brezpogojno nadaljevanje vojske. Francosko bojišče. Na desni strani reke Moze so se vršili manjši boji v kotlini TJriaumont, na levi strani 'Moze so pa napadali Francozi z velikimi silami nemške postojanke pri „'Mrtvem možu," Francozom se je sicer posrečilo začasno pridobiti nekaj nemških jarkov, a so bili pozneje zopet vrženi nazaj. Pred Solunom. V Vardarski dolini se vršijo od časa do časa artilerijski boji in boji med patruljami. Iz Aten se poroča, da so naši Angleže in Francoze potisnili na črti Topčin—Jenidže—Karasmak nekoliko nazaj. Sovražnik je dobil močna ojačenja in je zasedel nekaj vasi blizu bolgarske meje. Cetverosporazumove čete v Macedoniji se pripravljajo na ofenzivo. Po zanesljivih poročilih šteje sovražna macedonska armada: 275.000 Francozov, 125.000 Angležev, 26.400 Srbov. Že sredi aprila se je pričela razvrstitev teh čet proti vzhodu čez Strumo in proti zapadu do Florine. General Sarrail je premestil svoj glavni stan v Kara-sul. 15 km od meje. Z ozirom na vse te priprave so prekoračilo nemško-bogarske čete grško mejo pri Ge-vgjeliju ter so zasedle važni gorski greben z Maga-dahom kot središčem. Da preprečijo nadaljno prodiranje sovražnika, so Francozi razdrti vardarske jezove ter preplavili ravnino. Mnogo ljudi je takrat u-tonilo; mnogo grških vasi je bilo uničenih. Zadnji čas angleški in francoski zrakoplovci z* vžigaiiiimi bombami zažigajo letino v bolgarski Macedoniji. Goreča pšenica je cele doline zavila v gost dim. Za Solunom je položaj nespremenjen. Cetvero-spiorazum še ni preklical svojih nasilnih odredb zoper Grško. Francozi in Angleži ustavljajo grško ladje, ki vozijo živila. Radi teaa preti Grški veliko pomanjkanje živeža. Kaj bo z Ruiiiuiiijo ? V Bukarešti se je v nedeljo, dne 18. junija, vršil. velik shod, ki naj ščuva na vojno. Govorila sta največja od Rusov plačana hujskača za vojsko: poslanca Jonescu in Filipescu, Rusofilsko časopisje po-vdarja, da je sedaj prišel trenotek, ko mora Rumuni-ja poseči v vojsko. List „Adeverul" poživlja množico, da naj gre pred kralja in zahteva vojno. Iz Amsterdama poročajo: V Londonu resno računajo, da hočejo Rusi iz Besarabije prodreti preko rumunskega ozemlja na drugi breg Donave, da tako odrežejo prometne zveze Avstrije in Nemčije s Turčijo. 2500 km fronte. Major Schreibershofen povdarja v „Berliner Zeitung" velikanske zahteve, katerim imajo zadostiti osrednje države (Avstrija in Nemčija) v vojaškem o-ziru. Avstrijske in nemške armade se razprostirajo na fronti, ki je nad 2100 km dolga (francoska 650, italijanska, 450, ruska 1000 km) in navzlic temu se nahajajo sedaj na dveh točkah v vspešni ofenzivi. Ako sovražnik zbere nadmočne sile na eni sami točki in se zažene na našo fronto, potem ni čudno, če doseže spočetka par krajevnih vspehov. 'Toda vedno se je še posrečilo, take udarce pravočasno odbiti' in tudi tokrat ne bo drugače. Volitve v Ameriki. Na velikem zborovanju demokratične stranke v Združenih državah Severne Amerike je govoril na, splošno željo nekdanji državni tajnik Bryan, ki je priporočal, da se tudi pri prihodnjih volitvah izvoli Wilson za predsednika Združenih držav: obenem se mu je Bryan zahvalil, da se ni spustil v vojsko z Nemčijo. V vseh političnih krogih računajo z žopet-nc "VVilsonovo izvolitvijo kot z gotovim dejstvom. General Moltke umrl Dne 18. junija so obhajali v državni zbornici v Berolinu posmrtnico za umrlim maršalom iri preu-strojiteljem turške armade, Golc-pašo. Ob tej priliki je tudi govoril generalni polkovnik in namestnik načelnika nemškega generalnega štaba pl. Moltke, nečak znanega načelnika nemškega generalnega štaba v nemško-francoski vojni leta 1870. Po končanem govoru se je pl. Moltke zgrudil na tla, Zadela ga je srčna kap. Bil je 68 let star. Ob začetku vojske 1. 1914 je bil pl. Moltke načelnik nemškega generalnega štaba proti Francozom. Zavoljo bolezni je kmalu moral oidstopita. Slovenske žrtve za domovino. Junaške smrti je padel v ponočnem naskoku na italijansko postojanko na laški zemlji kadet Izidor Stampfl, sin znanega čebelarja Josipa Stampil v S t r a ž g o j n c i h pri Pragarskem. Bil je pri moštvu in pri častnikih zelo priljubljen, kar priča dejstvo, da so njegovo truplo prenesli na tirolska tla in ga tajm ob navzočnosti številnih častnikov in vojaštva slovesno izročili materi zemlji. Bil je zaveden Slovenec. — Dne 6. junija je padel na tirolskem bojišču junaške smrti kadet Franc Pelcl, doma iz R>žickega Vrlra pri Sv. J- u r i j u ob Ščalvnici. Zadela ga je v hrbet dum-dum-krogla, ki mu je v hipu ugasnila življenje, Dve uri pred smrtjo je pisal pismo, v katerem naroča mrtvaška opravila za duše mir in pokoj. Duh je nekako že slutil konec. Rajni je bil abituri-ent mariborske gimnazije, marljiv in nadarjen dijak, vrl mladenič, vedno veselega, vedrega lica, upanje starišev. — Prejeli smo žalostno novico, da je padel dne 25. maja junaške smrti, zadet od sovražne krogle v glavo, nadebudni mladenič Anton Koprivšek, doma iz L o 6 i c e pri Vranskem, star še le 20 let. Njegov starejši brat Jakob se že pogreša od začetka vojne in mlajši brat Leopold je že tudi pri vojakih. -- Dno 21. maja je na, laškem bojišču zadela sovražna krogla v prsa Franceta Lešnika, doma iz Gubna pri P i 1 š t a n i u. Smrtnoranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer je po sprejemu sv. zakramentov izročil Gospodu svojo dušo, — Dne 6« junija je padel junaške smrti za domovina Janez Konečnik iz Š m i -h e 1 a nad Mozirjem. Laška krogla ga je zadela na gori Boskon na Laškem. Rajni je bil dobrega, miroljubnega, značaja, spoštovan od vseh. Bil je jaAO izobražen; rad je prebiral dobre knjige in časnike. „Slovenskega Gospodarja" je dobival tudi na bojiš*e Izguba je za stariše tem večja, ker je on že l-u^i sin, ki je padel v tej vojski. — Na laškem bojišču je umrl častne smrti za domovino Franc Zigert, doma iz Sčavnice pri R a d g o n i. — Z laškega bojišča prihaja poročilo, da je padel junaške smrti bivši po- i sestnik in zidar Marko Košiar iz S t. I 1 j a, v SI. g. - V bolnišnici blizu bojišča je umrl posestnik Jožef Štifter, oče štirih malih otrok, doma v C e r š a k u o!) Muri. — Iz S t. j akoba v Slov. gor. se poroča, da, je dal svoje mlado življenje za cesarja 201etni ; Janez Terbiš z Lilaškega Vrha. — Na severnem bo-! jišču je padel dne 8. avgusta 1915 191etni posestniški sin Anton Fašman, doma v Zičah pri Sv. Juriju v Slov. gor. Rajni ima tri brate pri vojakih, med katerimi je eden vjet. Daleč od doma se je moral vleči k večnemu pokoju. V tuji zemlji Te bo enkrat prebudila angelska trobenta! — Od Sv. B o 11 e n k a v SJov. gor. se nam piše: Pred tedni nas je udarila smrt z veliko silo. Zahtevala je kar dve žrtvi. Prvo si je izbrala dne 22. maja med našimi najmlajšimi; vzela je pridni družini posestnika Alojzija Krajnc v Sovjaku mlajšega sina Alojzija. Umrl je ravno na svoj rojstni dan, star komaj 19 let. ^Njegovo truplo počiva v tirolski zemlji na planjavi Lavarone. Druga žrtev je Franc Vršič, poljedelec v Trnovski vasi. Služil je pri lovcih na južnozaiiodnem bojišču, koder je dne 2. junija padel čez skalo v globočino. Zapustil je doma ženo in pet- nepreskrbljenih otrok; starejši sin Franc pa je že tudi pri vojakih. Bodi obema junakoma ljubi Bog usmiljen Sodnik! — Alojzij Zimšek s P i 1 š t a n j a je padel dne 21. maja na južnem 'Tirolskem. Lansko leto je že bil težko ranjen, sedaj pa je smrtonosna krogla, zahrbtnega sovražnika storila konec njegovemu mlademu življenju. Bil je mirnega značaja, delal je vedno veselje svojim stari-šem. — Dne 12. novembra 1915 je pri Gorici padel mladenič Franc Lobas, doma iz M a r e n b e r g a, kakor se je šele sedaj izvedelo potom laškega Rude-čega križa preko Švice, Pokojni je bil marljiv., tihega značaja, vzgleden ud Marijine družbe ter se ni sramoval, pogosto kazati svoje katoliško prepričanje, kakor tudi cela Lobasova hiša. — Kakor t>e uam iz Bučečovec pri S' v. Križu na Murskem polju poroča, je dne 30. maja v bolnišnici na laškem bojišču za ranami umrl 23letni mladenič Martin Šiška, vojak 26 domobranskega pešpolka. — Divizijski župnik, č. g. Al. Cižek, je dne 25. maja pisal z laškega bojišča, da je dne 25, maja padel vzorni mladenič Jan. Kramar, doma od Sv. Petra pod Sv. gorami, vojak 26. domobranskega j>ešpolka. Pokopan je bil dne 26. maja v tuji zemlji. — Iz bojnega polja se nam poroča: Dne 25. maja je padel Junaške smrti za domovino pešec Alojzij Svajger iz Polzele v Savinjski dolini. Leži pokopan v visokem gozdu na južni Tirolski. Dragi Lojze! Ni križa na Tvojem grobu, tudi mrtvaških zvonov ni bilo, da bi Ti zapeli popotnico v večnost, a eno je bilo: Prijatelj, ki Te je ljubil, je žaloval na Tvojem grobu. Tako počivaš junak daleč od svojih dragih, daleč od src, ki so Te tako ljubila. Počivaj v mini' in sanjaj o skorajšnjem svidenju s svojimi dragimi pri nebeškemu Očetu! Ne pozabi pa na Tvojega prijatelja, ki za Tabo žaluje in ¡Te zelo pogreša. F. K. — Narednik Martin KramperSek, doma iz Novevasi pri Sv. J u r j u ob juž. žel., je zadet od italijanske krogle dne 6. junija izdihnil svojo dušo. Rajni je bil hraber vojak, kar dokazujejo njegova odlikovanja. Zaslužil si je: bronasto, srebrno svetinjo I, in II. vrste. Star je bil 22 let. Postal je že prvo vojaško leto narednik,. Boril se je najprvo v Galiciji, kjer so ga že Rusi prav dobro poznali. Potem je odšel nad Lahe. Lansko leto ga je bila zasula italijanska granata, vendar so ga še živega in nepoškodovanega skopali. V domačem življenju je bil miren, trezen in ponižen, za to tudi priljubljen povsod. Spavaj sladko v sovražnikovi deželi, če tudi še nad Teboj ¡tulijo topovi! — Izmed mnogil?, ki so padli za cesarja in domovino, je dal svoje življenje tudi Anton Pliberšek, doma na Gornji Ložnici, v župniji Sv. V e n č e s 1 pri Slov. Bistrici. Vojskoval se je od začetka vojske v Galiciji in v Karpatih.' Odlikoval se je tako, da je bil povišan od navadnega pešca do desetnika in slednjič do četovodja. Dobil je veliko srebrno kolajno I. razreda. Na italijanski črti ga je dne 16. maja zadel sovražni izstrelek. Ravno čez mesec dni je dobila mati-vjdova obvestilo o sinovi smrti. Ganljivo je bilo gledati, kako so bile tri svetin jice Matere božje, sv. Jožefa in sv. Antona p rišite na trak hrabrostne kolajne, katero je mati dobila z drugo zapuščino vred. Gajnijivo je tudi bilo videti, kako je ta venčeselski junak nosil v svoji knjižici molitev papeževo za mir. Slava, našim junakom! Tedenske novice. Visok obisk. V pondeljek dne 19. junija je zavod čč. šolskih sester v Mariboru nepričakovano obiskala nadvojvodinja Elizabeta, hčerka nadvojvo de Franca Salvatorja ia nadvojvodinje Valerije, soproga ritmojstra Waldburga. Vse je presenetila iz-vanredna ljubeznjivost in priprostost visokega gosta. Po enomesečnem bivanju v Mariboru se je nadvojvodinja odpeljala iz Maribora. Letošnje nove maše v lavantlnski škofiji. Nove maše bodo letos brali sledeči novomašniki iz la-vantinske bogoslovnice: Iz IV. letnika: Ivan Kotni k, Modriče (Bosna), dne 23, julija. Pridiguje Avg. Halilj-Miridit. mestni župnik v Bos. Samcu. jožef ; Mirt, Rajhenburg, dne 9. julija, Pridiguje en za red v občini in šoli, odprtih rok za izobrazbo otrok. Dva sina je dal študirati, Pavla za učitelja, Jožefa za duhovnika. Poslednjemu ni bilo v otroških letih poznati, da bi kaj postal,, Bil je do 7. ]pta murtast. Enkrat se je nekaj prestrašil, zakričal, hi jfzik se mu je razvezal. Nato se mu je um tako 1 [ razbistril, da se je dobro učd po vseh šolah in postal j duhovnik dne 20. julija 1884. Primicijo je obhajal v | domači cerkvi, prvo od začetka župnije v 156 letih. Pri slovesnosti mu je oče orgljal in brat ministriral, Na prvo kaplansko službo je bil poslan k Sv. Ru-pertu nad Laškim, potem v Pišece, k svojemu birm-skemu botru g. župniku Simonu Cernoša, ki je bil poprej v Crešnjicah župnik. Iz Pišec je Krajnc romal ji a drugo kaplanijo v St. Peter pod Sv. gorami in od tam leta 1893 v prelepo Savinjsko dolino na Vransko kot kaplan, pozneje kot provizor in zopet kot' kaplan. Po 13 letih kot kaplan je leta 1897 nastopil župnijo Zibiko, da si je v njej naložil dvojno trpljenje: 17 let trpljenje v službi in 2 leti trpljenje v bolezni. Osem let je sam brez pomočnika oskrboval io župnijo, v kateri je čez 2000 prebivalcev, štirirazred-na šola, romarska božja pot Tinjsko, močviren, blaten svet ,in veliko gospodarstvo. Po 17 letih prifclnega delovanja ga je zadel na levi strani mrtvo ud, da si je mogel še manj pomagati, kot slaboten otrok v zibelki. Sprosil si je potrebni pokoj in se preselil v rojstno gorsko župnijo, ki ni za bolnikv nič kaj primerna, pa ga je tja vleklo v sladkem, upanju, da mu bosta IJližnja soseda, dobra dva brata, stregla in da bo počival na domačem pokopališču poleg starišev in med rojaki. 'Zelja se mu je spoluila dne 17. junija na kvatrno soboto. Spremljalo ga je sedem duhovnikov, m prav velikto ljudstva, ki mu je kljub obilnemu delu zadnjo čast v ljubezni izkazalo. Prisrčne besede mu je v slovo spregovoril vojniški g. župnik. — V Crešnjicah počivajo zdaj trije od mrtvouda zadeti gg. župniki: Auguštiner od leta 1829. Trafenik od lota 1862 in Krajnc. N. p. v m.! Ogrski Slovenec- junaški branitelj vere. Prekmurske „Novine" poročajo: „V Pragi v ednoj bolnišnici so se ranjenci tri dni kregali i prepirali med sebom za volo vere, Niišteri so trdili, da popom ne trebe vervati, da ne ga Boga, da ne trebe moliti itd. Gjörek Matjaš, Slovenec iz Strigove, je pa ostro nastopo proti veretajnikiom. Razložo njim je jasno našega N. Ji. Kristusa navuk nateliko, da so na njegovo stran stopili Čehi in horvati tüdi^ I ¡da se je-ne-vernost le ne dala pomiriti, je Gjörek na report bio pozvani, kak da bi on delao krege. Poglavarstvo bolnišnice je celo delo preiskalo in presodilo i junaško-ga branitela vere za nedužnoga spoznalo pa njegove reči potrdilo. Dobre düSe, zupelivcom se ne podajte, Bog je eden, ki je naš sodnik, neba je večna pa pekel tudi. Molite i zagovarjajte le pravico, Jezus vam to plačao bo. Mi domači pa molimo za te dobre vojake, prave junake, so Slovenci, Vogri ali kakSe koli narodnosti." Pred rodnim domom padel. Čuden slučaj se je pred kratkim dogodil na goriški fronti. Domačin iz Podgore, ki se je od početka vojsko kot črnovojnik boril po neštetih bojiščih Srbije in Rusije, je končno prišel na laško bojišče. Gotovo ni slutil, da ga sreča, ki ga je spremljala povsod, zapusti doma pred lastno rodno hišo. V tujini je zrl neštetokrat smrti v oči, a vendar je prišel še zdrav in nepoškodovan u-branit domačo vas, lastno zemljo. Ko je šel v jarke pri Potigori, ga je pot vedla mimo doma, mimo razvalin lastne hiše. In glej! Pred rodnim domom ga je zadela granata; na svoji lastni zemlji je padel junaške smrti za domovino v najožjem pomenu besede.. — Pokopali so ga ravno pred rojstno hišo. In take ¡spi ta junak doma, kamor je gotovo ves čas močno hrepenel. Vojni karati obveščajo svojce padlih vojakov. Določeno je, da bodo v bodoče, dokler bo trajala vojna, obveščali vojni kurati svojce na bojišču padlih vojaških oseb no posebnih dopisnicah, kedaj in kje je umrla dotična oseba ter čas in kraj pogreba. Na tozadevni dopisnici bo označeno ime, šar-ža in četa, pri kateri je služil padli. Dopisnica bo opremljena s pečatom in podpisom dotičnega voj nega kurata. Nadalje je določeno, da morajo vojni kurati takoj obvestiti svojce padlih ali v bolnišni cah umrlh vojaških oseb. Praporščaki in kadeti pozdravljajo. Ob priliki prekoračenja laške meje, pošiljajo najsrčnejše pozdrave vsem znankam in znancem sledeči praporščaki in kadeti: Ferk Josip, Jug Rikov, Tomšič Mirko, Milharčič Ivo, Serien Dore in Marolt Matija. Prostovoljni strelci pozdravljajo. Z italijanske fronte pošiljajo pozdrave sledeči prostovoljni strelci: Četovodja Franc Bamsi od Radgone, desetnik An'on Božič od Celja, Friderik Sodeč od Sv. Jurja na Ščavnici, Franc Ketiš, Friderik Müller od Radgone, Anton Klobasa od Ljutomera in Jožef Vizjak od Ormoža. Z bojišča na bojišče. Piše se nam: Slovenski fantje in možje smo bili že na rajnih bojiščih. Najprvo na srbskem, potem na ruskem, potem zopet na srbsito-črnogorskeai in sedaj na italijanskem. Ne bo mendia dolgo, ko bomo zopet šli na drugo fronto, kakor se sliši. Lanski Božič smo obhajali v Peči (mesto v Crnigori), kje bomo neki letošnjega? Mi slovenski fantje in možje ne bomo nikdar omagali. Le naprej, le naprej, dokler je še vetra kaj! Ivan Gričnik, posestnik s Planine, Franc Vah iz Buč, Franc Pučko iz Rinčetove grabe pri Ljuton eru in Leopold Goričan iz Vranskega. Slovenski lovci pozdravljajo Mladi slovenski črnovojniki se pridno bojujemo s polentarjem, ker imamo upanje, da bomo grdega izdajalca skoraj premagali. Pozdrave pošiljamo vsi slovenski fantje od lovsk. bataljona št. 30: Franc Marinič iz Negove, Franc Lapuh, Andrej Urek, Franc Benkoč, doma iz Brežic ob Savi, Franc Bolcar, Zagoršek, desetnika, doma iz Ptuja, Franc Brglez pri Celju, Ignac Roser iz Celja, Franc Valenčak iz Kozjega, Jožef Penič iz Podsrede, Jakob Šijanec iz Ljutomera. Alojz Mešl in Martin Meh iz Šoštanja. Italijanska granata še polža ne rani. Slovenski črnovojniki nam pišejo z italijanske fronte: Od 5. do 12. junija je Lah silovito obstreljeval naše postojanke s svojimi 21 do 28 cm granatami, a ni povzročil nobene človeške žrtve. V gozdu je sicer podiral več sto let stare bukve, a druge škode ni napravil. Nekoč sem šel pogledat jamo, ki jo je napravila laška granata. In glej! Poleg sveže jame se je plazil velik polž popolnoma nepoškodovan in je korajžno kazal Lahu svoje rogove. Tudi polževa kajža je bila nepoškodovana. Čeravno imajo Lahi cel šop petelinovega repa za klobukom, vendar se ga slovenski fantje in možje nikakor ne bojimo. Slovenski lovci veselo pozdravljamo «Slov. Gospodarja«, ki nam je tukaj najljubši gost: Četovodja Peter Petrovič iz Bukovec pri Ptuju, desetnik Jož. Firbas iz Gorišunec in Franc Belak iz Murščaka pri Kapeli. Potni listi za Gradec. Ministrstvo je odredilo, da so se štajerski okraji Grobming, Lietzen, Ljubno na Gornjem Štajerskem, Bruck. Murzzuschlag, Gradec, Weiz, Hartberg in Feldbach izločili iz širšega vojnega ozemlja. Mariborsko okrajno glavar stvo nam poroča, da mora odslej vsak, kdor hoče potovati severno od Lipnice, n. pr. v Gradec ali nazaj imeti potni list s fotografijo. Taki potni listi se dobijo na okrajnih glavarstvih. Kdor hoče dobiti tak potni list, naj prinese seboj kolek za 2 K, S7ojo fotografijo in potrdilo od občine. Kdo kaj ve? Pogreša se od 20. avgusta 1915 Matija Trsten ak, doma iz Vodranc, pošta Sv. Bol • fenk pri Središču. Služil je pri 87. pešpolku, 16 slotniji, vojna pošla št. 34. Zvedelo se je, da je bil dne 20. avg. 1915 na Doberdobu ranjen. Odgovor njegovemu očetu Martinu Trstenjak, gostilničarju v Vodrancih, pošta Sv. Bolienk pri Središču. Gospodarske novice. Premiranje konj za leto 1916 V svrho pov-zdige domače konjereje se bo vršilo tudi letos premiranje konj. Sicer letos ne bo dala država nobenih premij ali daril, toda deželni odbor, okrajni zastopi, zasebniki in društva so naklonili štajerski c kr. konjerejski družbi toliko podpor in daril in sicer v znesku 21.000 kron, da je tudi za letos omogočeno primiranje konj, ki se bo vršilo: Dne 5. julija v Lipnici, 6. julija v Ljutomeru, 7. julija v Gornji Radgoni, 8. julija pri Sv. Lenartu v Slov. gor., 10. julija na Ptuju, 11. julija v Središču, 12. julija v Slov. Bistrici, 13. julija v Brežicah, 14. jul. v Šoštanju in 15. j jI. v Celju. Vojaški dopusti. Kam se pošljejo prošnje, ki jih napravijo svojci vpoklicajnih ? Občinski uradi smejo potrditi na prošnji za dopust, da je res potrebno, da so dotičniku dovoEi dopust. Seveda se mora župan prepričati, ali bo dotičnik res tudi pomagal domačim pri delu. Prošnja naj se pošlje naravnost na poveljstvo oddelka, pri katerem dotičnik služi, ali pa se pošlje njemu samemu, da jo predloži pri raportu. — Občinam se je naročilo, naj pojasnijo ljudem, da je pošiljanje prošenj za dopuste na razna ministrstva in vojaška poveljstva brezuspešno. Oprostitev bikorejcev od vojaške službe, Poljedelsko ministrstvo je z odlokom z dne 15. aprila 1916 določilo, da se bikorejci. ki imajo oskrbovati plemenske bike, v uvažanja vrednih slučajih oprostijo črno-vojniške službe. Če je nujna potreba, se oprostijo še tudi hlapci, ki oskrbujejo plemenskega bika. Seveda lahko uživajo oprostilno ugodnost samo taki črnovojniki, ki še niso na fronti ah pa v prostoru tik za fronto. Prošnje, ki morajo biti dobro utemeljene, se morajo poslati potom okrajnega glavarstva na poljedelsko ministrstvo. Priporoča se, Cfa občina ali kmetijska podružnica prošnjo potrdi. Ne prodajajte telet! Ker se bo radi sedanje uradno urejene prodaje živine, število goveje živine zelo zmanjšalo, moramo skrbeti za naraščaj. Radi tega moramo teleta kolikor mogoče ohraniti za pleme. Mesarji sicer nagovarjajo živinorejce k prodaji telet in obljubujejo lepe cene, vendar se na to ne smemo ozirati Čas, ko se bo čutilo pomanjKa nje plemene živine, ni več tako daleč, kot si marsikdo misli. Najvišje cene za teleta, svinje in ovce. Cesarska namestnija je tudi za teleta svinje in ovce, ki so namejene za klanje določila primerne prodajne cene, in sicer za 100 kg žive teže pri hlevu p O» dajalca: teleta 220 do 270 K, mesne svinje i Liutje o • je so kijub hu =tm, mnogokrat nadčloveškm • -rom ve »no dobre volje in ravduše^ za sveu noj proti našim sovražnikom. Naš <odmaršal. Najnovejše nemško uradno poročilo. Berolin, 20. junija. Rusko bojišče. Armadna skupina generala L i n s i ,n g e n a:i Močni ruski napadi na prekope južnozahodno o/d kra« ja L o g i ž i n so se pod težkimi izgubami v zatvor-nem ognju ponesrečili. Neprestana sovražna prizadevanja proti črti ob S.tyru in zahodno od Kolki-» j a so splošno ostala brezvspešna. Pri kraju G r u -z i a t y n je borba posebno srdita. Med progo K o -v e I - L u c k in reko T u r i j a se naše čete zlomile na več mestih, posebno pa pri kraju K i s i 1 i n, izredno trdovratni ruski odpor in so, boreč se, prodrle dalje naprej. Južno od T u r i j e so bili sovražni napadi odbiti. Rusi svojega prodiranja proti kraju G o r o h o v niso nadaljevali. Položaj pri armadi generala grofa B o t h -m e r j a nespremenjen. £akaj smo se umaknili iz Černovic? Vojni poročevalci poročajo iz Bukovfirie, da se je moralo mesto Cernovice radi tega izprazniti, ker se je bilo bati, da bi Rusi, ki so od Dnjestra vedno dalje prodirali v severni Bukovini, oni del naše armade, ki je stal ob besarabski meji, obkolili. Ta armada se je morala vzeti nazaj. Na drugi strani pa se je tudi bilo bati, da bi mesto jx> daljši brambi za-radi silovitega artilerijskega ognja, prehudo trpelo. Začetek razoroženja na Grškem. Kakor pariški list „Matin" poroča iz Aten. se je v nedeljo, dne 18. junija, začel odpust mobilizira^ nega grškega vojaštva v Atenah. Vojska med Ameriko in Mehiko? Razmerje med Združenimi državami Severno Amerike in Mehiko postaja vedno bolj napeto. List „Kölnische Volkszeitung" poroča, da skuša 30,000 Mehikancev obkoliti armado ameriškega generala Pe-> archinga, ki šteje 15,000 mož, Mehikanski general Karanca je dal povelje, da morajo meihikanske četa napasti ameriške, ako bodo iste skušale še nadalje prodirati na mehikansko ozemlje, Wilson je baje že odredil splošno mobilizacijo ameriške milice, ki pa bo samo stražila ameriško mejo ter preganjala mehikansko roparje, ki silijo preko meje*. Ameriške vojne ladje so odplule v mehikansko vodovje, da ščitijo ameriške koristi. Listnica uredništvu, Mali Kamen in žena iz Pavlove vasi pri Brežicah: Zakaj se ne podpišete? Dopisov brez podpisa ne moremo sprejemati. — Planina: Preosebno. — Uredništvo smo tokrat radi praznik* morali skleniti že torek večer. Radi tega je več dopisov za to številko izostalo. Kar bo vporabno, priobčimo r „Straži" ali prihodoj« „Slov. Gospodarju". Loterijske številke. Tret, dne 14 junija 1»16: 21 16 2 51 60 Dunai, dne 17. junija 1SU6: 51 SI 25 77 32 Sprejme se 15. julija umna^n zvesta prodajalka. Žel' se znanje slovenščine in nemščine Kari Sima trgovina mešanega blaga, Polčane. 415 Dober Singerjev šivalni stroj se proda. Maribor, Gothestrasse št 2 ni., vrata št. 15. 413 Močan učenec za trgovino z mešanim blagom, zmožen obeh deželnih jezikov, se takoj sprejme pri trgovcu Ludviku Pinter v Selnici ob Dravi. 410 Priden krojaški učenec se sprejme. Janez Partlič, krojaški mojster, Studenci pri Mariboru. 411 za eno družino, suho stanovanje v bližini kolodvora z zelednjadnim in sadnim vrtom se takoj kupi. Naslov v upravništvu pod „Hiša št. 412". Zastopniki, ki bi vojake zavarovali, se sprejmejo. Dobra plača in ugodni pogoji. Vpraša ali zglasi se pri Okrajnem uradu vdovskega in si-rotinskega zaklada v Ptuju, mino-ritski samostan. Malo posestvo je na prodaj, dve njivi, lep gozd, vse vrste sadnega drevja, hiša in vso potrebno poslopje. Okraj Ljutomer, fara Mala Nedelja, občina Godemarec-Ker-mešak hiš. št. 55. Proda Marija Posavec. Cena 3000 kron. 407 Mizarskega učenca sprejme mizarski mojster Leopold Wake v Strašu pri Spielfeldu. Ugodni pogoji. Vstop takoj. 408 Petdeset kron plačam tistemu, ki mi od mojega, dne 30. aprila 1887 v Žetalih rojenega in pri Sv. Bolfenku pri Črni Gori pri Ptuju pristojnega brata Florjana Rodošek, posestnika v Sardici pri Sarvašlaku na Ogrskem, ki je meseca julija 1914 z 6. pešstotnijo 87. pešpolka, takrat poljsko poštno št. 73 oziroma 201, šel na severno bojišče, natančno in zanesljivo pojasni, kje je smrtno padel, ali bil ujet, težko ranjen, kam je prišel ujetništvo oziroma bolnišnico—dežela kraj in pošta in kdaj se je to zgodilo. Omenjena svota bo samo eni osebi in takrat izplačana, kadar se bo dokazalo, da so pojasnila resnična. Anton Rodošek, c. kr. stražmojster pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Spretna gostilničarka-vdova išče gostilno; gre pa tudi za natakarico. Ponudbe se prosijo na g. Marijo Dren, Slivnica pri Mariboru. 399 ŽeiiHna ponudbi, 28. leten inteligenten mladenič, lepe in prikupljive zunajnosti, ne-omadeževane preteklosti, dobrosrčen in trezen, praktičen, mesar in kmetovalec z poznejšo dedščino, si išče tem potom značajno nevesto s primernim premoženjem. Vdova z otroci ni izključena. Morebitne ponudbe z natančnim naslovom pod „J. S. Štras štev. 30 pri Spielfeldu." Za tajnost se častno jamči. 398 V župnišču na Stranicah p. Konjice se sprejme takoj prileten pa še trden in trezen hlapec k živini. Plača po dogovoru. Tudi oženjen majer z družino ali brez nje dobi službo z lepim stanovanjem in nekaj zemljiščem ter primerno plačo. Znamke za odgovor se naj priloži. 5 vinarjev stane poštna dopisnica, s katero jahko dobite na zahtevo moj glavni cenik z novo slikanimi urami zastonj in poštnine prosto. Prva tovarna ur Ivan Konrad, c. i. k. dvorni dobavitelj v Brttzv 801 na Češkem. Nikelnasta anker-ura K 6'30, 6'80, 9'50, starosrebrna-kovina-sta remont, ura K 8, s švicarskim kolesjem K 8'25, vojna spominska ura K 10, radium žepna ura K 18, niklasta budilka K 7, stenska ura K 5'20. Za vsako uro triletno pismeno jamstvo. Pošilja se proti povzetju. Noben riziko I Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. 1 Da Mladenka v službi, želi stopiti v zakon ali iti za gospodinjo. Stara 32 let. Pismeno se vpraša v Mariboru Bergstrasse št. 5 pri gospej Roza Rovšek. 406 PrSstavnSka, pridnega, treznega, poštenega, vojaščine prostega, oženjenega in veščega vse d kmečkih opravil, se išče za večje posestvo v Savski dolini na Spodnjem Štajerskem. Njegova žena bi morala proti plači voditi gospodinjstvo, šoli odrasli otroci l)i se najeli za posle. Pismene prijave je pošiljati na naslov: Hranilnica in posojilnica na Dolu pri Hrastniku. 401 Bukova dfVi na vagone po pet sežnjev, na vsaki štajerski postaji naložene, kupi in plača najvišje Franc Kupnik v Konjicah. Tudi kostanjev les in ves drugi trdi in mehek les za sproti in sklep do ko.iec leta 1917. Priden trgovski učenec in dekla se takoj sprejme pri Ivanu Toplak, trgovina z mešanim blagom, Jur- ; šinci via Ptuj. 405 ; Pošten hlapec se sprejme Koroška cesta 28 pri dr. Schmiderer-ju. — : Tam se kupi tudi vol star 154 ! leta. 404 ' Več čevljarskih pomočnikov za vo- I faško delo se sprejme. Zaslužek i dober, posebno za gorske šivane i čevlje, pa tudi zbito delo. Oglasijo j se naj pri Glušiču, Tegetthofova ! cesta 30 Maribor. 381 ! Lepa, še skoraj čisto nova hiša : enonadstropna, ob železnici, blizu ] Maribora se proda. Sami prav lepi ! prostori za stanovanje, tudi hlevi, j kakor vrt in polje. Sposobno za , penzioniste, ker je v lepem trgin ' Več pove: Glušič, Tegethofova ce- i sta 30, Maribor. 380 j ----—————. i Lepo posestvo z lepim zelenjadnim , in sadnim vrtom, hiša z najem- j nimskimi stanovanji v največji bli- • žini mesta, se proda. Ludovik Pec, 1 Studenci pri Mariboru „Josefinen- i tal št. 1. 385 -------- ( Učenec za usnjarsko obrt se sprejme na Gornjem Štajerskem. Imel i bi prav dobro. Taki, ki se je že j učil, dobi plačilo. Več pove po- j sestnik hiše Tegethofova cesta 30 ; Maribor. 382 1 Išče se pridno pošteno deklo, katera ima priliko tudi v kuhinji se kaj privaditi. Več se izve pri trgovcu I. Traun, Ptujska gora. Katere so pa okoli Celja, se pa lahko zgla-zglasijo osebno v Gosposki ulici št. 32 Celje vsak dan od '/,1 do '/»2 ure popoldne. 386 Pomočnika ter učenca vešča nemškega ter slovenskega jezika sprejme takoj tvrdka Rudolf Pevec v Mozirju. Pogoji pismeno ali osebno takoj. 389 Poštena, pridna dekla, ki zna molzti in sama krave krmiti se sprejme. Ludovik Peč, Studenci pri Mariboru, „Josefinental št. 1". Sprejme se pridna poštena, močna dekla, sposobna za vsako delo pri Tereziji Bothe, Račje. 388 Učenca sprejme pod ugodnimi pogoji Jožef Veselko, kovaški mojster v Središču. 390 1 Hlapca i$čemS Na moj inserat v Slov. Gospodarju mi je pisal nekdo iz Maribora za-lepko, a ni navedel naslova in mn raditega ne morem odgovoriti. Prosim ga tem potom, naj mi naznani svoj naslov.v Ferdo Roš, Hrastnik ob juž. ž. Štajersko. 391 20 oralov veliko posestvo pri Sv. Tomažu nad Ormožem, 5 minut od farne cerkve in šole, obstoji iz hiše in gospodarskega poslopja, travnikov, njiv in gozda, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Cena 18000 K. Polovica lahko ostane. Naslov: Marija Božič Sv. Tomaž. Vinograd, lepo ležeč z gozdom in sadonosnikom se išče za kupiti. Naslov: Lorber, Tegetthofova ulica 34. 394 Stavbeno, umetno in strojno kjlu-čavničarstvo ter popravljalnica avtomobilov Kari Sinkovič-eva vdova M a r i b o r (grad), Brandisgasse št. 2 se priporoča za vsa popravila motorjev, parnih in poljedelskih strojev. Prevzame se dela vrtnih in drugih ograj, pri grobovih, svetilk za grobove, vojnih križev ter vseh ključavničarskih del pri stavbah in umetninah. Vsa dela se najboljše izvršijo. 396 Iščem mesta za dve Šivilji. Prva želi k družini, kjer bi opravljala hišqa in kuhinjska dela, se zraven privadila boljše kuhati, druga kot učenka v trgovino na deželi. Naslov pove upravništvo tega lista. 372 Radi priženitve želim se seznaniti 8 pošteno mladenko ali vdovo, ki poseduje posestvo, gostilno ali drugo obrt. Sem 30 let star ter v vseh strokah iz-vežban. Resne ponudbe, če mogoče s sliko ter naslovom se prosi na naslov: Andrej Wernig, Maribor, Mellingerstr. 40, kateri pove naslov dotičnega. 397 Lepo posestvo blizu kolodvora Polj-čane z gostilno pri okrajni cesti (v trgu) se proda. Vpraša se naj na gosp. Ivana Maluš, Griže, Sav. dolina. 374 Mariborska okolica 1 Kupim takoj manjše vinogradno posestvo v bližini Maribora, najraje v Kamnici ali Bresternici. Želi se solčna, mirna lega in pripravna hiša za poletno stanovanje. Kupnina se takoj izplača. Naslov kupca pove upravništvo „Slov. Gosp." pod „Lep vinograd št. 375." Pridnega fanta kateri ima veselje do kovaške obrti sprejme Matej Bregant Orehovavas Slivnica ;pri Mariboru. 378 •v*aa;pB» hitu» i velikimi sta «>**t>;i r ueetu, d*-k& prosu ne« ¿n leto ÍJ'fl K. se proda. Lahki ;Saí¡Ini pogo;i C«n* 40 000 K. W pod „Hiia 192". Hiša aovoiidana 2 «adstropn» v mesto, j« dava* pruat», vozit vrt, »Uuo-/alci plačajo ua leto 2SS2 kron, «e proda pod iahiimi plačilnimi pogoji za 80 000 Več v apray-;.ištvu pod Hiša 1?0 000 Maribor«. 180 Hila ~~ ia voglu novozidan* 2 nadstropna, s prodajalni c d. r mesia, 4*> jarki p.osta za stanarino se do.oi ns leto 4200 K. Lahki p iiarjiiine pi. f proti triiiiti.ečir « ilpovcdi po 4 „ Obresti se pripisujejo li kapitalu Wi.\>yV januarja in 1. julija vsak'i';< i * i".nnlne knjižice ne spiejt-umjo kot goto* denar ne ua Iti se njili obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hraniline položnice (97.07&'. nt .« l.eutnt davek pls<*i p.. Milnic» sau.a POSOllia C» Hai "M C ' -lan0It 11 ,ifei '■» 'rotl Puf''larr varnntf po i»' ,•/„ o» »knjtzl«» j »««o po 6''»°,v ** -"»»tUi»« »»©roStvo po v.» 5*/ n a oset>d' redit ;.<• ... Nail-i'* na r»«t«vo rreiliiosluib p«p »i«* Jotfnv» fn ^urt!b »vodih prevzame posojilnica v »»;«„, lagt. proti tri goWij gtroškoi, M pa oft'l»- *«• pr-*,^** / kron. Prolnj» i» »knjiilio tleli ¡..gojilnica -ezplačno tuk» le kolke. Urad-IlC 111'c ,sajh'! ."0li° ID ietr,eSl •'..'.. '"': ¡i Tisk tiskarne »v, Olrlla v Maribor«»