CELOVEC ČETRTEK 20. DEC. 1990 Letnik XLIV. Štev. 69 (2684) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt P. b. b. Šporfn/7< /efa - Franc; H/;ege/e Skakafec Franci Wiegeie naš športnik teta 1990! Slovenski novinarji in strokovnjaki so tudi ietos izvedli izbor slovenskega športnika leta. V sodelovanju s športno agencijo Waldhauser, ki je poskrbela za nagrade najboljšim petim športnikom, so na prvo mesto uvrstili Zahomčana Francija Wiege!eja, zmagovalca evropskega pokala v smučarskih skokih. Odločitev za drugo mesto je bila zelo tesna, saj je lanskoletna športnica leta Ani Muller-Klemcnjak, ki je tudi letos poskrbela za vrsto novih avstrijskih rekordov v teku na daljše proge, le za dve točki premagala obetavnega mladega kolesarja Petra Wrolicha. Na četrto mesto je bil uvrščen Milan Oraže, ki se je uveljavil med stati-vami na nogometnih igriščih, peti pa je avstrijski prvak v semikon-taktnem karateju Milan Hribernik. Več o izboru najboljših slovenskih športnikov leta 1990 lahko preberete na 21. strani. Literarni forum Pretekli teden v soboto je v Hiši umetnikov v Celovcu potekal literarni forum na temo „Žen-ska kot lik in ustvarjalka v slovenski literaturi". Prireditev so organizirali SPZ, Društvo slovenskih pisateljev, revija mladje in DSPA. Odziv je bil dober, nekatere referentke pa so - čeprav je bila tema resna - s svojim polemičnim načinom med publiko izvabile tudi smeh. Sicer pa so udeleženci (tudi moški) z zanimanjem sledili referatom in se vključevali v diskusijo. Več na 6. strani! Sbvenski vestnik prinaša iiožično vesdje 21 otrokom Velikosrčnost in vzorna solidarnost naših bralk in bralcev ob zbiralni akciji „Po-moč Sloveniji" je omogočila, da bo Slovenski vestnik poleg Rdečemu križu Slovenije že predanih 120.000 šilingov 21 otrokom ob poplavah najbolj prizadetih družin pripravil božično veselje. Na Štefanovo bodo zastopniki uredništva z gospo Vero Amenitsch, ki je od občine Mozirje dobila seznam družin, ki so ob poplavah zgubile domove, v Lučah in na Ljub- nem obdarili njihove otroke. V zbiralni akciji Slovenskega vestnika, ki jo je podprla Zveza slovenskih organizacij na Koroškem z vsemi vanjo vključenimi organizacijami, je bilo na poseben konto pri Posojilnici-Bank Celovec s številko 3,044.393 doslej vplačanih že 175.000 šilingov. Lista darovalcev kaže, da so bili naši bralci iz vseh socialnih slojev takoj pripravljeni pomagati hudo prizadetim po naravni katastrofi, ki je 1. novembra opu- stošila Zgornjcsavinjsko dolino, povzročila za okrog 10 milijard šilingov materialne škode, veliko družin pa je ostalo brez strehe nad glavo. Prvo pomoč prizadetim smo že posredovali preko Redečega križa Slovenije, ki je denarno vsoto 120.000 šilingov razdelil med prav-tako potrebne družine. Zbiralno akcijo bomo sicer uradno zaključili s koncem letošnjega leta, toda tudi po L januarju 1991 bomo vsak vplačan znesek na naš pose- ben konto pod geslom „Po-moč Sloveniji" posredovali prizadetim. Poleg Slovenskega vestnika so se v pomoč poplav-ljencem vključile tudi druge slovenske organizacije in inštitucije. Tudi nemško govoreči Korošci so ob naravni katastrofi v Sloveniji izkazali svojo solidarnost in se finančno in materialno odzvali pozivom za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Uredništvo Na Bistricah 10. marca 91 samostojne volitve? Občani nekdanjih občin Bistrica pri Pliberku in Bistrica na Zilji, ki so se na referendumu 9. decembra letos izrekli za ločitev od občin Pliberk oz. Straja vas, bodo morda že ob prihodnjih občinskih volitvah 10. marca 1991 izvolili svoja lastna občinska sveta. V obeh občinah so že ustanovili odbora za delitev premoženja, tako da občinska sveta že lahko sklepata o delitvi oz. ločitvi. PREBEFMTE L. Peterte: hvata vsem Predsednik sloven-sken vlade Lojze Peterle je oh božiču in ob koncu leta dal za Slovenski vestnik sledečo posebno izjavo: „Vsem bralkam in bralcem Slovenskega vestnika voščim veselo, prisrčno praznovanje božičnih praznikov in novega leta. V letu 1991 želim čim več zdravja, uspehov in tudi trdne slovenske zavesti in samozavesti. Ob tej priliki se zahvaljujem za vse, kar so bralke in bralci Slovenskega vestnika storili za prizadeto prebivalstvo oh hudih poplavah v Sloveniji. Hvala!" 40. stovenski pies Ansambel Braneta Klavžarja iz Celja (na sliki) bo skupaj z ansamblom 12. nasprotje poskrbel za poskočno plesno glasbo na 40. slovenskem plesu, ki ga prireja Slovenska prosvetna zveza v soboto, 5. januarja 1991 v Domu sindikatov v Celovcu. V programu pa bosta nastopila tudi jugoslovanska prvaka v latinskoameriških plesih Katja in Tomo. Rezervacije miz sprejema SPZ (telefon: 0403/514300-20). Velika koalicija nadaljnja 4 leta Po državnozborskih volitvah 7. oktobra letos se je v začeku tega tedna v Avstriji ponovno osnovala velika koalicija med socialistično in ljudsko stranko. Nova 20-članska vlada pod vodstvom dosedanjega kanclerja dr. Franza Vranitzkcga ter dosedanjega vicckanclerja dr. Josefa Rieglerja je v ponedeljek zaprisegla pred zveznim predsednikom dr. Kurtom Waldheimom. Skoraj do zaprisege je med obema velikima strankama tekla nečastna in neokusna politična igra, katere žrtev sta bila že designirani minister za pravosodje Oberhammcr in bivši generalni tajnik OVP Kukacka. V tretji Vranitzkyjevi vladi je deset socialističnih ministrov oz. državnih sekretarjev, devet iz ljudske stranke, edini neodvisni minister pa je pravosodni minister Nikolaus Michalek. V obsežni vladni izjavi pred avstrijskim parlamentom je Vranitzky Avstrijcem zagotovil „novo kakovost" na področjih demokratizacije, ekologije, gospodarstva, kulture ter socialnih zadev. Danes 24 strani Siovo od Ignaca Domeja Skoraj nepregledna množica žalujočih se je pretekli teden na pokopališču v Šmihelu pri Pliberku poslovila od Ignaca Domeja, človeka, kije več desetletij sooblikoval politiko koroških Slovencev na narodnostnem, komunalnem in kmečkem področju. Kot smo že poročali v prejšnji številki, je Ignac Domej, po domače Zgončev ata iz Rinkol pri Pliberku, umrl v 70. letu starosti. Na šmihelskem pokopališču so se po maši zadušni-ci, ki jo je bral dekan Kristo Srienc, ob odprtem grobu od rajnega poslovili predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc, bivši predsedniki NSKS dr. Valentin Inzko in dr. Regi-nald Vospernik, ki se mu je zahvalil tudi v imenu šolske skupnosti in združenja staršev na slovenski gimnaziji, katerega predsednik je pokojni bil od leta 1974 do leta 1979, mestnik svetnik Fric Kumer v imenu pliberške EL, Kluba slovenskih občinskih odbornikov in Kluba prijateljev lova, Janko Zwitter za Skupnost južno-koroških kmetov, pliber-ški župan Janko Pajank, predsednik koroške kmetijske zbornice Valentin Deutschmann, predsednik organizacije Raiffeisen, bivši namestnik deželnega glavarja Herbert Bacher, ter gospod StrauG, predstavnik koroškega krožka za rejo pujskov. Vsi govorniki so v svojih poslovilnih besedah poudarili zavzetost Ignaca Domeja v prid slovenskemu narodu na Koroškem ter tudi njegovo prizadevanje za mirno in enakopravno sožitje obeh narodov v deželi. Posebno so izpostavili njegovo 31-letno delovanje v komunalni politiki v nekdanji občini Blato in pozneje v Pliberku, njegovo dolgoletno delo v koroški kmetijski zbornici, kjer je zastopal Skupnost južno-koroških kmetov, ter njegovo zbliževalno vlogo med obema taboroma koroških Slovencev. Pred pogrebom pa je bila tudi žalna seja v prostorih pliberške posojilnice, na kateri so govorniki spregovorili o zaslugah Ignaca Domeja za domače zadružništvo. V imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem sta se žalnih slovesnosti za zaslužnim koroškim Slovencem udeležila predsednik nadzornega odbora Lipej Kolenik in tajnik dr. Marjan Sturm. Žalojoči družini Domej in vsem sorodnikom ob boleči izgubi izrekamo naše iskreno sožalje. LL. Štiri konkretne zahteve za avstrijsko politiko Udeleženci visokošolskega seminarja na temo „Jezik in moč - jezik in politika" pred nekaj dnevi v Ottensteinu v Nižji Avstriji so v izjavi za tisk ugotovili, da avstrijska manjšinska politika ne sledi evropskemu razvoju ter da se je znašla na zadnjem mestu evropske lestvice. Za primer so navedli številčno moč koroških Slovencev in Ladin-cev na Južnem Tirolskem (Italija) in pri tem poudarili, da je bilo leta 1953 naštetih 12.600 Ladincev in 43.000 koroških Slovencev, pri štetju leta 1981 pa je bilo le še nekaj nad 16.500 koroških Slovencev, medtem ko je število Landincev naraslo na 17.700. Ob naraščanju števila Ladincev in hudem padcu števila koroških Slovencev so udeleženci seminarja zapre-paščeni poudarili, da pri tem ne gre več za „naravi proces", Pretekli teden se je sestal sosvet za slovensko narodno skupnost, da bi ponovno obravnaval vprašanje dvojezičnih vrtcev, glasbene šole in pregledal svoje dosedanje delovanje. Seja je bila potrebna zato, ker je sosvet že na septembrski seji sprejel sklepe v zvezi z dvojezičnimi otroškimi vrtci in slovensko glasbeno šolo, kljub temu pa deželni zbor teh sklepov ni upošteval. Razprava o dvojezičnih otroških vrtcih je na zadnji seji dobila novo vsebino zaradi tega, ker je bila prvič kot predstavnica Zelene Alternative prisotna poslanka Terezija Stoisičeva. Ta se je v svojih izvajanjih odločno izrekla za ustanovitev dvojezičnih vrtcev v vseh dvojezičnih občinah in sicer marveč da je upadanje oz. naraščanje števila pripadnikov neke narodnostne skupnosti „rezultat manjšinske politike vsake posamezne dežele". „Manjšinska politika, ki končno privede do izginotja manjšine, je v popolnem nasprotju s prizadevanji za uveljavitev pozicije majhne Avstrije znotraj velike združene Evrope", so menili udeleženci seminarja in pri tem še posebej opozorili na velik pomen možnosti uveljavitve interkulturnosti na različnih področjih. Udeleženci srečanja v Ottensteinu so ob koncu seminarja sprejeli katalog štirih točk, ki naj jih Avstrija v svoji manjšinski politiki v bodoče nujno upošteva in tudi uresniči: za vse otroke. To svojo zahtevo je utemeljila s tem, da je sožitje med obema narodoma možno le, če se oba dobro poznata in spoznata. Učenje jezika manjšine pa je prednost tudi za večino. Tajnik ZSO Sturm je prav-tako podprl to zahtevo in dejal, da prav v smislu integracije postaja nujno, da se Evropejci učijo več jezikov in še prav posebno jezik soseda. Ugovori tej zahtevi s strani predstavnikov političnih strank, še prav posebno pa s strani Narodnega sveta so šli v smer, da je taka zahteva nerealna in neuresničljiva. Predstavniki ZSO so nato predlagali, da bi problem dvojezičnih vrtcev še enkrat temeljito obravnavali, še prav posebno spričo tega, ker je deželni zbor nedavno tega 1. določila 7. člena Avstrijske državne pogodbe morajo biti uresničena v vseh detajlih: dvojezični krajevni napisi, šole itd; 2. manjšine morajo imeti na voljo adekvatna učila: šolske knjige v slovenskem jeziku za ZG in ZRG za Slovence ter za javno dvojezično trgovsko akademijo; zahteva velja seveda za vse druge manjšine in šolske tipe; 3. zahteve manjšin na področju šolstva in uradnega jezika (obrazci) je treba uresničiti v smislu 7. člena ADP; 4. finančno podporo manjšinam je treba prilagoditi zahodnoevropskemu standardu. Izjava, ki jo je podpisalo nad 30 visokošolskih učiteljev iz vse Avstrije, je bila poslana vsem pristojnim zveznim in deželnim organom in inštitucijam. razpravljal o dvojezičnih vrtcih, bi bilo še nekaj časa, da bi sosvet lahko pripravil temeljit predlog. S tem predlogom se večina v sosvetu ni strinjala. Nekoliko modificiran predlog iz pretekle seje sosveta je bil sprejet z večino glasov s tem, da so se predstavniki ZSO vzdržali glasovanja. V vprašanju glasbene šole je sosvet ponovno potrdil prejšnji sklep. Sosvet je precej časa razpravljal tudi o realizaciji sklepov sej v preteklem letu. Zaradi obširnosti bomo o tem poročali drugič. Ob koncu je sosvet sprejel še priporočilo ministrstvu za pouk, da naj bi inšpektor za manjšinsko šolstvo dr. Feinig postal tudi polnopravni inšpektor za dvojezično trgovsko akademijo. Sporočilo ABCČ: pričeie so se slovenske ure Pred nekaj dnevi je koroška deželna vlada sprejela zakon o izvajanju noveliranega zakona o dvojezičnem šolstvu na Koroškem (Karn-tner Minderheitenschulge-setz). Novelizacija martjšin-škošolskega zakona je postala nujna, ker je avstrijsko Ustavno sodišče po pritožbi celovških staršev razsodilo, da določila sedmega člena Avstrijske državne pogodbe glede pravice do elementarnega pouka v slovenskem jeziku veljajo načelno po vsej Koroški, torej tudi zunaj veljavnost-nega področja , ki je bito začrtano v manjšinskošol-skem zakonu iz leta 1959. Zvezni in tudi deželni zakon predvidevata ustanovitev dvojezičnih razredov v primeru, da je za tak pouk prijavljenih najmanj sedem otrok. Okrog ustanovitve javne dvojezične ljudske šole v Celovcu je v zadnjih mesecih tekla vročična razprava. Skupnost staršev ABCČ je s številnimi javnimi nastopi opozorila na potrebo po njeni takojšnji ustanovitvi. Kot je znano, se je temu predvsem koroška deželna vlada trmasto upirala. S formalnopravnimi izgovori je preprečila rešitev problema v šolskem letu 1990/91. Gladovna stavka dveh mater septembra letos je sicer sprožila širok val solidarnosti na Koroškem, v Avstriji in Slovenji, vendar oblast šole jeseni kljub temu ni ustanovila. Tako so na javnih ljudskih šolah prijavljeni otroci ostali brez slovenskega pouka. V tej situaciiji smo se starši odločili, da sami organiziramo pouk slovenščine na javni ljudski šoli 16 v Šentrupertu v Celovcu. Ravnateljica šole je našo tozadevno prošnjo posredovala mestnim šolskim oblastem. Pred kratkim smo sprejeli pozitiven odgovor. V imenovani ljudski šoli smo dobili na razpolago učilnico. Sodelavka skupnosti staršev, dvojezična učiteljica, je pričela z urami slovenskega jezika. Sosvet: Stoisičeva zahtevala dvojezične vrtce za vse! „GLAD!0 Pred nedavnim .so c /tahjl odbrlll politično vojnšho organizacijo, Imenovano „G!nd!o", barje /atlnsbo Ime za meč, poglavitno orožje rlmsblh vojahov (gladiatorjev). V blaslčnl državi ma/l/e In bamore, organiziranega zločina Ara) raArega ne hi bl/o posebno pomembno, saj so tam tab! .s'A:anrla/1 več a/l man)na rlnevnem red!!, češe samo spomnimo na vplivno prostozldarsbo ložo F 1/ In podobne a)ere. '/'oda pomen organizacije Gladlo In Je posebe) n)en delobrog presega ltab)ansbe meje; ArollAror )e dos/e) znano, )e Gladlo desetletja deloval v strahtarah IVA TO In s svo)o mrežo pobril vso zahodno Evropo, da bi se pripravlja/ na obrambni bo) prod bomanlzma, bar bi vel/a/o radi v primera, da bi Aromanlsdčnn para)a Italije po demoArradčnl poti prišla na oblast. .Sodelavci In agenti Gladlo so se menda vtihotapili rabo v desne bot rad! leve radlbalne teroristične orga-n!zncr)e, prav tabo pa tadl v obveščevalne slažbe raznih držav. Podrobnejše pre-Isbave Itahjansblh oblasti v zadnjih dneh so dognale, da je Gladlo deloval tadl v Avstriji. V središča pozornosti pa je bl/a Korošba, tabo so avs-trljsbe oblasti že v petdesetih letih /adetele na sb/adlšče orožja v Karavanbah, tore) sredi slovensbega oz. dvojezičnega ozemlja. Ob tem tabraf pristojni za avstrljsbo varnost, na čela s sedanjim ce/ovšhlm žapanom Gag- genbergerjem, bi se sicer tega sb/adlšča orožja spominja, vendar se ne spomni več, babo se je ta stvar bončno Iztebla, popade čadna pozabljivost,* menda je avs-trl/sba vojaščina to orožje zaplenila, česar pa se tabrat pristojni o)lclrjl spet ne spominjajo več tabo natančno. Zanimivo.* Itahjansbe oblasti so dognale, da je bil Gladlo zaplete/; vsa) v bombne napade na Važnem Tlro/shem v šestdesetih letih; da so obstaja/l ozbl stih! s tabo Imenovanim .S'adt!ro!cr b/elmatbandom. Kaj, če bi a vstrtjshe oblasti začele vsa) malo prelsbovatl v smeri morebitnih stihov med Gladlom In desnoehs-tremlstlčnlml sHaml, bi de/a-jejo na Korošhem? Kaho je bl/o z razstrelitvijo vellbovšbega mazeja leta 1979? Dva prlpadnlba slovensbe varnostne slažbe sta se tabrat shora) sama pognala v zrab, ne da bi za tem prišlo do posebnih dlplomatsblh pretresov med Korošho In .Slovenijo oz. Avstrijo In .Angos/nvljo, bar bi bilo po tab! diverziji pravzaprav prlčabovatl. To a)ero še vedno prebrlva sbrlvno-sten mrab. A/l je Gladlo operiral tadl že Iz .Slovenije? .Seveda domnevanja, vendar apravlčena vprašanja, baterlh na) se lotijo tabo borošbe bot tadl slovensbe oblasti, hajA manjšlnsho vprašanje je dovolj bočljlvo In ne potre-baje še podpihovanja s strani tajlh It! podtalnih ngentshlh organizacij. fra-lcr Da 6o pr:7:oJa)o acJ:J)o v .S/orea;'/:' g/a^ova-a/:', ac.s:7apaf:čno rečeno, pJJ:oc;'f, ve že vs a A g/asoca/ee. Use poJffčae .sfraaAe, par/a-/nenrame ;'n nepar/amenrame, so .se o n/em ;'zre-A/e :a v 5/ore:::): ne nr;'ne Jan, Ja ne /n & Jo poJ-JčnJ; poja.sny'eca//n'J .sJoJoc, sesfaaAor, Aon/e-renc ;n JrngJ; propaga::Ja:7: o6JA, s Aafer;7w: /n zagofovJ; čnn rečjo aJe/ečAo ::: Aar se Ja VMoAo ,šfer:7o pozJrvnJ: g/a.sor. EJ;'na sfraaAa, /J aasprofaje g/asoraa/a fn napoceJn/e, Ja .se njen: e/an: p/e/n'.seJa ne J o Jo nJe/ežJ: a/: pa A o Jo g/a.socaJ prof: s/o ren.sA; o.san;o.svop'fc;', je yWarojer;'eevo G:7:anje za enaAopravno.s: Jržar/janor, enačfca JasAoričeve JewoAraf.sAe s:ra::Ae .SrAor znnaj ,S76:je, A::' :7na najrečje zaledje m e J -SrA: na 77rračAew ;n v Jo.sn: :n TVerce-gov:'n:'. Vse s/ocen sAe sfranAe pa po sporazao::: prej s7:r:naj.s::n:: Jner: p/eAJc;': poJpfrajo ;n njen: poklane: so z 207 gfa.sow ;'n žf:'r:'n:;' czJrža-n:n:: 6. Jecendva :'zg/a.socaJ M.sfrezen za Aon. DA fen: pa sereJa n: ja.sno, AoJAo j:A je g/a.so-ca/o .samo zaraJ; sfranAarsAe Jf.sefpJne. 1,5 mitijona Slovencev prihodnjo nedeljo na plebiscitu ,,DA" za samostojno in neodvisno državo Slovenijo JOŽE ROVŠEK Geneza osamosvajanja Slovenije ni od včeraj. Raz-iične poiitične struje v sedanji demokraciji v Sloveniji si njen začetek raziagajo po svoje: od zahteve poslancev južnih Slo-vanov za triahzem v dunajskem parlamentu ). 1917, preko sklepov Kočevskega zbora odposlancev v oktobru 1. 1943 in ustanavljanja državne oblasti in inštitucij v Beli krajini do lanskega 29. septembra in sprejetja slovenskih ustavnih dopolnil ter letošnje deklaracije o slovenski suverenosti. Nedeljski plebiscit pa bo v bistvu prvo vseljudsko izrekanje o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Bo odločitev plebiscita končno dejanje ali samo postaja na poti k samostojnosti? Glede na hitrost in nedorečenost posledic verjetno drugo. Lahko hi rekli, da se bo Slovenija podala na težko pot samostojnega življenja. Utvara, da bo po sivem dnevu posijalo sonce, ni na mestu. Tudi očetovstvo ideje za plebiscit ni povsem jasno. Sodelavci pred tremi leti škandalozne 57. številke Nove revije, v kateri so nekateri sedanji vodilni slovenski politiki postavljali zahteve po plebiscitu in odcepitvi Slovenije, si ga lastijo zase, Socialistična stranka Slovenije ga je predlagala že pred tremi meseci, pa ga vladajoči Demos ni sprejel, nato pa ga je njegov predsednik dr. Jože Pučnik iznenada napovedal in se tako polastil očetovstva. V Sloveniji so sc kar nekaj časa prerekali tudi o poimenovanju tega odločanja. Končno po se med imeni referendum in plebiscit, odločili za slednje, bolj nesimpatično ime. Ob tem so najbrž pozabili na negativni prizvok koroškega plebiscita. Ali pa bomo morda Slovenci imeli odslej dvoje plebiscitnih proslavljanj, eno v Celovcu z znanim poudarkom zmage nad Slovenci in drugo v Ljubljani v počastitev zmage nad ...? Slovenska javnost je pričakovala, da se bo o samostojnosti odločala referendumsko ob sprejemanju nove ustave, ki bo uzakonila tudi slovensko samostojnost. Sam potek javne razprave pa je pokazal, daje njen predlog milo rečeno slab, nedorečen (nekateri mu očitajo, da je celo nekritično prepisan iz nekaterih ustav zahodnoevropskih držav) in da ustave ne bo mogoče sprejeti pred pomladjo. Zaradi predvidenih novih volitev, ki bodo nujno izvirale iz nje in seveda nevarnosti, da bo vladajoči Demos izgubil večino v skupščini, na kar kažejo nekatere javnomnenjske ankete, je Demos oz. njegov predsednik Pučnik presenetljivo napovedal plebiscit, ustavno razpravo pa postavil na stranski tir. Stranke v Demosu so ob tem nekatere bolj, druge manj navdušeno zdržale enotnost in spustile veter v Pučnikova jadra, ki ga je že močno potreboval. Predvsem zato, ker so se začele težave v njegovi Socialdemokratski stranki, po drugi stranki pa se je v socialdemokratskem spektru pojavila dokaj močna skupina, po mnenju pobudnikov, pravih (levih) socialdemokratov, ki so se nedavno tega organizirali v Socialdemokratsko unijo Slovenije. Vendar pa jc treba priznati, da vzroki za plebiscit niso samo v Demosu. Prav po 9. decembru se jc pokazalo, da Jugoslavija s sedanjo organiziranostjo nima več perspektive. Rezultati volitev v največji republiki Srbiji in najmanjši Črni gori so samo deloma presenetljivo pokazali, da je vizija Miloševičeve močne Srbije v srbski politični realnosti tako močno zasidrana, da skoraj povsem izključuje možnost za enakopravno dogovarjanje med republikami o bodoči Jugoslaviji kot konfederaciji. Pokazali so, da se Jugoslavija spreminja v Srboslavijo in da so pogledi nanjo povsem različni. Jugoslavija je tudi sicer razpadla na republike s popolnoma različnimi političnimi sistemi. V Sloveniji je na oblasti sredinsko-desni Demos, na Hrvaškem skoraj desničarska Hrvatska demokratska skupnost (HDZ), v Makedoniji nacionalna Demokratična stranka za vsei makedonsko nacionalno enotnost (VMRO-DPMNE), v Bosni in Hercegovini prav v tem času sestavljajo oblast iz treh nacionalnih strank tamkaj živečih Srbov (SDS),: Hrvatov (HDZ) in Musliman nov (SDA). Le v Srbiji in Črni gori so kar premočno zmagali komunisti, ki se v Srbiji sicer imenujejo socialisti, v svojem bistvu pa so ostali isti ljudje z Miloševičem na čelu. V takem stanju je osamosvojitev po oceni sedanjega političnega vodstva v Sloveniji edino možna posledica in pogoj, da se iz novih izhodišč začnejo razgovori z ostalimi samostojnimi subjekti-repu-blikami o eventualnem združevanju ali povezovanju. V svojem bistvu povsem enak proces teče tudi na Hrva- Pos/anc/ s/ovensAe skupščine, v prvi vrsti predsedstvo Upamo, da //ub//'ansAemu zmaju ne bo treba braniti samostojno S/oveni/o škem, le da bodo tam, kot je slišati, za en dan prehiteli Slovenijo in 22. t. m. sprejeli novo ustavo z vključenim določilom o samostojnosti in neodvisnosti. Največja negotovost za bodoči razvoj samostojne Slovenije je seveda v njeni ekonomiji. Analitiki so izračunali, daje letošnji čisti odliv federaciji znašal 16 milijard dinarjev ali 8,5 slovenskega proizvoda. Slovenija pa bi za obveznosti, kijih sedaj opravlja federacija, potrebovala od 9.5 do 14,1 milijarde dinarjev. K temu je potrbno prišteti še razne obveznosti iz skupne vsote zunanjih dolgov Jugoslavije, zagonska sredstva, možno zapiranje jugoslovanskega trga za slovenske proizvode, ki predstavlja kar 32.5 % celotne prodaje, preusmeritev izvoza na druge trge itd. Skratka, zadolženost Slovenije bi se ob negativnem razvoju po plebiscitu povečala nekako za 800 milijonov dolarjev, ob zaprtju jugoslovanskega trga pa bi se industrijska proizvodnja v Sloveniji zmanjšala kar za 37 %, ob polovičnem zmanjšanju prodaje pa za 19 %. Do tega po optimističnih ocenah slovenske vlade ne bo prišlo, lahko pa se prekine prodaja v Srbijo, ki znaša ta čas 9,4 % slovenskega izvoza. Prav ekonomski razlogi so odcepitveno evforijo spremenili v realnejšo varianto, v osamosvojitev z odprtimi vrati za dogovarjanje in sklepanje pogodbenih zvez z drugimi republikami. Ugledni strokovnjaki s področja ekonomije opozarjajo na prav usodno povezanost in odvisnost slovenskega gospodarstva z jugoslovanskim trgom in na iluzijo, da bo združen evropski trg odkupoval viške slovenske proizvodnje. Drugo pomembno vprašanje jc mednarodno priznanje samostojne Slovenije. Po dosedanjih izkušnjah zahod ni navdušen nad razpadanjem Jugoslavije in simpatije, ki jih je Slovenija uživala v času njene demokratizacije, so v veliki meri splahnele. V ocenah mnogih zahodnih diplomacij je ob nacionalistični Srbiji postala separatistična. Vodje diplomacij zahodnih držav (De Michelis, Gen-scher, Baker) poudarjajo svoj interes za ohranitev Jugoslavije kot celote in svarijo pred razpadom. V času popuščanja napetosti v svetu in odprave hladne vojne, združevanja Evrope Zahod pač ne podpira odcepitvenih teženj in nastanjanja novih meja. To jc vodja slovenske diplomacije dr. Rupel kar krepko občutil tudi ob nedavnem vrhu Konference za evropsko varnost in sodelovanje v Parizu, kjer je s svojimi protesti proti jugoslovanski politiki trkal na zaprta vrata. Prav Ruplu opozicija očita, da si je vzel čas za mednarodno dejavnost in obiske od Amerike do Sovjetske zveze, da pa se doslej ni znal pogovarjati z zveznimi organi in ostalimi republikami v Jugoslaviji. Slovenski plebiscit bo nedvomno uspel. Še pred mesecem bi po anketiranju javnega mnenja zanj pozitivno glasovalo nekako 65 do 70 odstodkov glasovalcev, po nekaterih grozilnih izjavah zveznega ministra za obrambo Kadijeviča in premikih vojaških enot na področju Hrvaške in Slovenije pa je odstotek anketirancev s pozitivnim odgovorom narasel na devetdeset in več odstodkov, prav tako visoko pa pričakujejo tudi volilno udeležbo. Po uspelem plebiscitu torej predsedstvu republike in vladi ne bo treba odstopiti, kot bi se to ob neuspelem verjetno zgodilo. Slovenci bomo imeli prvikrat po Karantaniji spet svojo samostojno in neodvisno državo. Začela se bo dolga pot gospodarske stabilizacije, pogajanj z ostankom Jugoslavije o delitvi premoženja in dolgov, prizadevanja za mednarodno priznanje in še vrsta drugih državotvornih dejavnosti. Slovenska demokratična zrelost bo na težkem preizkusu in zdržala bo le, v kolikor bodo stranke, vladajoče in opozicijske, znale sklepati konsenze in konstruktivno sodelovati, vsaj tako kot zadnjih štirinajst dni pred zgodovinskim odločanjem. Aktualni razgovor s predsednikom ZSO dipk inž. Feliksom Wieseqem .Da bi vsi ma!i naro/ti v novi Evropi dobiti več prostora!" KRATKE VEST) Ustanovni občni zbor Združenja staršev na TAK Na novi Zvezni dvojezični trgovski akademiji v Celovcu so preteklo soboto ustanovili združenje staršev. Za prvo predsednico je bila izvoljena dr. Herta Laussegger, njen namestnik je Jože Fera, tajnica pa je Milica Koncilia. V odbor so bili izvoljeni še Erwin Errath, Franc Starc, Erna Habernik in Herman Čik ter kot stalna odbornica ravnateljica šole mag. Maja Amrusch. Ustanovnemu občnem zboru je prisostoval tudi strokovni nadzornik za slovenščino pri Deželnem šolskem svetu dr. Anton Fei-nig, ki je novoustanovljenemu ždruženju zaželel veliko uspeha. Prvemu odboru združenja staršev na dvojezični trgovski akademiji je čestital tudi predsednik Združenja staršev na slovenski gimanziji Ivan Lukan. Društvo Slovenski znanstveni inštitut razpisuje delovno mesto sekretarja/ sekretarje Kvalifikacija: srednja Pogoji: obvladanje obeh deželnih jezikov, usposobljenost za vsa pisarniška in administrativna dela; pripravljenost za permanentno šolanje in izpolnjevanje. Nastop službe: takoj ali po dogovoru Ponudbe pošljite na Slovenski znanstveni inštitut, Vil-lacher StrafJe IB, 9020 Kla-genfurt/Celovec S!ovenski vestnik Prihodnja števiika takoj po novem ietu Drage hratke, dragi braki! Prihodnjo številko Slovenskega vestnika boste zaradi božičnih praznikov in novega leta prejeli 4. januarja 1991. Težišča v tej številki bodo Koroški kulturni dnevi, Vestni-kovo obdarovanje otrok poplavljeneev v Sloveniji ter dogajanje v športu. Uredništvo Gospod prer/ser/n/A, /eto /990 se nag/Aa A koncu. Kakšna je vaša ocena narodnopo-////čnega po/oža/a korošk/A S/ovencev oA vstopu v novo teto? Slovenska narodna skupnost na Koroškem in njeni osrednji organizaciji vsaka po svoje iščejo pot iz velikega nezaupanja, ki je nastalo med vodstvenimi strukturami osrednjih organizacij. Medtem ko Narodni svet koroških Slovencev vse karte stavlja samo na vladne strukture na Koroškem in na Dunaju, smo v Zvezi slovenskih organizacij prepričani, da moramo kot predstavniki narodne skupnosti poleg intenzivnih pogajanj in razgovorov z dunajsko in seveda tudi koroško vlado voditi račun tudi o tem, da mora vsaka narodna skupnost, ki si želi izboriti svoje osnovne narodne pravice, biti dobro organizirana, enotna, in se pripravljena za svojo stvar tudi odločno postaviti. Poleg tega se Narodni svet zavzema bolj za ločen razvoj slovenske narodne skupnosti od večinskega prebivalstva na Koroškem. V ZSO pa v takem razvoju ne vidimo možnosti, vse prej pa nevarnost, in se zavzemamo za vsestransko, enakopravno integracijo v vse pore koroškega in avstrijskega javnega življenja in to brez asimilacije. Znotraj večinskega naroda na Koroškem je opaziti pozitivne premike, saj vedno več Korošcev spoznava, da se svet in Evropa spreminjata, da jim je znanje slovenskega jezika samo v korist. Raste pa tudi število takih Korošcev in Korošic, ki iščejo svoje korenine, svojo identiteto in jo vedno pogosteje najdejo v tem, da se učijo obeh jezikov in spoznavajo kulturo soseda. Zato mislim, da nacionalistični koncept nekaterih koroških organizacij v večinskem narodu nima bodočnosti. Prav tako pa tudi nimajo perspektive tiste slovenske strukture, ki bi sc rade zaprle v svoj lasten krog in uživate čisto slovenstvo. K aA/aa/nema vprašanju p ra v/zar/čnega A aard/aac//-sA ega ar/Aara, A/ga je fars/ra/ N.SK.S' z ač/Znan načrtom, da A/ dosega/ prev/ado znotraj narodnostne sAupnost/. Za Aaj ta A o pasivno zadržan/e ZSO v tej zadev/ /n do /zAoda /z Ar/ze zaupanja med do/oče-n/uu s trn A turam/ AorošA/A S/ovencev. ZSO je pred leti predlagala ustanovitev koordinacijskega odbora koroških Slovencev, v katerem sta obe osrednji organizaciji dolga leta usklajevali svoja stališča do narodnopolitičnih vprašanj. Postopoma sta Koroška enotna lista, pozneje pa tudi NSKS, začela narodnostno politiko podrejati strankarskovolil-nim razmišljanjem, saj je znano, da je prav KEL drugače mislečim Slovencem pogosto očitala premalo narodne zavednosti in jih s tem hote ali nehote izrivala iz narodne skupnosti. Ko so se ti konflikti vedno bolj vnašali tudi v KOKS, se v njem ni več razpravljalo samo o narodnopolitičnih, ampak tudi o stran-karskopolitičnih vprašanjih. Z izvolitvijo Karla Smolleja za poslanca Zelene-alterna-tive v avstrijskem parlamentu se je ta diskusija še stopnjevala in v KOKS je pogosto prihajalo do konfliktov. V določenem trenutku sta NSKS in KEL ocenila, da v narodnopolitičnih vprašanjih ni treba več koordinirati sta lišč z Zvezo slovenskih organizacij, da to lahko opravita sama s svojimi strukturami. Zato je prejšnji KOKS, ki je dotlej opravljal pomembno nalogo, razpadel in ni bil več operativen. ZSO v njem tudi ni imela več narodnopolitičnega, ampak predvsem stran-karskopolitčnega partnerja. Ko so tekli razgovori o novem koordinacijskem odboru, smo v ZSO dokaj hitro ugotovili, da NSKS in KEL ni do tega, da bi ustanovili skupen forum za resno usklajevanje narodnopolitičnih programov, temveč jima je šlo predvsem za to, da bi ZSO v vsaki situaciji lahko preglasovala. Klub slovenskih občinskih odbornikov, ki sc je nekaj časa sicer upiral, je pritisku NSKS in KEL podlegel in pristal na to, da tudi v najbolj pomembnih narodnopolitičnih vprašanjih, kot so šolstvo, pomembni zakoni in drugo, stališč ni treba sprejemati s kvalificirano večino. S tem je KSOO bistveno prispeval k temu, da ni moglo priti do skupnega stališča v zvezi s KOKS in da se je razdvojenost znotraj narodne skupnosti še poglobila. V ZSO smo ocenili, da je vse dotlej, dokler ne pride do bistvenih sprememb v razmišljanju NSKS, KEL in KSOO, da je narodnopolitična vprašanja treba resnično koordinirati, nesmiselno voditi prepire in da je bolje počakati, da bodo te organizacije spoznale, da je koordinacija potrebna, nujna in bodo spremenile svoja stališ- ča. AfaAa aceajajc/e razvoj odnosov z repaAAAo S/ove-n(/o /z v/d/Aa ZSO. Sc vaša organ/zac//a poča/Z /zr/njcna /z procesa od/očan/a v posa-mezn/A pomemAn/A narod-nopo////čn/A vprašanpA? ZSO in druge organizacije, ki so ji blizu, imajo nešteto prijateljev v Sloveniji. Z nami sodeluje veliko organizacij iz vseh mogočih političnih taborov. Tako je bilo v preteklosti in bo tudi v prihodnosti. Res je sicer, da minister dr. Dular, ki naj bi bil odgovoren za vse Slovence po svetu, s svojo vlogo ni združeval, marveč je pogosto pripomogel, da so se stvari še bolj zaostrile. Res pa je tudi, da je ZSO v vseh strankah v Sloveniji deležna toliko simpatije in razumevanja, da se čutimo zelo dobro povezane s slovensko državo. Poskus, da bi ZSO v nekaterih važnih vprašanjih izruuli iz odlov.mja. resnično obstaja, vendar je v določeni meri tudi rezultat prišepetavanja iz Celovca in Dunaja. To pa je toliko bolj razumljivo, ker prihaja iz struktur, ki naj bi predstavljale Slovenijo v republiki Avstriji. Ta čas resnično nastaja občutek, da Avstrija s tem, ko enakopravno vključuje osrednje organizacije in slovenske strankarske strukture v nekatere faze pogovorov, koroškim Slovencem omogoča več pluralizma kot slovenska vlada, ki poskuša nekatere strukture zavestno ali po nerodnosti izključevati. Kot vemo iz pretekle zgodovine slovenskega naroda, se take metode na dolgi rok nikoli ne obnesejo, zato je tudi samo vprašanja časa, kdaj bo ta vlada spregledala, da s tem dela škodo slovenstvu ali kdaj bo to popravila. V ucf/e/ja Aar/a drža t/;aa/ S/avcn/jc na p/eA/sc//a ad/a-ča// n pr/Aar/aas// s voje repa-AAAe oz. države, /vaj /n samostojna /n neodv/sna S/oven//a potnenda za nada/;nj/ razvoj v pras/ara t/pe-./adraa!' Torej, v kolikor Slovenija in ostale republike v Jugoslaviji ne bodo v kratkem našle skupnih interesov, je razumljivo, da bo ta država razpadla. Upati je, da razhajanje ne bo povzročalo še večih konfliktov in morda celo katastrofe. Nesporno pa je, da bo Slovenija imela v prostoru Alpe-Jadran izredno pomembno vlogo, saj predstavlja eno izmed centralnih regij te skupnosti, ki lahko postane tudi gospodarsko zelo pomemben faktor. Poleg tega je Slovenija na tako pomembnem geopolitičnem in prometnem delu Evrope in na sečišču slovanskega, romanskega in germanskega prostora, da so interesi nad njim zelo močni in različni. To pa pomeni, da Slovenijo, bodisi samostojno in neodvisno ali pa v kakršnikoli rahli povezavi z ostalimi deli Jugoslavije, čaka izredno težka naloga, in sicer ob vsestransko odprtih mejah (gospodarskih, kulturnih, informacijskih, prometnih in političnih tokov) ohraniti svojo identiteto in samostojnost in postati zanesljiv in soliden partner vsem sosedom, tako Italiji, Avstriji, Madžarski in tudi ostalim predelom Jugoslavije- To pa bo lahko opravila samo v primeru, če bodo naj-pomembne politične strukture v Sloveniji našle minimalni skupni konsenz, ki bo omogočal načrtno, trezno in premišljeno srednjeročno in dolgoročno delovanje in utrjevanje Republike Slovenije. Visoka udeležba na plebiscitu in tudi visoko število pozitivnih glasov za samostojnost Slovenije sta sicer pomembna faktorja pri osamosvajanju, vendar so to samo prvi koraki, katerim bodo morale slediti premišljene, trezne poteze, predvsem pa bo treba urediti odnose s sosedi. Seveda pa v ZSO Sloveniji in seveda tudi drugim jugoslovanskim narodom želimo, da čimprej rešijo nastale probleme in začnejo graditi novo prihodnost. DA Aaaca aaj/aega razgovora še vprašanje, Aaj s/ Ao/ prcf/scfAuA ZSO za pr/Aadaje /e/o aa/Aa/; že A/c!' Najbolj si želim, da bi vsi mali narodi, in mednje štejem tudi koroške Slovence, v letu 1991 v Evropi dobili več prostora in našli več razumevanja. Želim pa si tudi, da bi bilo znotraj narodne skupnosti več kulturnega dialoga, več iskanja skupnih izhodišč in več razumevanja za različne poglede na njen nadaljni razvoj. Upam in želim si, da bodo tudi koroške stranke, koroška sredstva javnega obveščanja, predvsem pa koroški politični predstavniki bolje kot doslej opravili svojo nalogo, za katero so zadolženi po ustavi, in slovenski narodni skupnosti omogočili enakopraven obstoj in vsestranski razvoj. Vsem bralkam in bralcem Slovenskega vestnika, pa tudi vsem ostalini, želim ob prehodu iz starega v novo leto mnogo zadovoljstva in sreče. S PREDSEDNIKOM ZVEZE SLOVENSKIH /ORGANIZACIJ SE JE POGOVARJAL IVAN LUKAN Odgovori na vprašanja še manjkajo PUBERK. - Na informa-cijskem in diskusijskem večeru o varstvu okolja v obmejnem področju ni bilo pričakovati konkretnih rezultatov. Toda večer je kljub temu opravičil namen, da so si tako predstavniki občine Pliberk, dežele Koroške in Republike Slovenije povedali, v katerih vprašanjih si niso enotnega mnenja oziroma katera bo treba rešiti tudi na meddeželnih pogovorih. Brez težav in komplikacij je tekla obravnava vprašanja varstva pitne vode v Karavankah, saj imata za to vprašanje obe strani seveda tudi velik skupen interes. Že bolj zapleteno je vprašanje onesnaževanja zraka, saj tudi uradna merjenja kažejo, da je tudi v Pliberškem okolišu čutiti posledice močnega onesnaževanja z žveplovim dioksidom, ki se kar v količini 100.000 ton letno vali iz dimnikov termoelektrarne v Šoštanju. Minister za varstvo okolja Miha Jazbinšek je v tej zvezi dejal, daje Slovenija že doslej investirala 100 milijonov dinarjev v ekološke sanacijske projekte, ter da namerava s tem tudi nadaljevati, toda to še ni ublažilo kritike predstavnikov občine Pliberk. Bolj pa se zapletajo stvari ob vprašanju jedrske elektrarne v Krškem in odlagališča za jedrske odpadke, za katere ena varianta predvideva celo obmejno področje Slovenije s Koroško. Podpredsednik izvršnega sveta Republike Slovenije dr. Leo Šešerko je v zvezi s tem vprašanjem dejal, da bi bila Slovenija sama sicer pripravljena ustaviti delovanje JE Krško, toda za to je potreben tudi pristanek Hrvaške, vendar podrobnejšega načrta, kakšna bi morala biti v tem primeru tudi pomoč Koroške oziroma Avstrije (finančna pomoč in nadomestitev električne energije) ni predložil ali začrtal. Tudi izjava Mihe Jazbinška v zvezi z odlaganjem jedrskih odpadkov ni mogla zadovoljiti, saj je rekel le, da je obmejno področje le ena izmed 10 variant, ter da verjetnost, da bi se odločili prav za to, ni velika. Nekoliko nezadovoljiv pa je bil tudi argument, da bo morala pač Hrvaška prevzeti to obveznost, če ima že največjo korist od JE Krško. Tako je namestnik ministra za varstvo okolja Mitja Bricelj ostal edini, ki se je izrekel proti lokaciji ob meji in proti jedrski elektrarni nasploh, vendar tudi on ni mogel zago- Lb" praznike ter srečno in uspešno novo /efo žeii Društvo godba na pihata Šmihel Vesele božične praznike in s Pečno novo teto zelt Skupnost južnokoroških Janko Zwitter dip!. inž. Štefan Domej Odvetniška pisarna / Rechtsanwa!tskanz!ei dr. Sepp Brugger žeii vese/e božične praznike in uspešno novo /eto 1991/ vvunscbf trobe IVeinnacbfen und ein erfo/greiches Jahr 1991/ toviti, da JE Krško ne bo delovala tudi še po letu 1992, ko bo obratno skladišče jedr-ških odpadkov že polno. Z enako nedorečenostjo pa so se morali zadovoljiti tudi predstavniki iz Slovenije ob vprašanju hidroelektrarne na Golici/Koralpe. Ob tem sta se deželni svetnik Schiller in predstavnik KELAG zatekla le k argumentu, da so elektrarno zgradili na osnovi meddržavnega dogovora ter da je koroška stran že tako pristala na to, da bi predvsem slovenska stran lahko še do konca februarja 1991 preučila vsa odprta vprašanja. V tem vprašanju tudi ni pomagala ugotovitev Briclja, da bo imela od elektrarne na Golici 80 odstotkov koristi Avstrija, Slovenija pa le 20 %, medtem ko bi morala prevzeti vse tveganje. Ce torej iz tega vidika prireditev, ki sta jo organizirala mestna svetnika Jože Partl in Fric Kumer, ni razjasnila konkretnih vprašanj, pa je bila spodbudna vsaj napoved, da bodo v bodoče tako predstavniki Slovenije kot tudi Koroške važna ekološka vprašanja poskušali reševati skupno.. Vsekakor pa je bila spodbudna tudi napoved koroškega deželnega svetnika Schillerja, da bo že v kratkem prišlo do elektrifikacije vlečnic na Peco, ter da bo s tem mogoče odstraniti tanke za dicselsko gorivo s področja, kjer se nahajajo pomembne zaloge pitne vode Andrej Mohar Vsem rednim in podpornim članom, vsem prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno, zdravo in veselo novo leto 1991 Slovensko društvo upokojencev Pliberk Stiska nekdanjih deiavcev Obhja ŽELEZNA KAPLA. - Delegacija tistih nekdanjih delavcev tovarne Obir na Rebrci, ki zaradi svoje starosti ne najdejo nadomestnega delovnega mesta, hkrati pa tudi še nimajo pravice do dostojne upokojitve, je namestniku deželnega glavarja Ambrozyju predala posebno peticijo, v kateri zahtevajo, da bi jim dežela omogočila posebne pogoje /Vaš c/o/go/etni soJe/uvee Franček Černut (na .s/iki) /e te