Mednarodni čebelarski kongres Apimondie, Ljubljana, 24. 29. ovgusl 2003 Sr ° LETO 1 873 - ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM SLQVflMI CfbfLflR ■A St. 3 1. marec 2002 Prvo obvestilo udeležencem kongresa Apimondia 2003 glasilo čebelarskih organizacij Slovenije contents The first Notice to the Participants of the 73 Apimondia 2003 ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA Franc Prezelj: Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v marcu 76 Franc Panker: Čebelarjeva opravila v AŽ panju v marcu 78 Anita Vraničar - Novak: Veterinarski nasveti za marec 80 THIS MONTH S WORK FOR BEEKEEPERS Franc Prezelj: Beekeepers Jobs in Multiple-Story Hive in March Franc Panker: Beekeepers Jobs in AŽ Hive in March Anita Vraničar - Novak: Veterinary Advice for March ČEBELARSKI KONGRES Milan Meglič, Franc Šivic: XIX. mednarodni kongres medu brez meja 82 Franci Marolt: S čebelarske poti po Južni Afriki 83 BEEKEEPER’ CONGRESS Milan Meglič, Franc Šivic: The XIXlh International Congress 'Honey without Boundaries’ Franc Marolt: A Beekeepers Journey through South Africa IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Renato Starc: Izkušnje z borečem na Primorskem 89 Mihael Premrl: Novi pripomočki in moje izkušnje v boju proti varoi 89 Marjan Debelak: Izpopolnjen način čebelarjenja v AŽ »trojčku« z dvema zakladama na podlagi najnovejših izkušenj v AŽ-maksi sistemu velike izvedbe 90 OUR BEEKEEPERS'EXPERIENCES Renato Starc: Experiences with Growing Borago in Primorje Mihael Premrl: New Devices and My Experience in Varroa Control Marjan Debelak: An Improved Beekeeping Method in Two-Storey AŽ-Triplet Basing on the Latest Experiences with Maximum Construction AŽ-Hive System IZ TUJE LITERATURE Mary in Bill Weaver: Tudi opraševanje je lahko donosen posel Janez Mihelič: Dobre novice o zatiranju varoe 94 96 FROM FOREIGN LITERATURE Mary and Bill Weawer: Pollination Can Be a Remunerative Business, Too Janez Mihelič: Good News With Varroa Control IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Ludvik Kramberger: Občni zbor Čebelarskega društva Peter Dajnko Gornja Radgona 97 Komisija za krožke pri ČZS: Razpis za jubilejno XXV. srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev 98 Marjan Papež: 6. Ambrožev ples v Polhovem Gradcu 98 Ivan Pehant: Izbirni predmet čebelarstvo v 9-letni osnovni šoli 100 Zlatko Kuk: Deset let čebelarskega društva Kapca 100 FROM SOCIETY LIFE Ludvik Kramberger: The Danjko Gornja Radgona Beekeepers Society’s Annual General Meeting The BAS's Club Committee: An Invitation for Applications for the XXVth Jubilee-Meeting and Contest of Young Beekeepers Marjan Papež: The Sixth Ambrose’s Dance in Polhov Gradec Ivan Pehant: Beekeeping, an Optional Subject in 9-Year Primary School Zlatko Kuk: The Kapca Beekeepers Society’s Tenth Anniversary V SPOMIN MALI OGLASI 101 IN MEMORIAM 104 SMALL ADVERTISEMENTS Slika na naslovni strani: Čebelarji ČD Domžale so na stojnici občine Domžale na letošnjem sejmu Alpe Adria v Ljubljani predstavili svojo bogato ponudbo. - Foto: J. Mihelič Čebela na spomladanski vrbovi mačici. PRVO OBVESTILO UDELEŽENCEM KONGRESA APIMONDIA 2003 UVOD Organizacijski odbor kongresa Apimondia 2003, ki bo od 24. do 29. avgusta prihodnje leto v Ljubljani, je že več kot deset tisoč čebelarjem in čebelarskim strokovnjakom v več kot 55 držav, ki so članice Api-mondie, posredoval prvo obvestilo skupaj z obrazcem za predprijavo za udeležbo na kongresu. Spodbudna je novica, da je v Cankarjev dom in tudi na ČZS doslej prispelo že več kot tri tisoč pred-prijav za udeležbo za kongresu, vsak dan pa jih po pošti prispe nekaj deset novih. Izjemno zanimanje vlada tudi za razstavne prostore. Tako so precej velike površine razstavnega prostora že rezervirali razstavljavci iz Evrope in Južne Amerike. To kaže, da bo kongres v Ljubljani verjetno rekorden tako po številu udeležencev kot razstavljavcev. Za čebelarje člane Čebelarske zveze Slovenije z veljavno člansko izkaznico bo organizacijski odbor zagotovil popuste za enodnevne vstopnice, posebne večje popuste pa bodo imeli predvsem tisti čebelarji, ki bodo kakor koli sodelovali pri pripravah na kongres, bodisi kot prostovoljci - soustvarjalci slovenske čebelarske razstave bodisi kot sodelavci pododborov kongresa, ki so navedeni na koncu prvega obvestila. Pododbor za razstavo prosi vse čebelarje, ki imajo svoje zasebne zbirke In bi želeli bodisi z eksponati bodisi z delom pri postavitvi sodelovati na razstavi »SLOVENSKO ČEBELARSTVO NEKOČ IN DANES«, da se prijavijo po telefonu št. 01/421 79 45. 0 vseh podrobnostih sodelovanja se bomo dogovorili s prijavljenci osebno. Način pošiljanja referatov bo zaradi uvajanja nove računalniške tehnologije spremenjen oziroma posodobljen. Avtorji bodo dobili natančna navodila o tem v drugem obvestilu, ki bo objavljeno letos poleti. Vsem, ki se želite udeležiti te velike čebelarske prireditve kot redni udeleženci kongresa (vseh pet dni), priporočamo, da natančno preberete prvo obvestilo. PRVO OBVESTILO POVABILO Čebelarska zveza Slovenije in Apimondia vabita na XXXVIII. mednarodni čebelarski kongres API-MONDIA. Kongres bo v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, domovine Antona Janše in avtohtone kranjske čebele. V veliko čast nam je, da se bodo pri nas zbrali čebelarji in raziskovalci z vsega sveta. Nacionalni organizacijski odbor vas prisrčno vabi na APIMONDIO 2003. Pričakujemo vas v Ljubljani. PROGRAM belarsko opremo, publikacijami, pijačami, čebeljimi pridelki in z vsem, kar je povezano s čebelami. Standardni razstavni prostor (3 x 3 m) vključuje eno prosto kotizacijo za kongres; ta omogoča prost vstop na vsa plenarna zasedanja, simpozije in posebne dogodke. Vsak razstavljavec lahko kupi dodatno vstopnico za ceno »spremljevalca«. Standardna oprema vključuje standardno stojnico s stranskimi in zadnjimi stenami, dva stola, električni priključek in razsvetljavo. CENIK RAZSTAVNEGA PROSTORA Stojnica Pred Pred Po 3 x 3 m 30. 9. '02 30. 5. 03 30. 5. '03 S standardno opremo 1300 EUR 1600 EUR 1900 EUR Brez standardne opreme 1100 EUR 1300 EUR 1700 EUR Nedelja, 24. avgusta zvečer: sprejem gostov in otvoritev razstave ApiExpo Ponedeljek, 25. avgusta dopoldne: plenarna zasedanja in simpozij opoldne: predstavitev posterjev popoldne: plenarna zasedanja in simpoziji zvečer: skupščina Torek, 26. avgusta dopoldne: plenarna zasedanja in simpozij opoldne: predstavitev posterjev popoldne: plenarna zasedanja in simpoziji zvečer: ogled diapozitivov, večer slovenske kulture Sreda, 27. avgusta dopoldne: plenarna zasedanja in simpozij opoldne: predstavitev posterjev popoldne: plenarna zasedanja in simpoziji zvečer: ogled filmov Četrtek, 28. avgusta dopoldne: plenarna zasedanja in simpozij opoldne: predstavitev posterjev popoldne: plenarna zasedanja in simpoziji zvečer: skupščina, sklepna slovesnost Petek, 29. avgusta strokovni izleti PRIJAVA STROKOVNIH PRISPEVKOV Vse informacije o prijavi prispevkov bodo objavljene v drugem obvestilu. Predsedniki stalnih komisij za APIMONDIO bodo izbrali prispevke za ustno predstavitev in posterje. Vsi prispevki morajo biti v štirih izvodih v katerem koli uradnem jeziku Apimondie. Vsaj en izvod izmed štirih mora biti v angleščini. Vse prispevke je treba poslati na naslov: Apimondia, General Secretariat, Corso Vittorio Emanuele 101, 1-00 186 Rome, Italia, tel. & faks +39-06-685-2286, e-pošta: aoimon-dia@mclink.it APIEXPO Razstava ApiExpo bo v razstavnem hodniku v Kulturnem in kongresnem centru Cankarjevega doma. Razstavljavci se bodo na površini 2500 m2 predstavili s če- TEKMOVANJE Tekmovanja bomo pripravili na področjih: inovacije, izdelki iz čebeljih pridelkov, filmi, diapozitivi, fotografije, čebelarske knjige, znamke, revije, emba-laža, web strani in oglasi. V okviru tekmovanja bo tudi izbor najboljše razstavne stojnice. Natančne informacije bodo objavljene v drugem obvestilu. URADNI JEZIKI Uradni jeziki za Apimondio so angleščina, nemščina, španščina in francoščina. Simultano prevajanje v uradne jezike bo na plenarnih zasedanjih ter na otvoritveni in sklepni slovesnosti. KRAJ DOGODKA Kongres bo potekal v kulturnem in kongresnem centru Cankarjev dom v središču Ljubljane. Kongresni center je v bližini številnih hotelov, trgovin, restavracij, starega mestnega jedra in drugih znamenitosti. Cankarjev dom sprejme 5000 obiskovalcev. Vsako leto v njem pripravijo približno 250 mednarodnih kongresov in podobnih prireditev. Več informacij dobite na spletni strani Cankarjevega doma: htto.//www.cd-cc.si SLOVENIJA - VAŠA GOSTITELJICA Slovenija leži v Srednji Evropi, meji z Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Italijo. Slovenija je znana po raznolikosti pokrajin; poseben pečat ji dajejo Alpe, Jadransko morje, kras in panonska nižina. Na manj kot 20.300 km2 živi dva milijona prebivalcev. Več informacij o Sloveniji dobite na spletni strani: http://www.creativ.si/ tourist LJUBLJANA - VAŠA GOSTITELJICA Ljubljana, prestolnica Slovenije, je dinamično, kulturno, trgovsko mesto, le uro vožnje oddaljeno od Alp in nekoliko več od Jadranskega morja. V sproščenem okolju slikovitega starega mestnega jedra s številnimi majhnimi gostinskimi lokali in trgovinami prirejajo šte- vilne kulturne dejavnosti, prav zaradi tega pa je Ljubljana še privlačnejša. HOTELSKE PRENOČITVE Hoteli so tako v središču mesta, tj. v bližini Cankarjevega doma, kot tudi v drugih delih mesta in v bližnji okolici Ljubljane. Natančne informacije bodo objavljene v drugem obvestilu. IZLETI PRED KONGRESOM IN PO NJEM Slovenija je dežela z izjemno raznoliko pokrajino. Udeleženci predkongresnih in pokongresnih izletov bodo imeli izjemno priložnost za ogled naravnih in kulturnih znamenitosti Slovenije ter bogate čebelarske tradicije. KOTIZACIJA Vsa vplačila morajo biti nakazana v evrih. Kotizacijo za spremljevalca lahko kupite, če vplačate kotizacijo za ves teden. Prav tako samo za ves teden plačana koti zacija vključuje strokovne izlete. Enodnevni obiskovalci bodo vstopnice za strokovne izlete lahko kupili na okencu za registracijo, ceno pa bomo določili v drugem obvestilu. CENIK Dodatne informacije: Gorazd Čad, Cankarjev dom Kulturni in kongresni center Prešernova 10 - 1000 Ljubljana - Slovenija e-pošta: gorazd.cad@cd-cc.si Spletna stran: http.//www.cd-cc.si KDO SODELUJE PRI ORGANIZACIJI KONGRESA APIMONDIA 2003 (Ljubljana, 24. 8.-29. 8. 2003) Kot informacijo objavljamo imena članov organizacijskega odbora za kongres Apimondie 2003. Pozivamo vse, ki bi želeli sodelovati pri organizaciji kongresa in ki bi vas to delo zanimalo, da se povežete s predsedniki posameznih pododborov. Če želite dobiti podrobnejše informacije o delovanju pododborov ali kakršne koli druge informacije o kongresu, pokličite Jasno Kralj na ČZS (01 - 421 79 45). Organizacijski odbor za Apimondio Predsednik kongresa: Lojze Peterle Predsednik organizacijskega odbora: Franc Šivic Vodja projekta: Gorazd Čad Generalna sekretarka: mag. Jasna Kralj Član: dr. Janez Grad Pred Pred Po 30. 9. ’02 1. 6. 03 1. 6. 03 Tedenski obisk kongresa udeleženci kongresa 300 EUR 340 EUR 390 EUR spremljevalci 200 EUR 230 EUR 260 EUR Enodnevni obisk kongresa 90 EUR 100 EUR 120 EUR Pododbori: za program za razstavo za spominke za tekmovanje za kulturni program za izlete za informiranje za sponzorje za prostovoljce Predsedniki: dr. Janez Poklukar Janez Mihelič Ljubo Struna mag. Malči Božnar Verena Štekar - Vidic mag. Mira Jenko - Rogelj dr. Janez Grad Aleš Mižigoj Borut Preinfalk Povabilo vodstvom in članom čebelarskih društev Vodstvo in gradbeni odbor ČZS vabi člane čebelarskih društev, da z delovnimi akcijami pripomorejo k dokončanju del pri Čebelarskem centru Slovenije. Delovne akcije bomo organizirali vsak petek in soboto od 8. 3. 2002 dalje. Potrebno je še urediti okolico in poti, zasaditi medovito rastlinje in očistiti objekt ter okenska stekla. Prosimo vas, da svojo udeležbo najavite tajništvu ČZS do navedenega termina, tel. 01/421 79 40. ČZS in Gradbeni odbor CERES, d.o.o. //'/'' '/ .//i Mirna 14, 9000 Murska Sobota TRGOVINA MARTJANCI tel.: (02) 548 16 39, GSM: 041 882 871 ’ ■> Po ugodnih cenah ponujamo ves čebelarski material. Imetnikom čebelarskih kartic omogočamo 5-odstotni popust pri nakupu in gotovinskem plačilu v vrednosti več kot 5.000 SIT in 10-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 15.000 SIT. Vsako drugo in četrto sredo v mesecu od 8. do 10. ure nasveti Jožeta MATAVŽA, dr. vet. med. Po dogovoru dostavimo čebelarski material na dom oziroma na sedež ČD. Ob delavnikih je trgovina odprta od 8. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Se priporočamo! ^ r r 1) Af V ^L:n..n „ Vel CP O > CD ' • hm mesečna op »rc ivi la ČEBELARJEVA OPRAVILA V NAKLADNEM PANJU V MARCU Franc Prezelj - čebelarski mojster Za ta mesec sem se odločil napisati nekaj razlogov, zakaj sem listovni panj zamenjal z nakladnim panjem. Pisanje mi je nekoliko poenostavil Marjan Debelak, avtor članka z naslovom PREDNOSTI ČEBELARJENJA Z VELIKOPROSTORNINSKI-Ml AŽ PANJI, objavljenega v pr- vi letošnji številki Slovenskega čebelarja. Za boljše razumevanje omenjenega članka in popolnejše informacije si dovoljujem nekoliko dopolniti in pokomentirati navedbe v tem članku in upam, da mi avtor članka tega ne bo zameril. Vzornik čebelarjev po vsej Evropi in tudi drugod po svetu, naš rojak Anton Janša, je pred približno 240 leti kot prvo značilnost, ki jo mora imeti dober čebelji panj, zapisal: »Prostor v panju se mora dati zvečati ali zmanjšati, primerno številu čebel. Več čebel potrebuje večji, manj čebel manjši prostor. Če se število čebel zmanjša, se mora zmanjšati tudi prostor v panju, kadar se čebele pomnožijo, pa zvečati.« Za optimalno izrabo čebeljih paš je potrebna tudi ustrezna površina zgrajenega satja, saj to odločilno vpliva na donos. Vse to je v praksi veliko laže uresničiti v nakladnem kot v listovnem panju, to pa navaja tudi avtor omenjenega članka. Starorimsko modrost »Ponavljanje je mati modrosti« lahko v čebelarstvu uporabimo tudi tako, da se skušamo čim bolj približati naravnim nagnjenjem čebel, ki po skoraj nespremenjenih pravilih živijo že več kot 50 milijonov let. Ena od teh značilnosti je tudi drevesno duplo s svojo značilno obliko pokončnega valja. Dejstvo, da je donos na panj odvisen od števila čebel v družini, je znanstveno dokazano in potrjeno v praksi, znano tudi vsem razgledanim čebelarjem. V okvir ponavljanja lahko uvrstimo tudi »teorijo iz tujih učbenikov«, ki je nastala na podlagi dolgoletnih poskusov pri več sto čebeljih družinah (Farrar, Ave-stini, Taranov ...). Dosežke te »teorije« so uspešno preizkusili napredni slovenski čebelarji, nekateri pa so svoje dosežke tudi objavili. Najplodovitejši znanstveni raziskovalec in čebelar praktik, ki je rezultate raziskav objavil v številnih publikacijah, je univ. prof. dr. Jože Rihar. Njegovega prispevka k napredku slovenskega čebelarstva preprosto ni mogoče spregledati. Prav tako niso zanemarljive niti izkušnje, ki jih je objavil Maks Krmelj. Avtorje v začetku navedenega članka vede ali nevede spregledal, da je Anton Žnidaršič leta 1928, ko je bil znameniti AŽ panj v največjem vzponu, vse listovne panje prodal in odtlej čebelaril v nakladnih panjih. Kot razgledanemu podjetniku in naprednemu čebelarju mu namreč ni bilo težko narediti ekonomskega izračuna in primerjati donosnost obeh panjskih sistemov. Avtorju omenjenega članka želim še veliko prijetnih uric na poti k popolnosti. Dozdajšnji uspehi pa mu tega ne zagotavljajo, ker se problemov loteva po mojem mnenju na neuresničljiv način. Marec je tisti čas, ko se vsako leto prebudi narava, včasih prej, včasih pozneje, vedno pa je v tem mesecu čas za prvi pomladanski pregled čebeljih družin. Vsekakor je koristneje nekoliko zamujati s prvim pregledom kot prehitevati čas, saj s tem povzročimo več škode kot koristi. Za to opravilo bomo izbrali enega izmed prvih toplih dni, ko bo temperatura v senci vsaj 15 °C. Vsa opravila v panju bomo načrtovali vnaprej in jih z vso pozornostjo opravili v čim krajšem možnem času. Satja z zalego ne vlečemo iz panja, ampak ga samo premaknemo na ustrezno mesto. Spomladi se zelo poveča poraba hrane, tako da dobra čebelja družina marca porabi od dva do tri kilograme hrane, aprila pa še približno za 50 odstotkov več. Če marca ugotovimo, da ima družina manj kot sedem kilogramov hrane, jo nadoknadimo iz zaloge. Zavedati se moramo, da je naša kranjska sivka doma na Gorenjskem, tam pa ni nič nenavadnega, če paša nepričakovano presahne. Čebela, prilagojena takšnim naravnim razmeram, omeji zaleganje takoj, ko se zmanjša zaloga hrane, ki zagotavlja nemoten razvoj družine. Ta značilnost kranjsko sivko loči od nam najbližje italijanske čebele, ki zalega do zadnjega. Če ji zmanjka hrane za nadaljnji razvoj, pa izpije zalego in jo zmeče iz panja. Očistili bomo podnico ter ocenili moč in lego čebeljega gnezda. Družine, ki sedijo ob strani panja, bomo premestili v sredino plodišča, pri tem pa ne smemo spreminjati razporeda satja v gnezdu. Hkrati bomo medene sate namestili v neposredno bližino gnezda, da jo bodo čebele z lahkoto dosegle tudi ob morebitni nenadni ohladitvi. Z delnim odkrivanjem zimske hrane ob gnezdu spodbudimo hitrejši razvoj, čeprav je naša kranjska sivka že po naravi nagnjena k eksplozivnemu spomladanskemu razvoju. Hitrejši razvoj se nam bo obrestoval pri prvi izdatnejši spomladanski paši, ki je v Sloveniji najbolj zanesljiva in razmeroma najslabše izrabljena. V tem obdobju v nobenem primeru ne smemo razbijati gnezda, ampak samo zagotoviti ustrezen prostor za nemoten razvoj. Nezaseden prostor v panju porablja energijo, ki je v primerno velikem prostoru čebele usmerjajo v gretje zalege. Družinam, ki smo jih zazimili v dveh nakladah, zdaj pa zasedajo samo eno, odvzamemo spodnjo naklado, tistim družinam, ki zasedajo manj kot eno naklado, pa prostor zmanjšamo s pregradno steno iz lesonita. Kljub vsej pozornosti pri prvem pregledu včasih najdemo osirotele družine ali družine, ki so jeseni zaradi pomanjkanja trotov prelegle z neoplojeno matico. Take družine razderemo, čebele pa ometemo pred stojiščem, da se vletijo v sosednje panje. Družine, za katere presodimo, da so zaostale v razvoju, vendar so zdrave, združimo s povprečno družino, tako da naklado s šibko družino vstavimo na podnico, normal- Popravek čebeljega gnezda prej pri eni nakladi 1 potem gnezdo čebelje družine ob strani panja čebelje gnezdo smo premestiti na sredino panja Popravek čebeljega gnezda prej pri dveh nakladah čebelje družine, stisnjene ob steno panja potem ili čebelje gnezdo, postavljeno v sredino panja; na dveh stranskih satih natrgamo pokrovce no družino pa nad njo. Nikdar ne združujemo dveh slabičev. Med obe nakladi vstavimo plast naluknjanega časopisnega papirja. Za to, da bi si v čebelnjaku prizadevali vzdrževati slabiča, ni nobenega pravega razloga. Družino, ki smo jo izgubili pri tem posegu, bomo v obdobju intenzivnega razvoja uspešno nadoknadili z narejencem. Ugotovitve, ki smo jih zaznali pri prvem spomladanskem pregledu, zapišemo na panjski karton, na katerega bomo vpisovali vse pomembnejše ugotovitve in opravila, ki jih bomo izvedli med čebelarsko sezono. Podatke za vsako čebeljo družino lahko zapisujemo posebej v čebelarski dnevnik. Vodenje čebelarskega dnevnika predpisujejo tudi ustrezni predpisi. V pripravi je žepni koledar za prihodnje leto, ki ga bomo prejeli vsi člani Čebelarske zveze Sloveni je in ga bomo lahko uporabljali kot predpisani dnevnik. Vodenje evidence je potrebno za pregled vseh posegov v čebeljo družino. Vpisi nam pokažejo uspešnost posameznih posegov, po njihovi analizi pa se bomo odločali, na kakšen način bomo posamezne ukrepe izvajali v prihodnje. Iz vpisov v dnevnik sta razvidna tudi uporaba zdravil in izvajanje api tehničnih ukrepov za zatiranje bolezni. Skratka, dnevnik je spričevalo dobre čebelarske prakse, kije pogoj za pridelavo najbolj kakovostnih čebeljih pridelkov. Zdaj je zadnji čas, da se odločimo, kako bomo prihodnje leto pomlajevali čebelje družine in kako se bomo oskrbovali z mladimi maticami, prav tako pa tudi, da pripravimo vse potrebno za te posege. Že dolgo je znano, da je treba vzdrževati samo mlade rodovitne matice, ker so le-te precej bolj plodovite, da rojivosti sploh ne omenjam. V svojem čebelarstvu praviloma vsako leto menjam matice. Pustim samo približno desetino starih matic, torej samo tiste, ki se izkažejo kot najboljše. En del matic kupim pri vzrejevalcu, ki je vključen v uradno selekcijo Kmetijskega inštituta Slovenije, preostale pa vzredim doma. Kupljene matice imajo boljše možnosti za selekcijo, saj je za kakovostno in zanesljivo selekcijo vzrejnega materiala potrebno dolgoletno spremljanje in odbira najboljših družin iz čebelnjaka z najmanj sto pridobitnimi čebeljimi družinami. Tega merila pa sam ne dosegam. Kljub temu za zdaj še nisem opazil, da bi bile kupljene matice občutno boljše od tistih, ki jih vzredim doma. Po mojem je vzrok za to v dejstvu, da ima po metodi, ki jo uporabljam, matica v vsej razvojni dobi najboljšo možno oskrbo družine v rojilnem razpoloženju in dovolj prostora za zaleganje takoj po oploditvi. Matice za domačo rabo vzrejam tako, da panje za ta namen pripravim že spomladi. Nakladni panj s pregradnimi stenami pregradim v tri oddelke. Srednjemu oddelku zaprem spodnje žrelo in odprem okroglo žrelo na nakladi, obrnjeno v nasprotno smer. Najboljše panje, ki jih nameravam uporabiti za odvzem vzrejnega materiala, označim že pri prvem pregledu. Družine v teh panjih spodbujam k rojilnemu razpoloženju, ki se normalno pojavi v sredini aprila. Tedaj na mesto panja v rojilnem razpoloženju postavim panj, pripravljen za vzrejo mladih matic. Še prej v vsak oddelek vstavim satni pitalnik s sladkorno-beljakovinsko pogačo in en izdelan mlad sat, delno napolnjen z medom ali preostalo zimsko hrano. Vsak stranski oddelek dobi en sat pokrite zalege iz plemenjaka, srednji pa dva z lepim zrelim matičnikom in čebelami. Na naklado položim matično rešetko in mediščno naklado, ki jo izmenično napolnim z mladimi sati in satnicami. Satnice prej popršim s sladkornim sirupom v razmerju 1 : 1. Če- bele z matico in preostalo zalego v plemenjaku postavim na novo stojišče in ga oskrbim kot narejen-ca. Prvi pregled novih družinic opravim po enem tednu. Po približno treh do štirih tednih, ko je matica povsem razvita, jo označim z lakom za nohte ustrezne barve. Tako narejene rezervne družinice uporabljam glede na potrebe. V istem panju postopek ponovim še dvakrat ali trikrat. Pri tej metodi čebele normalno prinašajo med v mediščno naklado in zelo hitro zgradijo satnice. Doma vzrejene matice dodajam pridobitnim družinam vedno skupaj z rezervno družinico, saj to zagotavlja nemoten razvoj brez prekinitve zaleganja. ČEBELARJEVA OPRAVILA V AZ PANJU V MARCU Franc Panker - čebelarski mojster, Murska Sobota Z marcem se končuje zimsko obdobje. Dnevi se daljšajo, s tem pa se zvišujejo tudi dnevne temperature. V prvi polovici marca je srednja dnev-na temperatura že lahko okoli Ml91 N;h.iv.i st; prebuja. priluijii pomlad. Tudi čebelarji nestrpno pričakujemo pomlad in izzimi-tev naših ljubljenk. Kako pa naše čebelice? Njihovo stanje v tem mesecu je ogledalo čebelarjevega dela vse od avgusta naprej. Zdaj se pokažejo vse napake, ki smo jih storili v minulem letu. Tako se pokaže, če čebel nismo imeli na pomlajevalni paši, na kateri bi si nabrale zadostne količine cvetnega prahu in vzredile ustrezno število zimskih čebel, prepozno zdravljenje varoe, prepozno krmljenje za zimsko zalogo, neustrezna hrana, premajhna zaloga zimske hrane, več let stare matice in predolgotrajno vztrajanje na hojevi paši. Temu primerne bodo tudi posledice. Marca bo čebelar prvič posegel v čebeljo družino. Poseg mora biti strokovno utemeljen in hiter, saj tako čebelji družini pomagamo, da preživi in se spomladi hitreje razvija. V začetku meseca še vedno več čebel odmre, kot se jih izleže. Za našo kranjico je značilno, da v povprečnih vremenskih razmerah krivulja pada do sredine meseca, nekje po 15. marcu pa se začne strmo vzpenjati. Družina postaja vse bolj živalna, tako da vrhunec doseže že v začetku junija. Kdaj, zakaj in čemu bo čebelar posegel v čebeljo družino? Kdaj? Ko je temperatura vsaj 9 °C v senci in kadar je to zares nujno (pomanjkanje hrane). Zakaj? Prvi spomladanski kontrolni pregled naj bi čebelar opravil pri vseh čebeljih družinah. Vse ugotovitve pri posamezni družini naj skrbno zapiše v evidenčni list panja (ta vsebuje podatke o moči čebelje družine, o tem, koliko ulic zaseda). Kako to ugotoviti? Z baterijsko svetilko posvetimo med ulice in tako ugotovimo, kje je gnezdo, koliko ulic zaseda in kolikšna je moč čebelje družine. Hkrati osušimo opažni material ali ga zamenjamo z novim. Vratca panjev odpremo, da se vse dobro posuši. Čebele nam bodo zelo hvaležne, saj za čebeljo družino ni slabšega kot vlažen in zatohel panj. Čemu poseg v čebeljo družino? V čebeljo družino posežemo, če je gnezdo ob steni panja, saj obstaja nevarnost, da družini zmanjka hrane. Znano je, da čebele ne zapustijo zalege in raje umrejo od gladu tako rekoč pri polni skledi. Sicer pa ob nizkih temperaturah čebele ne morejo zapustiti gruče, da bi prinesle hrano z oddaljenih satov. Če čebela v takih razmerah zapusti gručo, otrpne in odmre. Zato mora čebelar taki družini pomagati. Z nasprotne strani gnezda odvzame vsaj dva sata pokrite hrane in cvetnega prahu, preostale sate pa tako rekoč prelista. Satov ne izvleče, v bližino gnezda da sat pokrite hrane in cvetnega prahu. (S pleskarsko lopatico potegnemo po satu, tako da popokajo pokrovci). Hrane v nobenem primeru ne sme- Sati pripravljeni za razkuževanje Moj način razkuževanja satja mo odkriti, saj bi s tem povzročili iztekanje hrane iz sata in zaradi tega celo morebiten rop. Temu satu dodamo še sat s pokrito hrano. Čebele po potrebi jemljejo odkrito hrano, hkrati pa dobijo podoben občutek kot pri dražilnem krmljenju. Marca je zelo pomembno, da čim dlje ohranimo zimske čebele (funkcije njihovih žlez) in s tem pripomoremo k hitrejšemu razvoju čebelje družine. Čebelar opravi temeljit pregled vseh čebeljih družin, ko se vreme ustali in so dnevne temperature več kot 15 °C. Kako opravim ta poseg sam in na kaj sem posebej pozoren? Na vratcih panjev imam pritrjen evidenčni list panja. Ta vsebuje pomembne podatke, kot so: matica - izvor, rod, starost matice, dodane satnice, dodani sati zalege, odvzeti sati zalege, dodana količina hrane, količina hrane, pridelek medu, biološko zatiranje varoe - sintetična zdravila, čistilni nagon itd. Ali ima čebelja družina zadostno zalogo kakovostne hrane? Moč čebelje družine (ovrednotena z 2, 3, 4, 5). Pregled čebelje zalege Poraba hrane se marca poveča za 2-3 kg, odvisno od moči družine. Čebelja družina naj bi imela marca za nemoten razvoj vsaj 8-9 kg ustrezne hra ne. Če čebelja družina nima zadostne količine osnovne hrane, zaostaja v razvoju. Saj vemo, da ima naša kranjica občudovanja vredne lastnosti: prezimi številčno oslabela (8.000-12.000 čebel), pozimi porabi razmeroma majhno količino hrane, zato pa ima buren spomladanski razvoj. Čebelja družina mora stalno imeti stik s hrano in cvetnim prahom, saj je od tega v veliki meri odvisen nemoten razvoj. Marca, po ustalitvi vremena, so moji posegi v družino omejeni na dodajanje medenih satov s spraskanimi pokrovci ob zalego in obračanje satov. Sate obračam tako, da zadnji del sata pride naprej k žrelu in nasprotno. Res je, da je s tem nekaj več dela, a razvoj družine je izjemen. Ko pride družina zadaj na mrežo, jo začnem krmiti s tekočino. Pitalno korito imam posebej prirejeno za kontroliran odvzem hrane. V začetku dodajmo čebelji družini manjšo količino tople in ne preveč goste hrane, da čebele navadimo na pitalno korito. Moč čebelje družine. Čebelar ne bi smel imeti oslabelih čebeljih družin, a to je skoraj nemogoče. Taka družina potrebuje več oskrbe, zato se je moramo čim prej znebiti. V prejšnji številki Slovenskega čebelarja sem opisal, kako postopamo s takimi čebeljimi družinami. Najučinkovitejše in najcenejše zdravilo za brezmatične in trotave družine je omel-ce - metlica. Pregled čebelje zalege. Posebej sem pozoren na strnjenost, obseg in na morebitne spremembe zalege. Če je kaj narobe, to skrbno zapišem, ugotovim vzrok in nato ukrepam. Nič ni prepuščeno naključju. Z lastno selekcijo mi je uspelo vzrediti čebele, ki imajo izrazit čistilni nagon, so mirne in imajo velik obseg zalege. Seveda je bilo treba za ta uspeh žrtvovati veliko truda, časa in znanja. Rezervne družine in njihova oskrba. To je poglav je zase. Dandanes, ko so čebelje družine napadene z varoo in drugimi boleznimi, je nujno imeti rezervne družine. Čebelar, ki ima določeno znanje, namreč lahko v čebelarski sezoni naredi precejšnje število narejencev, ne da bi pri tem preveč oslabil pridobitne panje in s tem zmanjšal pridelek. 0 tem bom pisal v eni od prihodnjih številk. Rezervnim družinam. ki so preživele, bi moral čebelar nameniti več pozornosti, saj bodo prav te nadomestile odmrle pridobitne družine ali pa bodo okrepile družine, ki bodo zaostajale v razvoju. S prezgodnjim posegom v čebeljo družino lahko povzročimo več škode kot koristi. Čebelarji različno opravljamo čebelarska opravila, čeprav bi moralo naše vodilo biti, da čebelam omogočimo čim boljše razmere v panju in zunaj njega. Čebelja družina je biološka celota, ki se odziva na dražljaje tako v panju samem kot v njegovi okolici. Narava se prebuja. Zacvetele bodo prve spomladanske cvetlice, kot so teloh, zvončki, trobentice in spomladanska resa, od dreves pa rumeni dren, iva, leska, črna jelša, brest itn. Čebele bodo nabrale prvo obnožino in medičino. Ta seveda ne bo zadostovala za sprotno porabo hrane. Zato jim bo treba dodajati hrano v obliki raznih pogač, sirupov in sladkorne raztopine. Pogače kupujte pri proizvajalcu, ki jih ustrezno deklarira in ki opravlja tudi ustrezne analize. Privoščimo čebelam najboljše! NASVET - Krmite, ko se vreme ustali in ko to potrebujejo čebele! Opozorilo čebelarjem prevažalcem: Do konca marca je treba oddati mrtvice za laboratorijski pregled na nosemo. Za člane Čebelarske zveze Slovenije (velja od 11. 1. 2002) Cena z DDV LITERATURA Med in zdravje - Kapš 8.200 Varoza čebel - Rihar 3.300 Mana iglavcev, napoved med. - Rihar 3.200 Mladi čebelar - Gregori 600 Čebela se predstavi - krožkarji Čebela se predstavi - nekrožkarji Od čebelnjaka do medenjaka - Angerer 900 Priročnik za začetnike 300 Igra - Odkrivanje čebelarstva 500 VIDEOKASETE Čebelarstvo 3.000 Zreja matic 2.500 Cena z DDV NALEPKE, LETAKI Samolepilna nalepka za kozarec 6 Plakat - Življenjski ciklus čebelje druž. 700 Plakat KBZ (blagovna znamka) 600 Plakat - Kranjska čebela - njena dežela 300 Razglednica s čebelarskim motivom 200 ODLIČJA, DIPLOME Odličje A. Janše - komplet 3.600 Različne diplome 100 SLOVENSKI ČEBELAR Izvod SČ člani 700 Izvod SČ nečlani 750 Koledar 2002 200 DDV ni obračunan: Ur. I. RS 89/98-26-8 VETERINARSKI NASVETI ZA MESEC FEBRUAR HUDA GNILOBA ČEBELJE ZALEGE V LETU 2001 V SLOVENIJI Anita Vraničar - Novak, dr. vet. med. Leta 2001 je bila na območju Slovenije odkrita huda gniloba čebelje zalege v 140 čebelarstvih s 584 bolnimi in uničenimi čebeljimi družinami (za primerjavo: v letu 2000 je bilo v Sloveniji odkritih 119 žarišč hude gnilobe čebelje zalege s 473 bolnimi in uničenimi čebeljimi družinami). Na podlagi teh podatkov je mogoče sklepati, da ta bolezen zelo ogroža čebelje družine v Sloveniji. Na območju, za katerega sem pristojna (Posavje, Dolenjska, Bela krajina), slišim od čebelarjev najrazličnejše razlage o tem, v katerih čebelarstvih oziroma pri katerih čebelarjih se bolezen pojavlja. Ena od zgrešenih razlag je, da se bolezen pojavlja pri »starejših« čebelarjih. V vseh teh letih (od leta 1996), odkar delam na Oddelku za zdravstveno varstvo čebel na tem območju, sem hudo gnilobo čebelje zalege ugotovila tako pri mladih čebelarjih, čebelarjih srednjih let kot pri starejših generacijah čebelarjev. Poznam čebelarje, ki so si nakopali že osmi križ, pa imajo čebelnjake zgledno urejene. Pri teh letih marsikomu že opeša vid, a si pri pregledovanju pokrite zalege na satju pomaga s povečevalnim steklom. V nobenem čebelnjaku poleg drugega čebelarskega orodja ne smejo manjkati zobotrebci (najbolje pakirani posamič). Z njimi pregledujemo spremembe v pokriti zalegi. Naj vam ne bo škoda predreti pokrovčka, če je leta kakor koli drugačen od drugih (vdolben, nagrizen, drugačne barve). Pri sistematičnih pregledih čebeljih družin v čebelnjakih se pogosto dogaja, da mi hoče čebelar pokazati samo »lepe« sate s strnjeno pokrito zalego. Ni dovolj, da pregledujete in hkrati občudujete samo polno zaležene sate. Pregledati morate tudi sate, na katerih so le posamezne pokrite celice. V literaturi je navedeno, da se ob hudi gnilobi čebelje zalege v čebelnjaku pojavlja vonj po mizarskem lepilu - kleju. Ko se pojavi ta vonj, je bolezen že toliko napredovala, da so v čebelnjaku obolele že vse družine. Za hudo gnilobo čebelje zalege zelo drži rek »Bolje je preprečevati kot zdraviti oziroma uničiti«, zato: - skrbimo za splošno higieno v čebelnjaku, - redno, vsaj enkrat na mesec pregledujmo zalego, - ne prinašajmo v čebelnjak ničesar, kar bi lahko bilo okuženo s sporami hude gnilobe (npr. nepregledane čebelje družine, izposojeno orodje in oprema, satje, med itn.), - redno obnavljajmo satje, - ne obiskujmo tujih čebelnjakov, - izogibajmo se večjih smetišč, na katera bi lahko zašli ostanki okuženega medu. HUDA GNILOBA ČEBELJE ZALEGE V SLOVENIJI - KRAJI, ZA KATERE ŠE VEDNO VELJA ZAPORA POZOR! Napisani so samo kraji, v katerih smo ugotovili žarišča. Zapora ogroženega območja obsega območje v polmeru treh kilometrov. Občina GRAD LENDAVA Kraji POMURSKA REGIJA ROGAŠOVCI PETI SOVCI Zapora Se velja Še velja TOLMIN SEVERNOPRIMORSKA REGIJA VOLČE Se velja HERPELJE-KOZINA KOPER JUZNOPRIMORSKA REGIJA NASIREC PRADE, STARA ŠALARA Še velja Še velja MOZIRJE ŠENTJUR PRI CELJU ŠMARTNO OB PAKI ZAGORJE OB SAVI CELJSKA REGIJA SPODNJA REČICA DOLGA GORA GAVCE, SLATINA, REČICA OB PAKI ČEMŠENIK Se velja Še velja Še velja Še velja KRŠKO ŠENTJERNEJ SEVNICA RAKA POSAVSKA IN DOLENJSKO-BELOKRANJSKA REGIJA IVANJŠE DRAMA, DOL. STARA VAS, VRBOVCE LOG, ŽIGRSKI VRH, GORENJE BREZOVO RAKA Se velja Še velja Še velja Še velja GROSUPLJE DOL PRI LJUBLJANI RIBNICA KAMNIK MORAVČE LITIJA LJUBLJANSKA REGIJA UDJE, PREDOLE LAZE TRAVNA GORA ŠPITALIČ STEGNE SPODNJI HOTIČ Še velja Še velja Še velja Še velja Še velja Še velja KIDRIČEVO SLOVENSKA BISTRICA ZAVRČ ORMOŽ RAVNE NA KOROŠKEM VIDEM PRI PTUJU DORNAVA MARIBORSKA IN KOROŠKA REGIJA SPODNJI GAJ GAJ, SLOV. BISTRICA, DEŽNO GORIČAK SREDIŠČE OB DRAVI, VINSKI VRH BRDINJE, TOLSTI VRH ŠTURMOVCI LASIGOVCI Še velja Še velja Še velja Še velja Še velja Še velja Še velja ČEBELARSKA RADIJSKA PREDAVANJA V MARCU 2002 MARCA boste v oddaji KMETIJSKI NASVETI na prvem programu Radia Slovenija lahko poslušali: • v torek, 5. marca, ob 12.30, bo Danijel Šavli govoril o čebelarjenju na Primorskem; • v torek, 19. marca, ob 12.30, bo Tone Pogačnik govoril o prevoznem čebelarjenju. Urednica Ivanka Polanec XIX. MEDNARODNI KONGRES MEDU BREZ MEJA Milan Meglič, Franc Šivic Obvezno združenje čebelarjev Goriške pokrajine vsako leto v Gorici v Italiji organizira mednarodni čebelarski kongres, na katerem poleg Avstrije že tradicionalno sodeluje tudi Slovenija. To je pravzaprav čebelarski kongres treh držav - Italije, Slovenije in Avstrije. Lanski je bil 14. oktobra, iz Slovenije pa se ga je udeležilo precej čebelarjev iz Goriške in nekaj čebelarjev iz notranjosti države. Osrednja tema kongresa je bila »Značilnosti, trgovina in poraba medu«. Vsaka država je sodelovala z eno temo. Italijo je zastopala dr. Lucia Piana, ki velja za eno največjih poznavalk organoleptičnih lastnosti medu ne samo v svoji domovini, ampak jo poznajo in cenijo tudi drugod po svetu. Izhaja iz znane družine Piana iz okolice Bologne, ki se je proslavila z veli-koserijsko vzrejo matic svetlorumene pasme. Povedala je, da ima organoleptično ali senzorično ocenjevanje medu v Italiji že dolgotrajno tradicijo. Razvili so jo pravzaprav tisti strokovnjaki, ki so to delo opravljali najprej na področju vinarstva. Sprva je bilo to ocenjevanje nekakšna pomožna metoda, ki ni bila enakovredna kemičnim in pelodnim analizam medu, zaradi podrobnejšega poznavanja fiziologije človeških čutil in zaradi izkušenj pri ocenjevanju vin, sirov, pršuta in drugih živil pa se je zelo uveljavila, tako da je dandanes že samostojna veda. Opravljajo jo skupine izbranih in izurjenih strokovnjakov, pri svojem delu pa so sposobni izključiti zunanje in psihološke vplive. Ker je Italija geografsko in podnebno zelo razgibana, italijanski čebelarji pridelujejo veliko vrst medu. Tako se npr. lahko pohvalijo z rododendronovim medom z alpskih pašnikov, z medom jagodičnice, drevesaste rese in divje materine dušice na Siciliji. Poleg tega italijanski čebelarji pridelujejo še akacijev (robinijev), kostanjev, lipov, repični, sončični, detelj-ni, regratov, evkaliptusov, pomarančni in rožmarinov med. Posebna kategorija je zadnja leta škržatov med, ki ga zvečine izvozijo v Nemčijo. Naslednji govornik iz države gostiteljice je bil dr. Raffaele Cirone, predsednik Zveze italijanskih čebelarjev in urednik njihovega glasila APITALIA (na Api mondii 2001 v Južnoafriški republiki je zanjo prejel zlato medaljo), poleg tega pa še glavni finančnik. Ker ima odlične zveze in številne prijatelje na različnih ministrstvih v Rimu, poleg tega pa tudi izjemne govorne in diplomatske sposobnosti, zelo uspešno predstavlja čebelarstvo kot nepogrešljivo gospodar- sko panogo, ki si zasluži vso pozornost in jo je treba tudi finančno izdatno podpirati. V Italiji je skupaj 85.000 čebelarjev, ki čebelarijo z 1.400.000 čebeljimi družinami (to je 17 odstotkov vseh čebeljih družin v Evropi!), po večini v modernih DB nakladnih panjih. Po številu panjev je Italija četrta najmočnejša evropska država. Na leto pridelajo povprečno 11.000 ton medu (Slovenija 2.000 ton). V tej državi porabijo na leto 22.000 ton medu, torej ga morajo kar polovico še uvoziti. Povprečna poraba medu na prebivalca v Italiji je 450 gramov (evropsko povprečje je 600 gramov, v Nemčiji in Grčiji 1.200 gramov). Proizvodni strošek je 5 DEM na 1 kg. Povprečna cena uvoženega medu je 1,50 DEM. Posredne koristi čebelarstva zaradi opraševanja so ocenjene na 3 milijarde DEM na leto. Dr. Cirone si je kot urednik čebelarske revije in edini plačani funkcionar Čebelarske zveze Italije za bližnjo prihodnost zastavil tri cilje: 1. Ob pomoči kolegov urednikov in novinarjev pri časopisih, radijskih in televizijskih postajah seznaniti javnost s koristnostjo uživanja medu in pridobiti čim več porabnikov med tistimi, ki medu ne uživajo. 2. Z dodatnimi informacijami in znanstvenimi ugotovitvami o koristnosti čebeljih pridelkov za človeški organizem povečati porabo pri tistih porabnikih, ki med že uživajo. 3. Razviti in razširiti nove proizvode, ki bodo vsebovali med. Dr. Cirone se udeležuje vseh večjih srečanj čebelarjev po Italiji, jim predava, jih obvešča o novih zakonskih predpisih in seznanja z dogajanjem v čebelarskem svetu. Slovenijo je zastopal g. Milan Meglič s predavanjem »Kontrolirana pridelava medu«. Da bi porabniku zagotovili najvišjo možno kakovost medu in hkrati kar največjo zaščito, smo čebelarji v okviru Čebelarske zveze Slovenije oživili projekt nadzorovane pridelave medu. Nadzor v celotnem procesu pridelave na podlagi meril HACCP in dobre čebelarske prakse opravljajo predvsem pregledniki za med. Ti pregledujejo čebelarstva in pri tem opozarjajo na pomanjkljivosti pri pridelavi medu, ob tem pa opravijo tudi delno analizo medu. Če je izvid pozitiven, čebelarju izdajo zaščitne prelepke »Slovenski med kontrolirane kakovosti«. Poleg strokovnih služb Čebelarske zveze skrbi za dodaten nadzor še kontrolni laboratorij. Čebelarska zveza Slovenije si prizadeva, da bi država čebelarjem priznala kontrolirano pridelavo, saj bi s tem dobili še doda-ten nadzor in hkrati tudi pomemben dodatni argument pri trženju visoko kakovostnega slovenskega medu. Avstrijo je na kongresu v Gorici zastopala dr. Ani ta Lauteman s predavanjem »Proizvodnja, kakovost in trgovanje z medom v Avstriji - koroški vzorec«. Na kratko je predstavila najnovejše razmere v avstrijskem čebelarstvu, število čebelarjev, čebeljih družin, strukturo čebelarjev, povprečne pridelke medu, tipične vrste medu, ki jih pridelujejo avstrijski čebelarji, pa tudi druge čebelje pridelke, cene medu in posamezne lastnosti, npr. HMF, pH, elektropre-vodnost, vsebnost vode. Za pridobitev znaka kakovosti mora biti opravljena laboratorijska analiza medu. Navedimo nekaj številk, ki veljajo za vso Avstrijo: Ljubiteljskih čebelarjev je 25.200, čebelarijo s 350.000 čebeljimi družinami, povprečno po 14 na čebelarja. Poklicnih čebelarjev je 300, čebelarijo z 31.000 družinami, povprečno po 100 na poklicnega čebelarja. Povprečni letni pridelek je od 18 do 28 kilogramov na panj. Avstrijec poje 1.300 gramov medu, 38 kg sladkorja, 6,8 kg čokolade in 6,5 kg sladoleda na leto. Avstrijski čebelarji pridelajo na leto približno 6.000 ton medu, to pa je samo približno polovica domače porabe, zato morajo preostanek uvoziti. Po končanem posvetovanju so organizatorji kongresa nagradili udeležence natečaja za med s pisnimi priznanji za kakovost. Med dobitniki priznanj prve, druge in tretje kategorije je bilo tudi nekaj slovenskih čebelarjev. Med osmimi najboljšimi, ki so prejeli odličja, je bilo sedem italijanskih čebelarjev in slovenski predstavnik Franc Šivic. Ob koncu posvetovanja je podpredsednik ČZS udeležence na kratko obvestil o pripravah na Api-mondio v Sloveniji leta 2003 ter povabil italijanske čebelarje, naj se kongresa čim bolj udeležijo množično. Med goriškim kongresom so italijanski čebelarji pripravili tudi sejem, na katerem so se izkazali kot dobri gostitelji, saj smo lahko poskusili različne vrste medu. Opazili smo tudi zgledno sodelovanje čebelarjev z Goriškega z italijanskimi čebelarji onstran meje. S ČEBELARSKE POTI PO JUŽNI AFRIKI Franci Marolt Po kongresu APIMONDIA 2001, ki je bil v Durbanu v Južnoafriški republiki, sem obiskal več južnoafriških čebelarjev. Več o zanimivejših čebelarskih zadevah iz te 9000 km oddaljene dežele pa v spodnjih vrsticah. Čebele in čebelarske razmere v JAR Južnoafriška republika ima dobre pašne razmere in je bila še pred desetletjem skorajda raj za čebelarjenje. Na večini njenega ozemlja je razširjena pasma Apis mellifera scutellata, znana tudi pod vzdevkom »ubijalska čebela«. To je v resnici zelo srdita čebela, kar naj bi bila v precejšnji meri posledica tradicionalnega načina pridobivanja medu, to je ropanja čebeljih gnezd, pri čemer so po navadi preživele zlasti najbolj napadalne družine. Tako lahko dobi žrtev, bodisi žival bodisi nezaščiten človek, od te pasme čebel tudi nekaj sto ali celo nekaj tisoč pikov hkrati. Ob tem je zanimivo, da so piki približno pol manj boleči kot piki naših čebel. Druga po razširjenosti je kapska čebela oziroma Apis mellifera capensis. Je bolj mirna kot scutellata in temne, skoraj črne barve. Razširjena je povsem na jugu države. Ta čebelja pasma je znana po tem, da čebele delavke lahko zalegajo jajčeca, iz katerih se razvijejo delavke ali matice, ne morejo pa odlagati jajčec za trote. Če družina izgubi matico, čebele same zaležejo novo. Kakor so povedali čebelarji, je takšna matica nekoliko slabša od normalno vzrejene, vendar je njena potomka povsem normalna. Družine te pasme tako nikoli ne propadejo zaradi brezmatičnosti, to pa je v svetu čebel velika posebnost. Ob tem je po svoje ironija, da je prav ta zanimiva posebnost kapske čebele vzrok propadanja čebel v Južnoafriški republiki, čebelarjem pa zadnjih deset let povzroča veliko gospodarsko škodo. Poglejmo vse skupaj nekoliko podrobneje. Obe čebelji pasmi sta tisočletja živeli ločeno, razen na majhnem območju ob Indijskem oceanu. Zaradi prevozov čebel na paše in opraševanja pa sta se pasmi začeli mešati, to pa škoduje predvsem pasmi scutellata. Čebele kapske pasme imajo močan feromon, in če npr. dve ali tri zaidejo v družino scutellata, jih te občutijo kot matico in jih začnejo krmiti z matičnim mlečkom. Kapske tujke tako začnejo zalegati jajčeca, iz katerih se razvijejo nove kapske čebele, vendar tudi te postanejo zalegajo-če čebele (po naše bi dejali »trotovke«, tamkajšnji čebelarji pa jim rečejo kar »matice«). S povečanjem števila kapskih čebel v družini čebele scutellate čedalje teže prepoznajo svojo matico oz. njene feromone. Nazadnje jo prenehajo krmiti in ostanejo brez nje. Družina začne slabeti in v panju ali duplu je čedalje manj čebel, saj kapske čebele zalegajo neprimerno manj kot matica pasme scutellata, ki lahko zaleže tudi 4000, po nekaterih navedbah celo 5000 jajčec na dan (za matice kranjske čebele velja, da zaležejo 2500, po nekaterih navedbah največ 3000 jajčec na dan ...). Hkrati v družini zmanjka dojilj, ker vse izležene kapske čebele postanejo »matice«. Družina pasme scutellata, ki lahko šteje do 80,000 delavk, v nekaj mesecih propade in v panju ostane majhna gruča kapskih čebel. Te potem posamič ali kot majhen roj pogosto zaidejo v sosednje družine in jih uničijo na enak način. Da bi preprečili nadaljnje mešanje čebel in ker hirajoče družine pridobitno niso več zanimive, nekateri čebelarji ob koncu sezone uničijo vse svoje čebele, bolj vestni pa uničujejo posamezne družine, in sicer takoj, ko opazijo po več jajčec v kakšni celici in/ali v panju ne najdejo matice. To je namreč prvi znak, da so v družini kapske tujke. Za preprečitev nadaljnjega propadanja čebeljih družin je vlada JAR leta 1991 odredila množično uničenje čebel in tistim, ki so znova naselili panje, izplačala po 90 randov za novo družino (90 randov ustreza vrednosti približno 2.430 tolarjev). Z uničenjem precejšnjega dela čebel pa, žal, niso odpravili njihovega propadanja. Eden od vzrokov za neuspeh je v tem, da živi velik del čebeljih družin v naravi (po nekaterih ocenah približno 70 odstotkov). Uničene ali propadle družine tako nadomeščajo z roji, ki po večini priletijo iz Mozambika, pa tudi iz drugih držav. Vosek ima v marsikateri afriški državi še vedno veliko uporabno vrednost. V vaseh, v katerih nimajo elektrike, precej uporabljajo voščene sveče, saj so cenejše in boljše od parafinskih. Sveča, ki jo drži gospa, stane v Ugandi 0,25 ameriškega dolarja, torej, približno 65 SIT. Foto: F. Marolt Posnetek prikazuje avtobusno postajališče v kraju Pietermaritzburg, kjer so iz drevesa veselo izletavale čebele. Na nekaterih območjih Južnoafriške republike je zelo veliko čebeljih rojev. Ti se pogosto naselijo v bližino hiš in na druga nezaželena mesta. Tamkajšnji čebelarji v takšnem primeru pokličejo čebelarja ali "specializiranega» pobiralca nezaželjenih čebel. Foto: F. Marolt Lovljenje rojev Južnoafriško čebelarstvo že od nekdaj v veliki meri temelji na lovljenju rojev, še posebej zdaj, ko družine propadajo zaradi kapskih čebel. Glede na način nastanka gre za dve vrsti rojev: 1. roji, ki nastanejo z deljenjem družin, torej z rojenjem, kot ga poznamo pri nas, 2. roji, ki nastanejo zaradi selitvene narave afriških čebel za hrano. Kadar družine začutijo, da je nekje dobra paša, zapustijo svoja bivališča, čeprav imajo polna satja medu, in odletijo tudi 100 km daleč ... Ko na novem območju zmanjka paše, spet lahko zletijo nazaj. Najbojše razmere za lovljenje, rojev so ob Krügerjevem parku in v pokrajini Kwa Zulu Natal. Roji prihajajo v Južnoafriško republiko od konca oktobra do junija, največ pa jih je januarja, februarja in marca, ko je glavna sezona. V teh treh mesecih imajo nekateri, zlasti za to specializirani čebelarji, polne roke dela. Pripravljajo in nameščajo škatle, ki so po večini iz plastike ali celo iz lepenke, nekateri pa nameščajo kar naklade. V škatle dajo po navadi po šest satnikov. Še pred tem iz njih izrežejo sate, razen treh centimetrov sata ob gornji letvici, ki je hkrati vaba za roj in osnova za sat. Ob razporeditvi škatel po terenu po večini ni pomembno, ali jih dajo na en kraj npr. pet ali petdeset, saj se bodo v skoraj vse naselili roji in začeli graditi satje, nabirati medičino in se širiti. Edina večja težava pri tem je, da čebelarjem pokradejo ali izropajo 20 ali še več odstotkov ulovljenih rojev. Kot sem že omenil, so razmere za lovljenje najboljše ob Krügerjevem parku in v bližini Mozambika. Od tam ulovljene roje, ki že veselo gradijo satje, prodajajo v notranjost države po 70 ran-dov za roj (to je približno 1.890 tolarjev). Najpomembnejši kupci so čebelarji, ki imajo po nekaj sto do nekaj tisoč panjev in se ukvarjajo predvsem s pridelavo medu. Roje, nalovljene v različne škatle, preselijo v normalne LR naklade (včasih tudi po dva skupaj) in jim dodajo mediščne naklade. Močni roji navadno pridelajo 50 do 80 kg medu. Južnoafriški medovi Južnoafriški medovi so zvečine nenavadnega, za naše razmere nekoliko čudnega okusa. Največ pridelajo evkaliptusovega medu, in sicer od štirih vrst evkaliptusov, ki cvetijo v različnih obdobjih leta. Bolj znane sorte so še med kaktusa aloja, pomarančni in sončični med ter med sladkornega trsa. Ta vrsta medu nastane, če čebele nabirajo sladek sok, ki se izceja iz odsekanih delov sladkornega trsa -torej junija in julija, ko sekajo sladkorni trs in ni drugih paš. Med je zelo temen, podobno kot naš gozdni, in kar prijetnega okusa. V JAR imajo tudi nekaj zelo hitro kristalizirajočih medov, npr. med aloje, ki pogosto kristalizira že v satju. Te medove spremenijo v kremno obliko ali jih le nekoliko premešajo, da nastane tako imenovani surov, presen med (»row honey»). Ker je v Južnoafriški republiki precej toplo, se v kremo spremenjen med ne obnese vedno najbolje. Če npr. med aloje spremenijo v kremno obliko in stoji dalj časa na toplem, se na vrhu nabere voda in med začne fermentirati. Zato je bolje, če kristali kristaliziranega medu niso povsem zdrobljeni, ampak le »zrahljani«. Tak način so uporabljali že naši čebelarski predniki, ko »so nastrgali strdi iz skrbno spravljenega lonca in napolnili prinesen kozarec ...«. Morda bi premešan ali nastrgan kristaliziran med kazalo pripravljati in prodajati tudi pri nas. Seveda pa brez vztrajnega pojasnjevanja in ustrezne propagande prodaja verjet no ne bi bila uspešna. V Južnoafriški republiki med po večini prodajajo v 500-gramskih plastičnih kozarcih, in sicer po 15 randov oziroma približno 30 randov za kg. Če preračunamo v tolarje, je to od 800 do 900 SIT za kg, to pa je za tamkajšnje razmere zelo drago. Povprečna plača fizičnega delavca je namreč 1000 randov (približno 27.000 tolarjev). Tako večinsko črnsko prebivalstvo medu skoraj ne kupuje. Od 45 milijonov prebivalcev Južnoafriške republike naj bi kupljen med občasno uživalo samo dva milijona lju Po svetu je precej razširjena prodaja nesestavljenih nakladnih panjev. Na tak način si lahko čebelar priskrbi zelo poceni panje. Preprost je tudi transport, saj sestavni deli zavzemajo le malo prostora. Foto: F. Marolt di, predvsem belcev. Preostali ga sploh ne uživajo ali pa samo, če ga npr. odvzamejo v naravi živečim čebelam, ki so še vedno pomemben vir medu in voska. Kljub dobrim, skoraj vse leto trajajočim pašam zadnja leta uvozijo do 40 odstotkov medu. Največ iz Kitajske, in sicer po 1100 amriških dolarjev za tono, nekaj pa tudi iz Argentine in Avstralije. Poglavitna vzroka za uvažanje medu sta propadanje čebel in splošna zaostalost. Med črnskim prebivalstvom je še vedno v navadi ropanje čebeljih gnezd, pravo čebelarjenje pa skoraj ni razširjeno in še to je slabo razvito. Južnoafriški čebelarji tako npr. zelo malo vedo o krmljenju čebel s sladkorjem. Če bi čebelarji, ki čebel ne prevažajo, le-te v brez-pašnem obdobju krmili in tako krepili, bi po nekaterih ocenah pridelali vsaj trikrat več medu. Čebelar A. E. Schnetler iz province Nort-Trans-vaal je tako s krmljenjem razvil zelo močno večma-tično družino, ki je v enem letu pridelala 2120 funtov medu (962 kg), to pa naj bi bil svetovni rekord. (Vir: The South African Bee Journal, št. 3, 2001). Vsekakor bi z vlaganjem v razvoj južnoafriško čebelarstvo lahko postalo zelo uspešno. Slovenci in afriške čebele Naj zapišem še dve zanimivosti, povezani s Slovenci in afriškimi čebelami. Prva je, da je duhovnik Tone Kirin, po rodu iz Krškega, pred leti peljal dva AŽ panja na otok Madagaskar in skušal v njih čebelariti s tamkajšnjo majhno črno čebelo (Apis mellifera unicolor). Čebelarjenje ni bilo uspešno. Morda je bil vzrok v razstojiščih, saj bi ta morala namesto 36,6 mm meriti le približno 32 mm. Druga zanimivost pa je s srečanja južnoafriških Slovencev 11. novembra 2001 pri slikarju Kostanjevcu v Sa-solburgu. Tega sem se udeležil tudi sam. Tam sta bila tudi ga. Pavla, po rodu iz Vodic, in g. Franc Babnik, po rodu iz Komende. Povedala sta, da je njuna hči Ann zelo navdušena za čebele. Imela je do 30 panjev, 5 let pa se je ukvarjala tudi s pobiranjem in odstranjevanjem nezaželenih rojev po Johannesburgu. Takšna storitev stane od 200 do 300 randov (5.400 do 8.100 tolarjev), pobiralcu pa ostaneta tudi vse satje in med od družine, ki jo odstrani iz kakšne luknje v hiši ali npr. iz votlega drevesa sredi naselja. Morda bi se izmed približno tristo Slovencev, ki živijo v JAR, našel še kakšen čebelar ali vsaj »lovec na med«. Velja pa dodati, kar je na srečanju bolj v šali pripomnil g. Franc Kocjančič, po rodu iz Slovenske Bistrice: »Afriški med je tud’ dober, ko se ga navadiš, vendar tako dober, kot sva ga še kot otroka lizala z Norbertom Jedlovč-nikom, tukajšnji ni.« Ja, bo že držalo, da je slovenski med res najboljši ... Številni afriški čebelarji ne uporabljajo točil. Izrezano medeno satje zdevajo v sod in ga dobro zaprejo. Sod nato položijo vodoravno in ga kotalijo, npr. 20 metrov. Pri tem se satje premečka in razpade. Sod nato spet postavijo pokonci ter pustijo na soncu in večkrat posnamejo vosek. Ker v Afriki temperatura pogosto doseže 40 °C, je med po nekaj dneh ali že prej povsem SČiŠČen. Foto: F. Marolt Slika prikazuje razširjenost posameznih pasem čebele medarice v Afriki. Afriške pasme čebel so poleg evropskih najpomembnejše za svetovno čebelarstvo in pridelavo medu. Od spodaj: 1. A. m. capensis, 2. A. m. scutellata, 3. A. m. litorea, 4. A. m. unicolor, 5. A. m. adansonii, 6. A. m. monticola, 7. A. m. jemenitica, 8. A. m. lamarckii, 9. A. m. sahariensis in 10. A. m. intermissa. Nekateri čebelarji postavijo panje na stare avto-mobilske gume, stojišča pa ogradijo z bodečo žico (v ozadju). Ograja delno varuje čebele pred medenim jazbecem in pred ljudmi. Kraja panjev ali zgolj medenega satja je namreč v JAR zelo pogost pojav. Posnetek je nastal v pokrajini KWA ZULU NATAL oktobra, ko je v tej državi pomlad. Ko se pojavijo intenzivnejše paše upo rabljajo po navadi eno normalno naklado ter 3 do 4 nizke naklade. Naklade so od zunaj in od znotraj prebarvane - zaščitene pred lesnimi termiti, ki se jih sicer radi lotijo. Foto: F. Marolt Čebele pasme scutellata so pri pregledu zelo nemirne, zapuščajo panj, vzletavajo, pikajo. Brez temeljite zaščite skorajda ne bi bilo mogoče pregledati družine. Sicer pa so nekateri čebelarji njihove agresivnosti celo veseli: Na tak način čebele same »držijo« ljudi stran, da jih ne zamikajo tako hitro ... Na sliki: Čebelar izrezuje trotovino za pregled glede varoze. Ta pasma se varoze v veliki meri sama ubrani, tako da zadostuje eno zatiranje na leto. Pri pregledu velja posebna pozornost zalegi, ali ni morda presledkasta ali z več jajčeci v eni celici in ali ima družina matico. Namreč, če je nima, je to pogosto znak, da so v družini kapske čebele, tako da čebelarju ne preostane drugega, kot da takšno družino uniči. Foto: f. Mamit Čebelar pripravlja satnike za lovljenje rojev. Pri izrezovanju pusti v satniku žico in ob gornji letvici 2 do 3 cm sata, iz katerega nekoliko postrga celice. Po 6 tako pripravljenih satnikov nato vstavi v škatle, v katere se bodo naseljevali roji. Foto: F. Marolt Sat iz visečega panja. V njem je evkaliptusov med. Foto: F. Marolt Gospa polni kozarce s premešanim kristaliziranim medom. Takšen med dosega v Južni Afriki najvišjo ceno. Foto: F. Marolt Tradicionalni panji v Afriki so po navadi obešeni na drevesa. Izdelani so iz šibja, lubja, slame ipd. Panj na sliki je »moderen« afriški panj s premičnimi sati, izdelan iz umetnih mas in lesa. V njem je prostora za 25 satnikov LR mere. Ob žrelu so sati z zalego, zadaj med. Preden dajo satnike v panj, namestijo v vsakega 2 cm širok papirnat trak, namočen v vosek. Sati so torej brez sat ne osnove. Ko odvzemajo med, medene sate izrežejo in premečkajo, podobno kot so to delali pri nas pred sto in več leti. Foto: F. Marolt Nekaj mesecev po vselitvi prvih kapskih čebel v družino scutellate ta družina propade. Slika prikazuje gručico kapskih čebel, ki nazadnje ostanejo v panju, ob robu gruče pa je vidna tudi čebela z rumenim zadkom, tj. čebela scutellata. Foto: f. Mamit Predaja zastave APIMONDIE slovenski delegaciji ob koncu zaključne slovesnosti 37. kongresa APIMONDIA 2001 v Durbanu, v Južnoafriški republiki, 1. novembra 2001. Bosonogi staroselec je pritekel in večkrat glasno zaklical: »Slovanija, Slovanija, Slovanija ..." in tako svetovni čebelarski javnosti prisrčno napovedal kongres APIMONDIA 2003 v Sloveniji. To je bil svojevrsten zgodovinski dogodek. Zastavo sta prevzela g. Peterle in g. Šivic. Foto: F. Marolt Južnoafriška A. m. scutellata (imenujejo jo tudi savanska čebela) je manjša in hitrejša od naše čebele. Med nabiranjem pogosto lebdi ob cvetu in premešča cvetni prah s ščetin v koška (zadnji nožiči »drgne« drugo ob drugo ...), Foto: F. Marolt Točenje medu v čebelarstvu g. Bretta Falconerja v pokrajini Gauteng. S približno 5000 panji je to največje južnoafriško čebelarstvo. Sate polagajo na stroj za odkrivanje, dekleti pa jih vstavljata v točila. Stroj za odkrivanje satja je na kolescih in ga pomikajo od točila do točila. V točilnici so 4 petdesetsatna radialna točila; ko eno polnijo, preostala 3 delujejo. Med odteka v enega od dveh >'bazenov« eno etažo nižje, tam ga za en dan segrejejo na 45 °C, da se hitro očisti in pozneje kristalizira. Na dan iztočijo 450 nizkih naklad oz. do največ 7 ton medu. Kadar satja ni treba odkrivati uporabijo veliko točilo za točenje celih naklad. Vanj gre 8 oziroma 16 naklad hkrati Foto: f. Mamit ZAHVALA Vsem, ki ste mi kakor koli pomagali na tej »afriški čebelarski poti« se najtopleje zahvaljujem. Zahvala velja tudi južnoafriškim čebelarjem Williamsu, Schehleju, Jacksonu, Falconerju, Ur-quhartu za prijazen sprejem in izčrpno predstavitev njihovega čebelarstva. Iskrena hvala rojaku, g. Antonu Kuherju iz Johannesburga za vso gostoljubnost, z željo, da bi večkrat prihajal v domače kraje (po rodu je iz Čret pri Sevnici oz. iz Vrhovega), in ne nazadnje hvala vsem, ki ste mi pomagali uresničiti to zahtevno in v več pogledih zelo uspešno čebelarsko pot. Čebelarsko potovanje so omogočili: občine Sevnica, Radeče, Krško, Brežice, Ptuj, podjetja: Krka, d. d., Novo mesto, Tanin Sevnica, Oze-bek, Kmetijski kombinat Ptuj in Ribarnica »Delfinf Ptuj, čebelarji in čebelarska društva: Janez Hočevar, Velesovo, Srečko Rupnik, Ptuj, ČD Sevnica, Društvo za zaščito geografskega porekla in promocijo kočevskega medu, ČD Stična, Ormož, Šempeter pri Novi Gorici, Sežana, Kanal - Brda, Zagorje, Hrastnik in Medobčinska zveza ČD Kranj, osnovne šole: Brežice, Pišece, Boštanj in Sevnica. Vsem iskrena hvala. IZKUŠNJE Z BOREČEM NA PRIMORSKEM Renato Starc Predlani je urednik Slovenskega čebelarja g. Janez Mihelič v našem glasilu prvič objavil novico o medenem boreču. Tako sam kot verjetno še marsikdo drug te rasline do tedaj nisem poznal. Kupil sem seme za poskus. Že deset let sicer sejem fa-celijo, ki zelo dobro medi. Tako sem tudi lani na površini tisoč kvadratnih metrov zasejal facelijo, poleg nje pa še medeni boreč. Obe rastlini sem posejal na isti dan, to je 29. aprila, vendar je cvetenje zaradi suše nekoliko zamujalo. Boreč je zacvetel štirideset dni po setvi, facelija pa nekaj dni pozneje. Dvajsetega junija je bila njiva v najlepšem cvetju. Presenečen sem bil, kaj se je dogajalo, ko sta zacveteli obe rastlini. Ker je bilo to na isti parceli, sem šel večkrat na obhod in čebele so vsakič bolj obiskovale boreč, po moji oceni za 30 do 40 odstotkov več kot facelijo, čeprav se seveda tudi tej niso izogibale. Razlika je v tem, da facelija cveti približno 30 dni, boreč pa kar 60 dni. Ko na spodnjih cvetovih boreča že nastaja seme, je na isti rastlini zgoraj še veliko na novo odprtih cvetov. Ker je bilo takrat sušno obdobje, drugo cvetje ni uspevalo, na boreču pa so čebele pridno nabirale medičino in mati- ce so lepo zalegale. Zaradi tega se je medeni boreč pokazal kot izjemno koristen. Boreč lahko tudi sadimo; sadike se rade primejo in takoj rastejo. Petnajstega avgusta je bilo cvetenja boreča konec. Površino sem pokosil in kultiviral. Odpadlo seme je zaradi suše vzklilo zelo pozno po prvem dežju, in to še isto jesen. Zato boreč ni zacvetel oziroma so zacvetele le redke rastline. Upal sem, da bo zimo prenesel v zelenem stanju, vendar se to ni zgodilo. Mraz je uničil tudi korenine, morda tudi zato, ker so bile letos ob morju zelo pogoste nizke temperature. Spomladi bom njivo obdelal in upam, da bo pognalo preostalo seme, ki ni vzklilo, če ga le ni uničil mraz. Del semena, ki sem ga kupil lani, sem razdelil prijateljem čebelarjem in vsi so izjavili, da bodo boreč sejali tudi v prihodnje. Na podlagi svojih izkušenj sklepam, da bo medeči boreč v prihodnosti zelo pomembna rastlina za čebelarje, tudi zato, ker se ze- lo dobro sam razmnožuje. Priporočam ga vsem čebelarjem, ki imajo v bližini čebelnjaka primerno zemljišče za sejanje. NOVI PRIPOMOČKI IN MOJE IZKUŠNJE V BOJU PROTI VAROI Mihael Premrl POSODA ZA HITRO DIAGNOSTIKO NAPADENO-STI ČEBEL Z VAROO BREZ POSEGOV V PANJU Že nekaj časa ugotavljam, da naravni odpad va-roe, predvsem poleti, ko so paše intenzivne, ne pokaže prave slike okuženosti čebel s tem nevarnim zajedavcem. Zato sem se domislil preprostejše metode za diagnostiko napadenosti čebel z varoo. Iz pločevine sem izdelal posebno posodo s prostornino približno osem litrov. Na dnu posode je vložek, po navadi bela lepenka, premazana z vazelinom, na katero padajo varoe. V posodo nato vložim košarico iz kovinske mreže, skozi katero čebele ne morejo, varoa pa lahko pada skoznjo. Košarica in posoda imata pokrov, skozi katerega z lijakom ometem v košarico čebele iz dveh satov z mlado ali polega-jočo se zalego, skupaj približno pol litra mladih čebel iz plodišča. Pri tem pazim, da ne ometem matice. Posodo nato zaprem. Na dnu posode je posebna odprtina - žrelo velikosti 2x5 cm, skozi katerega nato vstavim listič, z dvema kapljicama hemovar-ja, lahko pa uporabimo tudi druga učinkovita sred- stva. Po dimljenju »žrelo« posode za deset minut zaprem s penasto gumo in čebele večkrat nežno pretresem. Nato ga odprem in po dveh urah vrnem očiščene čebele v panj, iz katerega sem jih odvzel. Potem na vložku preštejem odpadle varoe. Če najdem dve ali tri, je napadenost zelo majhna. Če pa pade več kot dvajset varoj, je okuženost že zelo huda, tako da moramo razmišljati o zatiranju, ki je v tem primeru nujno. IZOLATOR ZA MATICO IN LOVILEC VAROE Kot je splošno znano, je pri nas napad varoe največji avgusta in tudi septembra. V teh mesecih zaradi varoze odmre tudi največ čebeljih družin. Letošnjo zimo sem iz različnih člankov in pogovorov s čebelarji (Brvar, Zidarič, Flac, Bračko) spoznal, da bi bilo konec poletja in jeseni zelo priporočljivo bodisi izrezovati hudo okuženo čebeljo zalego bodisi zmanjšati zalego v panjih na minimum in šele nato zatirati varoo. Zato sem izdelal satič, ki ima dve nalogi. Prva naloga je izolirati matico, da lahko zalega samo na tretjini površine AŽ sata, druga njegova naloga pa je, da se potem, ko se izleže preostala zalega v panju, vse varoe preselijo na satič, ki so ga medtem zgradile čebele, matica pa zalegla. Ta satič je postal magnet za varoo, ker v panju ni nikjer več sveže odkrite in tudi ne pokrite zalege. Satič ima lesen obod in je na obeh straneh obdan z matično rešetko. Vstavim ga v AŽ sat, ki je po dolžini pregrajen na dve polovici. Satič lahko prilagodimo tudi za uporabo v drugih panjskih sistemih. Ko je zalega v satiču pokrita - dvajseti do štiriindvajseti dan po zaprtju matice v satič jo izrežemo in matico spustimo v plodišče. Po potrebi čebeljo družino nekaj dni zdravimo, saj je družina brez vsakršne zalege, vse preostale varoe pa so na čebelah. Že pred leti in še posebej letos jeseni smo čebelarji v Mariboru opazili, da je bilo odmiranje čebel, posebej mladic, zaradi velike okužbe jesenske zalege z varoo zelo veliko prav v tem letnem času. S pravočasnim jesenskim omejevanjem zalege v panjih in zatiranjem varoe prihranimo precej sladkorne krme, ki jo sicer porabijo okužena zalega in pohabljene čebele. Tako pa dobimo vitalno čebeljo družino z majhnim številom varoj in zato izvedemo samo še zimsko zatiranje varoe. Letos bodo to metodo prekinitve zalega-nja in zatiranja varoe preizkusili še nekateri mariborski čebelarji, o njeni učinkovitosti pa bomo še poročali. Obe izboljšavi bom razstavil tudi na letošnjem posvetovanju v Celju. Za vse informacije me lahko pokličete po telefonu, št. 02/46 17 439, po dvajseti uri zvečer. IZPOPOLNJEN NAČIN ČEBELARJENJA V AZ »TROJČKU« Z DVEMA ZAKLADAMA NA PODLAGI NAJNOVEJŠIH IZKUŠENJ V AŽ-MAKSI SISTEMU VELIKE IZVEDBE Marjan Debelak, vodja sekcije za razvoj čebelarjenja v AŽ panjih V minulem letu 2001 smo v neformalni skupini čebelarjev naše sekcije preizkušali pridobitne in še posebej protirojne učinke večmatičnega čebelarjenja v velikoprostorninskih AŽ panjih ter si pri tem nabrali kopico izkušenj. Na podlagi teh izkušenj pripravljamo za to leto, torej za leto pred kongresom Apimondie, ponovitve najuspešnejših, po potrebi še izboljšanih načinov takega čebelarjenja. Nekatere od teh bom prikazal v tem in morda še kakšnem naslednjem prispevku. Moje pisanje je namenjeno predvsem čebelarjem, ki že preizkušajo podobne načine čebelarjenja ali pa to letos nameravajo storiti. AŽ trojček z dvema zakladama sodi po mojem med največje praktično uporabne enote velikoprostorninskih AŽ panjev z neomejeno prostornino (po sistemu »AŽ-maksi«), kijih čebelar lahko zelo lagodno upravlja v čebelnjaku. Gre za povezano skupino osmih panjskih oddelkov z desetimi ali devetimi AŽ sati v enem oddelku. To je po prostornini približno primerljivo s štirimi AŽ panji ali s prosto stoječim panjskim stolpom z osmimi LR nakladami. Čebelarjenje s tako velikimi enotami seveda zahteva od čebelarja nekaj več kot samo temeljno znanje o čebelarjenju. Poleg tega tako čebelarjenje z AŽ panji zah teva nekaj dodatne opreme, predvsem pa veliko dobre volje čebelarja, da ne omaga že pri prvem spodrsljaju. Poskus je priporočljivo začeti z manjšim številom takih enot, dokler se ne prepričamo o koristih in prednostih takega čebelarjenja. Skratka, to je kot naročeno za iskajoče ljubiteljske čebelarje, ki imajo čas in veselje za to delo in nikakor še ni zrelo za množično uporabo v večjih čebelarstvih. Opis načina čebelarjenja po tej različici začnimo z obdobjem, ki traja od avgusta do maja (glej risbo A). V tem obdobju opravimo zadnje točenje, nakr mimo za potrebe zimovanja in intenzivno zdravimo proti varozi. Je pa to tudi čas zimskega mirovanja in burnega zgodnjespomladanskega razvoja čebel do predrojnega vrhunca. V tem obdobju imamo močno družino z nekoliko starejšo, vendar še vedno rodovitno matico v dveh etažah (brez vmesne matične rešetke) spodnjega AŽ panja v AŽ-maksi »trojčku». V vrhnjem AŽ panju imamo prav tako v dveh etažah, ločeno od spodnje etaže, družino z lansko mlado matico. Srednji panj je prazen. Dobro oskrbljeni in zdravi družini se spomladi praviloma sami razvijeta do predrojnega vrhunca, z zalego na 12-14 satih velikega gnezda, ki sega v obe etaži. Če družini zaradi kakšnih razlogov sami ne do sežeta tega razvoja, jima po že znanih postopkih pomaga čebelar. Ko družini dosežeta predrojni vrhunec (tj. v dveh etažah, polnih zalege), da čebele podsedajo, izvede čebelar v tej panjski enoti poseg, kot ga prikazujeta risbi Bl in B2: Iz družine v zgornjem AŽ panju (po risbi B2, na kateri je označena vsebina satov v zakladi) preselimo k spodnji družini v AŽ panju v dodano zakla-do matico in zaležene sate, kolikor jih gre v zakla-do, to je 8 ali 9. V zgornjem AŽ panju pustimo sat z jajčeci za vzrejo matičnikov oziroma matice po znanih postopkih. Na vsaki stran mu primaknemo preostale zale- žene sate iz te družine, za katere ni prostora v zakladi. V časovnih presledkih (glede na vremenske in pašne razmere) v sredini panjske enote odpiramo tri mediščne oddelke: obe etaži srednjega AŽ panja in dodano zaklado. Pomemben ukrep, namenjen predvsem preprečevanju rojivosti in zatiranju varoe, je tudi, da spodnjima družinama z gnezdoma v spodnjem AŽ panju in v zakladi ob tej priliki dodamo gradilne satnike ali že izdelane trotovske sate za zaleganje trotovine po risbi B2, na kateri je označena vsebina satov. - Matične rešetke namestimo na spodnjo zaklado, v kateri je preseljeno čebelje gnezdo, nad povezovalni odprtini (vehe) spodnjega in srednjega AŽ panja ter na plodiščno etažo gornjega AŽ panja. Če uporabljamo široke AŽ satnike nad plodiščno etažo zgornje, mlade družine, matična rešetka ni potrebna. - Na spodnjo zaklado obesimo Frančičevo pital-no korito, v katero damo sladkorno testo in ne sladkorne raztopine, ker bi na ta način v tem obdobju zelo povečali vlažnost v panju, to pa bi utegnilo povzročiti plesnivost krajnih satov. To naredimo za spodbujanje zalegalne vneme, zlasti takoj po opisanem ukrepu, ki je za življenje čebel te panjske enote velika sprememba, kljub temu pa ne sme povzročiti zmanjšanja maksimalnega zaleganja. Če se teža panja na panjski tehtnici zmanjšuje, čebelam primanjkuje hrane v naravi, zato jo je v pravih količinah in na pravem mestu koristno nekoliko dodati. Namestitev pitalnika je na zelo primernem mestu, daleč stran od medišč in v bližini velikih potreb za krmljenje ličink! Še bolj priporočljivo je, da hkrati s selitvijo gnezda v zaklado v obdobju hladnega vremena namesto krmljenja v pitalniku na izpraznjeno mesto dveh krajnih satičev tik nad pokonci obrnjenimi zalezenimi sati v zakladi vložimo sladkorno testo ali pogačo na podstavku in v odprti polivinilni vrečki. Poskrbimo, daje v zakladi nameščen in odprt predor za prehod trotov in da čebele skozenj lahko odstranjujejo mrtvice iz zaklade (cevka ali predor premera približno 12 mm in dolžine nekaj cm) v prednji del panja in od tam na prosto. - Spodnje panjsko žrelo na široko odpremo po celotni širini panja (odvzamemo žrelno letvico). Če imamo ohišje originalne večnamenske lesice, ga namestimo pred žrelo, da bolje zavarujemo in označimo zdaj zelo povečan čebelji glavni vhod v panj. Če te nimamo, je uporabno tudi ohišje smukalnika, kot so to preizkusili nekateri naši čebelarji (npr. naš znani čebelar Andrej Kečkeš). Ob koncu tega ukrepa na vratcih zaklade od premo zamreženo prezračevalno odprtino in jo prekrijemo s penasto gumo (ki je tam lahko ves čas!), zaklado pa prekrijemo z odejo, ki prepušča vlago. Ne smemo namreč pozabiti, da smo ta ukrep izved- li še v razmeroma hladnih vremenskih razmerah, za- to moramo storiti vse, da so čebele na toplem in na suhem! Kako je najbolje s to preurejeno sestavljeno družino ravnati po opisanem posegu v rojno-pašnem obdobju? V plodišču zgornjega panja, iz katerega smo v spodnjo zaklado preselili matico in večino zalege, čebele same poskrbijo, da se mlada matica izleže in spraši. Čebelarji poskrbimo samo za kakovostno vzrejo, in sicer s tem, da peti dan po posegu odstranimo vse morebiti že pokrite matičnike in da približno po petnajstih dneh pogledamo, ali se je matica izlegla in ali so čebele odstranile preostale matičnike, sicer to naredimo sami. Lahko pa, seveda, že dan po posegu v zaležen sat tega panjskega oddelka vstavimo zrel matičnik, če ga imamo, ali si ga lahko pridobimo in s tem precej skrajšamo in poenostavimo postopek. Lahko tudi pravilno dodamo že izleženo ali že sprašeno mlado matico, če pred tem iz še vedno ločenega zgornjega panja odstranimo vso odkrito zalego. - V spodnjih dveh gnezdih v rojno-pašnem obdob ju v presledku dveh ali treh tednov odstranjujemo po večini pokrito trotovino, izmenično iz dveh trotov-skih (gradilnih ali »praznilnih«) satov in trotovskih satičev v obeh spodnjih gnezdih. Ob tej priložnosti poskrbimo, da bo razpored satja v gnezdih glede na vsebino znova približno enak, kot smo ga uredili ob prvem posegu po vzorcu na risbi B2. Morebitne zelo medene stranske sate iz gnezd nih oddelkov, čeprav delno zaležene, premestimo v zaklado, vstavljeno v srednji AŽ panj. Ob koncu rojno-pašne sezone iztočimo zadnjo bero in hkrati za prezimitev pripravimo »supermaksi« panj: V spodnjem AŽ panju: odstranimo najstarejšo matico, ki smo jo imeli v dvoetažnem gnezdu spodnjega AŽ panja; odstranimo trotovska sata; - združimo vse zaležene sate te družine v tisto etažo, v kateri je bil največji del gnezda, verjetno v drugi etaži; v izpraznjeno (verjetno prvo) etažo spodnjega AŽ panja iz zaklade skupaj z matico premestimo vse sate (AŽ); najbolj napolnjene sate s cvetnim prahom namestimo ob zaležene sate v obeh etažah, zaklado pa v celoti izpraznimo in za to leto je svojo nalogo opravila; vstavimo Frančičevo pitalno korito ali drug pri meren pitalnik. V srednjem AŽ panju: izpraznjeni (iztočeni) etaži srednjega AZ panja, ki smo ji izpraznili medišče, še ves čas krmljenja pustimo odprto možnost za umik pašnih čebel iz spodnjega panja. Lahko pa vanj namestimo tudi pitalno vedro. Seveda iz tega panja odstranimo tudi mediščno zaklado. BI B2 Illt ■iBiiim Pomen znakov: Starost matic: Vsebina satov: f g h i j a) do 1 leto b) od 1-2 leti c) od 2-3 leta d) prazno e) med f) cvetni prah g) satnica h) gradilni sat s trotovino zaležen sat s čebelno zalego, staro: i) do 7 dni, j) od 7 do 14 dni, k) od 14 do 21 dni. V zgornjem AZ panju: Veho na podnici zgornjega panja pokrijemo s tanko, trdno in ravno ploščo ter s tem ločimo zgor njo družino z najmlajšo matico od spodnje. Tej dru žini, ki ima vedno odprto lastno žrelo in jo zazimi mo v dveh etažah, samo vstavimo pitalnik. - Krmimo takoj po teh ukrepih. Če predvidevamo, da imajo čebele na medenih vencih nad zale-ženimi in obnožinskimi sati približno 5 kg medu, vsaki družini dodamo še približno 15 kg sladkorja. Po koncu krmljenja ob snetih ali priprtih panjskih vratih takoj na tesno vstavim blazino iz penaste gume, debelo vsaj 5 cm, tako da že 25 let v panjih nimam vlage. Posebej skrbno pa moramo kljub temu toplotno izolirati zunanje bočne stene panjev v skladanici! Risba A: Prikaz stanja v poenostavljenem prerezu skozi ta se- stavljeni panj pred rojno-pašnim obdobjem in po njem (od avgusta do maja) Risba BI: Prikaz stanja v rojno pašnem obdobju (od maja do av gusta) Risba B2: Prikaz namenske vsebine v posameznih satih v roj-no-pašnem obdobju Količina medene bere Koliko medu smemo v povprečju pričakovati od takega panja? Za izhodiš če ugibanja naj nam bo število čebel, saj med prinesejo čebele! Če čebele v tem panju oskrbimo po gornjih navodilih, imamo za vse paše v njem toliko čebel, kot jih je približno v štirih ' klasičnih« dvoetažnih AŽ panjih z enoetažnim plodiščem. Za izračun števila čebel na vrhuncu razvoja v »su-permaksi« AŽ panju si pomagamo s podatkom, koliko čebel zmore razviti enomatična družina v velikem zalegalnem gnezdu (na 18 ali 20 satih, razporejenih v dve etaži) in koliko družina, ki je omejena na eno etažo AŽ. Iztočeno količino medu iz tega panja bomo morda delili z 2. ker smo vse »pridelali« iz dveh zazim-Ijenih, močnih »temeljnih« družin, da bomo videli, koliko in če se nam res bolj splača čebelariti v »su-permaksiju« kot na primer v dveh posamičnih, eno-matičnih AŽ panjih z zaklado, v AŽ »dvojčku« ali podobno prostornih panjih. Še bolj pa bo zanimivo primerjati donos iz tega panja z donosi iz navadnih AŽ panjev brez prostorninskih povečav. Ne pozabimo pri tem na pogoj, da bomo tako število čebel (in medu) v tem panju dosegli le, če bosta obe zazimljeni družini do predrojnega vrhunca razvoja (pri meni okoli 1. maja) razvili zalego na dvanajstih do štirinajstih satih v dvoetažnem gnezdu. Drugi pogoj pa je, da morata obe družini, tudi po pridružitvi, še globoko v junij ohraniti največjo količino zaleganja jajčec na dan (približno 3.000, torej v vsakem gnezdu približno tri cele AŽ sate nove zalege vsak teden). Če teh pogojev ne dosežeta družini sami, jima mora v takih izjemnih primerih z enim ali več ukrepi pomagati čebelar: z ureditvijo dvoetažnega gnezda, dražilnim krmljenjem, menjavo matic ali dodajanjem satov s pokrito zalego in podobno. Če pa tudi ta pomoč ne zadostuje, mora čebelar pač računati s sorazmerno manjšimi donosi. Postopno odpiranje medišč. Ker ob zgodnjem pomladnem predrojnem vrhuncu posamezna čebelja družina še ne dosega absolutnega razvojnega vrha in ker so v naši lepi domovini tako velike podnebne razlike in zaradi tega tudi na majhnih razdaljah zelo različne pašne razmere, tudi mediščne oddelke »odpiramo« glede na potrebe vsakega čebelarstva posebej. Po preselitvi gnezda zgornje družine v spodnjo za-klado bomo najprej odprli mediščni oddelek, ki je tik nad dvoetažnim gnezdom v spodnjem AŽ panju. Ker smo iz zgornjega AŽ panja v zaklado poleg večjega dela zaleženih satov preselili tudi večji del panjskih čebel te družine, je ob slabših vremenskih in pašnih razmerah to etažo koristno začasno »zapreti«. Morda pa bomo vendarle imeli srečo in bodo čebele izdatno nabirale po naši pobožni želji neza-strupljeno medičino na regratu, sadnem drevju, repici in drugih medenih virih cvetoče pomladi, tako da bi bilo koristno uporabiti tudi medišče v zgornjem AŽ panju!? V drugi etapi, ko se čebele obilneje razmnožijo in je nastopil čas za povezavo zgornje nove družine z mlado matico s spodnjima dvema gnezdoma, pred durmi pa je morda odlična paša na akaciji, smreki ali travnikih, seveda »odpremo« gornji mediščni oddelek v srednjem AŽ panju. Tedaj je tudi čas, da znova spustimo čebele v najbolj zgornjo etažo »su permaksija«, če tega nismo storili že prej. V tretji etapi, ko število čebel v panju doseže absolutni vrhunec, zamedijo pa lipa, kostanj, hoja, škržat .... tej panjski kompoziciji dodamo še zadnji panjski prostorninski del, in sicer kot četrti medišč ni oddelek z zaklado k srednjemu AŽ panju. »Pomlajevanje« matic. Način čebelarjenja v tem velepanju vsako leto vključuje bolj ali manj samodejno pomlajevanje matic. V zgornjem AŽ panju čebelar vsako leto ob preurejanju za rojno-pašno obdobje uredi tako, da čebele same vzredijo mlado matico. V spodnjem AŽ panju pa čebelar ob koncu rojno-pašnega obdobja in preurejanju panja za prezimovanje odstrani najstarejšo matico in jo skupaj s celotnim gnezdom nadomesti z nekaj več kot leto dni staro matico, ki je bila pred tem v spodnji za- kladi. Če težko iščemo starejšo matico za odstranitev, pustimo odločitev o izbiri čebelam oziroma maticama, saj se bo hitro pokazalo, katera je bolj spretna in srečna (?) pri spopadu za prestol. Upati je samo, da bo tudi zmagovita matica spopad preživela brez zdravstvenih posledic! Moje izkušnje te vrste so žal take, da tem spopadom nisem naklonjen, ker seje že primerilo, daje družina ostala brez obeh matic. Večnamenski protirojni ukrepi. Ko smo iskali potrditev domneve o popolnem protirojnem učinku več-matičnih družin, smo se v naši skupini odločili, da v teh poskusnih družinah namenoma skoraj popol noma opustimo druge (»klasične«) protirojne ukrepe. Videli pa smo, kot sem že poročal, da v izjemno rojnih letih zgolj protirojni učinek večgnezdnih družin ne zagotavlja popolne varnosti pred rojivost-jo. Morda zadostuje samo v določeni večmatični kombinaciji, vendar bo treba to še natančneje dognati in preizkusiti. V pričujoči predlog načina čebelarjenja v »super maksiju« so vključeni najobetavnejši protirojni ukrepi, ki temeljijo na večgnezdnem (večmatičnem) protirojnem učinku in tudi na nekaterih drugih ukrepih iz »klasične« protirojne orožarne. Vsi, v tem predlogu uporabljeni protirojni ukrepi, so namenjeni tudi drugim čebelarskim ciljem. Lahko bi rekli, da je njihov protirojni učinek pravzaprav stranski dobiček, kajti: - z večmatičnimi, protirojno delujočimi gnezdi dosežemo obilico čebel in s tem tudi medu; - z mlado matico in njenim gnezdom v razvoju dosežemo tudi preprosto vzrejo in »pomlajevanje« matic: - s stalno obilno količino odkrite zalege, ki deluje protirojno, hkrati spodbujamo čebele k intenzivnejši pašni dejavnosti: - z obilno gradnjo, zaleganjem in odstranjevanjem pokrite trotovine pridobimo poleg protirojnih učinkov in spodbude za pašo tudi odličen »rojni barometer* in predvsem za zdravje čebel in ljudi povsem neškodljivo sredstvo za odstranjevanje varoj ter zanes Ijiv vpogled v obseg napadenosti družine z varoo. Če protirojno oskrbo sestavljenih družin v »super-maksiju« opravljamo preveč površno ali če je leto izrazito rojno in čebele morda kljub vsemu sedejo na roj, imamo v tako prostornem panju še vsaj en zelo učinkovit rezervni protirojni ukrep: - da podremo matičnike in vse sate s pokrito zalego premestimo v mediščne oddelke (najprej v pri ročno mediščno zaklado). Čez 5-10 dni moramo vse premeščene zaležene sate pregledati, ali morda čebele ne gojijo zasilnih matičnikov. Ta ukrep prestavljanja zalege seveda zaradi var nosti lahko izvedemo tudi, preden čebele sedejo na roj in tako poleg vseh drugih protirojnih varoval pri tem načinu čebelarjenja še dodatno zelo temeljito preprečujemo rojno razpoloženje. i tuje literature TUDI OPRAŠEVANJE JE LAHKO DONOSEN POSEL Mary in Bill Weaver Nekaj dodatnega denarja bi čebelarji lahko zaslužili tudi, če bi svoje čebelje panje oddali v najem za opra-ševanje. Če bi čebelarji vedeli nekaj tistega, kar o opra-ševanju dobro vedo - ali bi vsaj morali vedeti - pridelovalci sadja in zelenjave, bi se lahko pogovarjali o potrebah po opraševanju in tako bi za ta namen tudi laže oddali svoje čebele v najem. Če bi mimoidoče na ulici vprašali, kaj je to dobro opraševanje, bi vam verjetno večina odgovorila, da je opraševanje uspešno, kadar čebele oprašijo veliko število cvetov, da se iz njih lahko razvijejo številni plodovi. Vendar je za sadjarje opraševanje veliko več kot samo to. Seveda je tudi zanje najpomembnejša oprašitev vsakega cveta. Tako ima na primer jabolko največ deset pečk, v vsaki ovojnici loculesa po dve. Večina sadjarjev dobro ve, da se jabolko, ki ima na primer samo tri oprašene pečke, zelo razlikuje od jabolka s šestimi, osmimi ali več oprašenimi pečkami. Jabolko s tremi ali šestimi pečkami bo najverjetneje majhno in izmaličeno. Po drugi strani bo jabolko, ki ima oprašenih od šest do osem pečk, verjetno primerne velikosti (čeprav imajo pomembno vlogo pri tem tudi količina pridelka, torej skupna teža sadežev na drevesu, in vremenske razmere med zorenjem). Ti sadeži bodo zelo verjetno tudi lepi na pogled. Kaj je vzrok za takšno razliko? Videti je, kot da pečke med rastjo in zorenjem sadeža niso same sebi namen, ampak imajo zelo pomembno vlogo. Vsaka opra-šena pečka izloča hormone, ki spodbujajo rast sadne mase v bližini. Zato bo verjetno jabolko z manj kot eno pečko na ovojnico izmaličeno. Tisti deli sadeža, v katerih so pečke, se bodo razvili bolj kot tisti, v katerih pečk ni. Glede na to sadjar ne bo samo upal, da bo oprašenih čim več cvetov (če je cvetov preveč, lahko zmanjša pridelek s kemičnimi sredstvi), ampak tudi, da bo v vsakem oprašenem plodu vsaj šest do osem pečk, saj mu to zagotavlja kakovosten pridelek. Za sadjarje je prav tako pomembna oprašitev kraljevskega cveta. Tako imenujemo prvi cvet, ki se razcveti, zanj pa je značilno, da lahko ob primernih razmerah obrodi največji in najlepši, tako rekoč čudovit plod. Če so oprašeni tudi stranski cvetovi kraljevskega cveta (rasti začne delček glavice), bo to olajšalo kemično uničevanje le-teh. Če čebele zaradi slabega vremena ne morejo opraševati cvetov takoj, ko se ti odprejo, zadnji cvet, ki se razcveti, nima možnosti, da bi se razvil v posebej lep sadež. Zato naj čebelar, ki želi izrabiti priložnost, svoje čebele prepelje v sadovnjak takoj potem, ko se začne odpirati kraljevski cvet, izkušen sadjar pa bo to vsekakor znal ceniti. Opraševanje lahko prepreči hladno in deževno vre- me. Če je temperatura manj kot 5 do 10 °C, se zrnca peloda pri jabolkih, tudi če katera čebela nabira medičino, počasi razvijajo, počasi rastejo tudi pelodne vrečke, zato je možno tudi napačno opraševanje. Če pa so temperature zelo visoke, lahko nastane neobičajen pelod, to pa je vzok za kratkotrajno reproduktivno življenje cveta. Sorta rdeči delišes se teže oprašuje kot druge sorte jablan. Razlog za to je pojasnil Don Elfving z univerze v Washingtons »Pri večini sort jablan,« pravi Elfving, »sestavlja struktura, ki vsebuje cvetni prah, trdo ovojnico, ki je trajna ovira, podobno kot ovojnica okoli ženskih delov cveta. Čebela, ki želi nabirati medičino, se mora povzpeti prek te ovojnice, pri tem pa v okolico raztresa cvetni prah. Ob tem čebela raztrese pelod tudi po svojem telesu, in ko prispe v samo središče cveta, da bi se napila medičine, neizogibno opraši brazdo pestiča.« Pri cvetovih rdečega delišesa pa je »ovojnica«, ki varuje dele, v katerih je pelod, lahko pretrgana in nekatere čebele se hitro naučijo, da obstajajo tudi lažje poti do medičine. Namesto da bi se povzpele prek »ovojnice« in se zaprašile s cvetnim prahom, se spustijo na listič cvetnega venca, se sprehodijo po robu in skozi odprtino v pelodni ovojnici od strani pridejo do medičine, jo popijejo ter odletijo naprej, cvet pa ostane neoprašen. »Kako se boste bojevali proti temu?« se je vprašal Elfving. »Tako, da boste na enoto površine, zasajene z rdečim delišesom, postavili več panjev kot na površine z drugimi sortami jablan. Če bi imel sadovnjak z rdečim delišesom, bi vanj postavil po tri panje na oral (op. prev.: nekaj manj kot polovica hektarja). Ne samo da je zaradi tega v sadovnjaku več čebel, predvsem je tako v njem več mladih čebel, ki še niso odkrile, kako lahko do medičine pridejo tudi od strani, skozi odprtine v ovojnici, zato bodo tudi uspešno oprašile vse cvetove. Tudi opraševanje hrušk je težavnejše kot opraševanje jablan. Ker je koncentracija sladkorja v medičini hruškovega cveta manjša - pogosto je v njej manj kot 10 odstotkov sladkorja, v medičini jablanovega cveta pa tudi do 40 odstotkov -, se čebele zaradi izobilja jab-lanovih in regratovih cvetov izogibajo hruškovim. Zaradi tega so nekateri sadjarji na Zahodu začeli iz helikopterjev trositi cvetni prah po sadovnjakih (cena za oral je 60-80 ameriških dolarjev). Tako na primer neko helikoptersko podjetje iz ameriške zvezne države Washington v svojem oglasu pravi, da »s pelodom opraši« nekaj tisoč oralov površin, še posebej pa so pozorni na nasade mladih hrušk. To, pravzaprav umetno opraševanje pa ne more v celoti nadomestiti čebeljih panjev, zato jih najemajo še naprej, in sicer od enega panja in pol do dveh panjev na oral. Sadjarjem opraševanje s helikopterjem zagotavlja oprašitev, kljub temu pa riekateri dvomijo o učinkovitosti tega postopka, za- to predlagajo, da bi bilo denar bolje porabiti za najetje večjega števila čebeljih panjev. David Green iz Južne Karoline se že leta ukvarja s problemom opraševanja, v tem obdobju pa je razvil tudi posebno strategijo za opraševanje hrušk. Po njegovem mnenju je za opraševanje hrušk najbolje »počakati, da se razvije 20 do 30 odstotkov cvetov,« saj pri hruškah ni treba biti pozoren na kraljevski cvet kot pri jablanah. Potem pokosi travnik, na katerem prav tedaj cveti regrat, in na sončen dan zgodaj zjutraj pripelje čebele. »Čebele, ki smo jih prepeljali na novo pasišče, najprej nabirajo medičino na najbližjih cvetovih. V treh do štirih urah, preden čebele izvidnice odkrijejo pašo z večjo koncentracijo sladkorja v jablanovih cvetovih v bližnjem sadovnjaku, lahko že oprašijo hruške.« Po Elfvingovem mnenju je čebelarjevo najpomembnejše opravilo, da ob zazimitvi poskrbi za obilne zaloge tako sladkorne raztopine kot proteinske hrane v panju, saj bodo samo močne čebelje družine pripravljene za spomladansko opraševanje. »Velike zaloge hrane bodo matico spodbudile k zgodnjemu zaleganju, zato bo v družini že kmalu veliko število čebel delavk. Zavedati se moramo, da je velika razlika, ali govorimo o primernih zalogah za prezimitev čebelje družine ali o primernih zalogah za njen razvoj.« »Cvetenje traja približno teden dni, odvisno od razmer, oprašitev pa je mogoče opraviti v enem samem dnevu ali celo v nekaj urah. Da bi čebele izrabile to kratko obdobje, morajo biti dovolj močne. Že ko jih prepeljemo v sadovnjak, mora biti pripravljenih večina čebel delavk, katerih naloga je med drugim tudi opraševanje. Ko so čebele na paši v sadovnjaku, ni več časa za njihov razvoj. Pomembneje je, da so panji v sadovnjaku postavljeni v zavetrno lego in na sončno stran, kot da bi bili enakomerno razmeščeni po celotnem sadovnjaku. Čebele lahko letijo na pašo nekaj kilometrov daleč, pa kljub temu hkrati tudi uspešno oprašujejo. Pomladno direktno sonce lahko zvabi čebele na piano prej, kot bi sicer same začele izletavati. Če ob hladnem jutru opazujete čebeljo družino, boste videli, kako se počasi pomika proti tisti strani panja, ki jo segreva sonce. Počasi se čebele prikažejo na ogreti leseni bradi panja. Videti so, kot da vpijajo sončno toploto. Čebele bodo kmalu množično izletele iz panja, prav prve ure njihovega izleta pa so v nekaterih sezonah lahko odločilne za uspešno oprašitev v določenem sadovnjaku. V zvezi s tem je zelo pomembno, da je panj postavljen v zavetrje. Čebelja družina, namenjena za zgodnje spomladansko opraševanje, mora imeti mlado matico, ki bo obilno zalegala, tako daje v družini veliko pokrite in odkrite zalege. Pomembno je, da je v družini odkrita zalega, ker bodo morale čebele za hranjenje ličink izletavati iz panja in nabirati pelod. »Čebele, ki nabirajo cvet ni prah, so pri opraševanju desetkrat učinkovitejše kot čebele, ki nabirajo medičino,« trdi Green. V panju, namenjenem za opraševanje, se primerno število satov s čebelami in zalego razlikuje od države do države in od območja do območja. 0 podrobnostih se pozanimajte v območnem čebelarskem društvu. Na podlagi nedavno objavljene študije dr. Josepha Kovacsa iz Cornelia ponujajo čebelarjem nove možnosti za opraševanje jagode. Do pred kratkim so bili strokovnjaki za sadjarstvo prepričani, da se jagode opra- šujejo predvsem z vetrom in gravitacijo, zato od opraševanja čebel ne bi bilo veliko koristi. Delo dr. Kovacsa pa je to prepričanje popolnoma spremenilo. Pet let je potrpežljivo tehtal jagode, pridelane na sadikah, ki so jih oprašile čebele, in na tistih, ki jih čebele niso oprašile. V tem obdobju je ugotovil, da na rastlinah, ki sojih oprašile čebele, zrastejo večje jagode; njihova teža je za približno 20 odstotkov večja od tistih, ki jih niso oprašile čebele. Pridelovalci jagod se doslej še ne zavedajo pomembnosti tega podatka. Če jih obiščete in se z njimi pogovorite o tem, jim boste gotovo lahko oddali čebelje panje v najem. Dr. Kovacs svetuje, da za dva orala veliko površino jagod (približno hektar, op. prev.) zadostu je samo ena močna čebelja družina. Glede na to v najem ne boste mogli dati velikega števila panjev, razen če jih ne potrebujejo tudi za druge kulture, vendar tudi ljubiteljskemu čebelarju vsak oddan panj prinaša dobiček. Pred letom dni smo dali nekemu pridelovalcu jagod približno kilometer in pol od našega doma v najem čebelji panj, za to pa smo dobili 40 ameriških dolarjev. Pozneje je dovolil, da panj celo leto ostane na njegovi njivi jagod, ki sicer leži na območju s številnimi medo-vitimi rastlinami. Tako smo imeli od tega panja dvojno korist: poleg medu, ki so ga nabrale čebele, smo zanj dobili še 40 dolarjev. Podobno kot pri jablanah, morda še bolj, je število oprašenih semen, imenovanih ahene, pomembno pri jagodah. Vsak plod jagode ima lahko več sto ahen, vsaka oprašena pa prispeva k mesnatosti sadeža, privlačnemu videzu in sladkosti ploda. Majhni in zmaličeni plodovi so takšni skoraj gotovo zato, ker so bili cvetovi slabo oprašeni. Neki raziskovalec je že leta 1957 izmeril, da se srednja teže jagode povečuje vse do 60. obiska čebel. Po membna je tudi oprašitev prvega cveta, ki se odpre v vsakem socvetju. Tega pri jagodah imenujemo primarni cvet. Podobno kot pri jablani ima tudi pri jagodah prvi cvet v socvetju možnost postati najlepši plod, vendar se jagode še bolj razlikujejo po zmožnostih ahen. Raziskovalci, ki so pripravljeni porabiti veliko časa za dolgotrajno štetje pestičev na cvetovih jagod, so ugotovili, da lahko primarni cvet jagod oblikuje približno 350 ahen. Sekundarni cvetovi (ki se odpirajo kot drugi) lahko oblikujejo približno 260 ahen, terciarni cveto- vi pa približno 180. Zgodnji cvetovi po navadi vsebujejo več pestičev in več ženskih semenskih zasnov kot tisti, ki se odprejo pozneje. Zato bodo plodovi precej večji in tudi bolj kakovostni, če boste čebele prepeljali v sadovnjak prav v tistih dneh, ko se začnejo odpirati primarni cvetovi. Čebele bodo hitele nabirat medičino v jagodnem cvetu, še posebej zato, ker medičina jagodnega cveta, čeprav se izloča v majhnih količinah, vsebuje večji odstotek sladkorja (od 25 do 36 odstotkov) kot sočasni cvetovi drugih vrst rastlin. Raziskovalci so prav tako ugotovili, da čebele raje nabirajo medičino na cvetovih ti stih sort jagod, ki vsebujejo več cvetnega prahu. Čebele zelo učinkovito oprašujejo jagodne cvetove zlasti zato, ker so tako velike v primerjavi z njimi. Celo tiste čebele, ki nabirajo samo medičino, se bodo dotaknile tistih delov, ki vsebujejo cvetni prah. Čebele, ki nabirajo samo pelod, se pogosto obregnejo ob prašnike, skoraj vedno pa se dotaknejo pestičev. Kljub temu naj pridelovalce jagod, ki nameravajo prvič najeti čebele za opraševanje svojih nasadov, opozorimo, da čebele ne nabirajo medičine, kadar temperature niso dovolj visoke, kadar je vreme deževno ali vetrovno (če veter piha s hitrostjo 20 km/h oziroma nekaj več kot 6 m/s). Tudi če je vreme popolnoma mirno in čebele pridno nabirajo medičino ali cvetni prah, pa se utegne zgoditi, da rastline ne bodo oprašene. Če je na primer zunanja temperatura manj kot 14 °C, prašniki jagodnega cveta izločajo precej manjše količi- ne cvetnega prahu. Prav tako se utegnejo tudi pri zmernih tempreturah zrnca cvetnega prahu, ki padejo na pestiče, razvijati zelo počasi, zaradi tega pa se ne oblikuje pelodna vrečka. Po drugi strani pa pri zelo visokih temperaturah lahko nastane neobičajen cvetni prah ali so prašniki pripravljeni na oploditev samo kratek čas, potem pa se posušijo. American Bee Journal, 3/2001 (Prevod Nuša Radinja) DOBRE NOVICE 0 ZATIRANJU VAROE Janez Mihelič, dipl. univ. biol. Iz znanega ameriškega laboratorija v Baton Rougeu v ameriški zvezni državi Louisiana, v katerem raziskujeta strokovnjaka John Harb in Jeffreyj Harris, je prispela novica, ki bo verjetno precej spremenila zatiranje varoze v prihodnosti. Omenjenima znanstvenikoma je uspelo odbrati in vzgojiti čebele, ki v tamkajšnjih razmerah kažejo precejšnjo odpornost na zajedavca iz družine Varroa. Z odbiro in umetnim osemenjevanjem sta dokaj hitro dosegla dobre rezultate, ki se že kažejo v praksi, zato so v vzrejevališču matic v Kaliforniji že začeli vzrejati in prodajati odbrane in na odpornost proti varoi selekcionirane matice. Po oceni nekaterih poznavalcev in znanega ameriškega čebelarskega pisca Ste-va Taberja, ki je to novico sporočil ameriškim čebelarjem, so to najboljše novice, povezane z gojenjem čebel v zadnjem času. Ne samo, da jima je, kot poročajo, stvar uspela, ampak celo trdita, da postopek ni težaven in da bi moral uspeti vsakomur. Zanimivo bi bilo preizkusiti, kakšne rezultate bi dobili s takšno odbiro pri nas v Sloveniji pod nekoliko drugačnimi pogoji, z drugo pasmo čebel in verjetno tudi z drugo podvrsto varoje. Na podlagi svojih opazovanj in raziskav sta objavila več člankov v znanstvenih in specializiranih čebelarskih revijah. Vsi viri so zbrani na koncu tega članka. KAKO STA SE LOTILA NALOGE. Najprej sta si zadala nalogo določiti genetski vpliv na lastnosti čebel, ki vplivajo na povečanje odpornosti na varoo. Še posebej sta se osredotočila na tako imenovane značilnosti oziroma dejavnike SMR - kratica v angleščini pomeni »dejavniki, ki zavirajo razmnoževanje pršic«. Pravilno sta sklepala, daje ključ do uspeha v boju z varoo določiti ali obstajajo dejavniki, ki zavirajo razmnoževanje varoj, in jih tudi določiti. Znano je, da varoe navadno vdrejo v čebelje celice, tik preden jih čebele pokrijejo, v njih pa se oplodijo in izvalijo jajčeca. Iz doslej neznanega razloga pa varoe včasih jajčec v celicah ne izležejo, torej se ne razmnožujejo. To smo lahko opazili tudi v naših čebelnjakih, posledice pa so bile različne stopnje okužb čebeljih družin. Razmnoževanje varoe je časovno usklajeno z razvojem mlade če bele v pokriti zalegi. Bistvo odbire, ki sta jo izvajala, je bilo v tem, da sta pregledovala dna zaleženih pokritih celic. Iz celic, ki sta jih odkrivala v različnih družinah sta odstranila čebele in pregledala pršice v njej. Tako sta določila (ali določite, če se sami odločite za vzrejo čebel s to lastnostjo), ali se je pršica varoa v celici razmnožila oziroma izlegla jajčeca ali ne. Če jih je izlegla, najdemo v celici njene svetlo bele potomce, v nasprotnem jih ni. Nadaljnji postopek je takšen: znanstvenika sta izbrala čebelje družine (matice), na katerih je bilo v celem čebelnjaku najmanj za razmnoževanje sposobnih pršic. Razmnožvanje varoj sta spremljala skozi več generacij matic, dokler se večina pršic v poskusnih družinah ni več razmnoževala. Matice druge generacije (hčerke odpornih matic, II. generacija) so bile umetno oplojene s troti iz družin, v katerih so se varoe tudi slabo razmnoževale. Seveda je bilo najpomembnejše, kakšna bo stopnja zaviranja razmnoževanja varoj (SMR) pri hčerkah umetno oplojenih matic oziroma ali se bo ta lastnost prenašala na potomce. Pri prašenju oz. oploditvi matic na naraven način (brez umetnega osemenjevanja) jima je populacijo varoe v več generacijah uspelo zmanjšati za 50 odstotkov, to pa je dovolj, da bi ta čebelja družina preživela brez zdravljenja s kemičnimi sredstvi. Že samo to je seveda odličen rezultat, ki čebelarjem omogoča, da z odbiro tudi sami dosegajo dobre rezultate. Boljši rezultat pri odbiri bi seveda bil, če bi na enem območju selekcijo izvajalo več čebelarjev, zato, da bi se matice pri naravni oploditvi parile s troti, odbranimi na to lastnost. Brez dvoma pa bi pri tem lahko večjo vlogo spet odigrale plemenilne postaje, ki jih imamo še nekaj. Znanstvenika sta se po uspešnih rezultatih poskusov povezala z vzrejališčem matic Glenn Apiaries iz Fall-brooka v Kaliforniji, kjer naj bi jima pomagali vzrejati matice z genom, ki vpliva na zaviranje razmnoževanja varoj (SMR). Tako želijo na varoo odporne čebele čim bolj razširiti med čebelarje in s tem povečati pogostost pojavljanja ugodnega gena pri čebelah. Cena odbrane matice je 50 ameriških dolarjev. Veliko čebelarjev v ZDA se je že odločilo kupiti eno teh matic in zdaj že vzrejajo hčere, ki jih oplojujejo na ravno. Prihodnje leto bomo verjetno že lahko brali v ameriških revijah rezultate in izkušnje iz prakse. 0 rezultatih selekcije in praktičnih koristih bomo gotovo slišali tudi od ameriških strokovnjakov veliko na kon gresu Apimondie 2003 v Ljubljani. LITERATURA Harbo, J. R. in J. W. Harris: Resistance to Varroa destructor when mite rasistand queen honey bees were free-mated with unselected drones. Accepted for publication in the Journal of Economic Enlomology. (Članek čaka na objavo.) Harbo, J. R. in J. W. Harris: Heritability in honey bees of characteristics associated with resistance to Varroa. J. Econ. Ent. 92: 261-265, 1999. Harbo, J. R. in J. W. Harris: Selecting honey bees for resistance to Varroa. Apidologie, 30: 183-196, 1999. Harris. J. W. in J. R. Harbo: Changes in reproduction of Varroa after honey bee queens were exchanged between resistant and susceptible colonies. Apidologie, 31: 689-699, 2000. Harris, J. W. in J. R. Harbo: Low sperm counts and reduced fecundity of mites in colonies of honey bees resistant to Vorroa. J Econ. Ent. 92: 83-90, 1999. Harbo, J. R. in J. W. Harris: Using free-mated queens to introduce genes for Varroa resistance into a population of honey bees. American Bee Journal, 140: 904-905, 2000. Harris, J. W. in J. R. Harbo: Natural & suppressed reproduction of Varroa. Bee Culture, 129: 34-38, 2001. * ST z društvenega življenja 11 rr SW1'1 OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA PETER DAJNKO GORNJA RADGONA Minulo leto je bilo za Radgonske čebelarje v znamenju praznovanja 50-letnice društva Skupaj z gozdarji bi morali varovati in širiti medovita gozdna drevesa V nedeljo, 20. januarja 2002, so se v Kmečkem turizmu Hari v Spodnji Ščavnici zbrali na občnem zboru člani Čebelarskega društva Peter Dajnko iz Gornje Radgone. Sešli so se pri čebelarju Francu Hariju, ki je v čudovitem kraju, iz katerega se razprostira pogled na Ščavniško dolino, odprl kmečki turizem. Poleg drugega je v svojo ponudbo vključil tudi številne čebelje pridelke. V kmečkem turizmu se je zaposlila hčerka Nada. Od 85 članov, kolikor jih šteje društvo, seje zbora udeležilo 60 članov. Občni zbor je uspešno vodil Bru no Jančar. Najprej je o delu društva v minulem letu poročal predsednik Stanko Korošec in navedel nekaj podatkov o dejavnostih čebelarjev v minulem letu. Kot je povedal, je bilo društvo leta 2001 zelo delavno. Tako je septembra pripravilo proslavo 50-letnice društva. V okviru praznovanja jubileja so na pobudo dolgoletnega predsednika društva Antona Novaka in ob pomoči občine Gornja Radgona izdali faksimile znamenite knjige Petra Dajnka »Čelarstvo«, ki je prvič izšla leta 1831 v Gradcu-. To dejanje je na slovesnosti ob jubileju pohvalil tudi slavnostni govornik, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle. 0 delu društva v minulem letu je poročal še tajnik Franc Pižmoht in podrobno predstavil dejavnosti društva. O finančnem poslovanju društva je poročala blagajničarka Marija Korošec. V razpravi so čebelarji opozarjali na bolezni, ki pestijo čebelje družine. Menili so, da se bodo morali sku paj bojevati proti temu zlu. Predlagali so ustanovitev Zveze čebelarskih društev in družin za Prekmurje in Pr lekijo. Govorili so tudi o prispevkih za graditev Čebelarskega centra v Lukovici, pri kateri s svojimi prispevki sodelujejo čebelarji iz vse Slovenije. Udeležence zbora je pozdravil tudi župan občine Gornja Radgona Miha Vodenik ter pohvalil delo društva, zlasti pri skrbi za ohranjanje čebelarske tradicije. To potrjuje tudi omenjena, v 19. stoletju napisana knjiga o čebelarstvu radgonskega duhovnika Petra Dajnka. V razpravi so čebelarji povedali, da bi morali gozdarji bolj varovati medo- vita drevesa, kot so kostanj, akacija in divja češnja. V razpravo se je vključil tudi župan občine Gornja Radgona Miha Vodenik. Kot je povedal, si občina skupaj z gozdarji prizadeva, da bi z medovitimi drevesnimi vrstami zasadili tudi vodovarstveni okoliš v Apaški dolini. Va rovane površine obsegajo 72 ha, drevesa pa naj bi zasadili na 40 ha površin. Del tega so že pogozdili, po večini z akacijo, vendar pogozditev zaradi suše ni bila najbolj uspešna. Čebelarji so predlagali, da bi na os novni šoli Apače znova začel delovati čebelarski krožek, saj bi se mladi na ta način bolje seznanili s to tako za okolje kot gospodarstvo pomembno dejavnostjo. Čebelarji so gozdarjem očitali, da preveč sekajo domači kostanj. Na očitke je gozdar Ivan Lebar odgovoril, da sekajo samo bolna drevesa, saj je znano, da v tem delu Slovenije drevesa domačega kostanja napada rak. Udeležence občnega zbora sta pozdravila tudi predsed nika Čebelarskih družin Radenci in Velka Zlatko Sever in Darko Lovrenčič. Po končanem občnem zboru je društvo pripravilo še družabno srečanje, na katerem je, seveda, beseda spet tekla o čebelarstvu. Besedilo in fotografija: LUDVIK KRAMBERGER RAZPIS ZA JUBILEJNO XXV. SREČANJE IN TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV Srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev bo v soboto, 8. junija 2002, na osnovni šoli Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici. Tekmovalne ekipe naj bi na prizorišče tekmovanja prispele do 9. ure. Natančen razpored tekmovanja bodo vse prijavljene ekipe dobile po pošti. Mentorje čebelarskih krožkov prosimo, da tekmovalne ekipe pisno prijavijo najpozneje do 15. aprila 2002, na sedežu Čebelarske zveze Slovenije, Cankarjeva 3, Ljubljana, in sicer na obrazcu, ki ga dobite na spletni stani ČZS. Zaradi želje po kar najboljši izvedbi tekmovanja prijave na dan tekmovanja ne bodo mogoče. Tekmovanje bo izvedeno na podlagi Pravilnika o državnem srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev (objavljen je bil v Slovenskem čebelarju, št. 4, 1998). Za nižjo in srednjo skupino bodo vprašanja sestavljena na podlagi delovnega zvezka Čebela se predstavi, za višjo skupino pa tudi na podlagi knjige Od čebele do medu. Jubilejno XXV. srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev bo potekalo v neposredni bližini Čebelarskega centra na Brdu in tudi v njegovih prostorih. Za razliko od dosedanjih tekmovanj pri izvedbi tokratnega v večji meri sodeluje Čebelarska zveza Slovenije, ker je tekmovanje namenjeno tudi preverjanju organizacijskih sposobnosti vseh slovenskih čebelarjev pred bližnjim svetovnim kongresom APIMONDIE leta 2003 v Ljubljani. Del dejavnosti v okviru kongresa bo potekal tudi na prizorišču letošnjega tekmovanja mladih čebelarjev. Udeleženci tekmovanja si bodo lahko ogledali tudi novi Čebelarski center, saj bo do takrat že odprt. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo, da bomo tako vsaj delno nadomestili odpoved sicer rednega jesenskega srečanja mentorjev. Soočasno razpisujemo tudi natečaj za izvedbo XXVI. tekmovanja mladih čebelarjev leta 2003. Prijave za izvedbo tekmovanja pošljite na Čebelarsko zvezo Slovenije, Cankarjeva 3, Ljubljana, do 15. aprila 2002. Komisija za krožke pri ČZS 6. AMBROŽEV PLES V POLHOVEM GRADCU Marjan Papež Vsakoletno druženje čebelarjev ob svetem Ambrožu je letos potekalo v prostorih polhograjske graščine. Okrog 130 čebelark, čebelarjev in njihovih prijateljev je uživalo v prijetnem grajskem vzdušju, ki so ga med drugim pričarali tudi nekateri gostitelji - člani Slovenskega akademskega čebelarskega društva in nekateri gostje, ki so bili opravljeni v srednjeveška oblačila. Še zlasti sta bila prepričljiva Malči in Janko Božnar, ki sta tudi sicer prispevala levji delež k organizaciji letošnjega plesa. Tudi člani strežbe, nad katero je bedelo budno oko Mimi Plestenjak, ki je pripravila grajsko večerjo, so bili opravljeni v njihovemu stanu primerna srednjeveška oblačila. Po udobni namestitvi v grajske sobane in okrep-čanju s sladko medico so gosti lahko izbirali med dobrotami, kot je na primer »pršut, kuhan in v hrustljavem testu pečen, tavženkrat boljši od sosedovega« ali »slastna gos z medom prelita in prošekom opita« ... Ko so si obiskovalci privezali duše in telesa, je sledil prvi vrhunec večera z izborom čebelarske kraljice. Preprostega izziva - ocene količine sladkorja v posodi, se ni ustrašilo 31 čebelark. Njihov gospodinjski občutek za 398 gramov sladkorja v posodi je bil dober, saj jih je dve tretjini zgrešilo za manj kot 50 gramov. Presenečenje za najnatančnejše pa je šele sledilo, saj so se morale za naziv čebelar- Čebelarska kraljica Olga Heričko in čebelar leta Robert Kocjan sta se zavrtela v častnem plesu. ske kraljice pomeriti še v kvizu. Po prvih sedmih vprašanjih še nismo dobili zmagovalke, zato so bila potrebna še dodatna vprašanja. Šele šesti krog dodatnih vprašanj, v katerem je bilo nečebelarsko vprašanje o arhitekturnem slogu poznogotske cerkve na Dvoru pred Polhovim Gradcem, je določilo zmagovalko. Po napetem kvizu je bila zelo dobrodošla predstava, ki sojo pripravili člani Zavoda za naravno in kulturno izobraževanje mladih Moj Aron iz Rovt nad Logatcem. Uprizorili so dvoboj vitezov, v katerem padeta oba. Njuni duši zaradi temne plati vitezov končata v peklu, kjer v ognju, dimu in škripanju trpita peklenske srednjeveške muke ... V sedanjost smo se vrnili z izborom čebelarja leta. Tudi tu so morali kandidati najprej ugibati. Čim bolj so se morali približati znesku kovancev, ki jih je bilo v kozarcu za med za natančno 324,50 tolarjev. Najboljši trije so se potem pomerili še v zbijanju satnika. Kljub obetavnemu začetku je Marjanu Kokalju pot do naziva čebelarja leta preprečil zlom letve in zmago je odnesel Robert Kocjan. Po podelitvi nagrad najboljšim in častnemu plesu čebelarske kraljice in čebelarja leta se je druženje nadaljevalo v sproščenem ozračju, da smo zdržali do jutra, pa smo v drugem krepčanju izbirali med Lojze in Remy Ivanec, slovenska čebelarska rojaka Iz Franclje, sta za gradnjo čebelarskega centra na Brdu pri Lukovici prispevala 1.525 evrov. Ček je na Ambroževem plesu podpredsedniku ČZS Vladu Pušniku izročil Lojze Ivanec. gobovo juho iz jurčkov in lisičk ali srninim golažem. Vsesplošno zadovoljstvo navzočih je bilo očitno, še najbolj zadovoljni pa so bili organizatorji, člani Slovenskega akademskega čebelarskega društva, ki so izkupiček namenili graditvi Čebelarskega centra Slovenije. (/taodno — ičzarciza med ofBNKO d a a rirms! / špruha 3 - TRZIN - S (01) 562 17 22 Čebelarjem ponujamo steklene kozarce po ugodnih cenah: 720 ml (grlo 0 82 mm) po 31,70 SIT/ kos, pakirani po 35,20 SIT/kos, 370 ml (grlo 0 66 mm) po 26,18 SIT/kos, pokrove, zlato lakirane, 0,82 mm po 13,10 SIT/kos in 0,66 mm po 10,70 SIT/kos. Po dogovoru naročeno blago tudi dostavimo 'l/yiefa matic DANILO BEDEK MOŠČANCI 21 - 9202 MAČKOVCI tel.: 02 551 10 31, 041 652 913 domača stran: http://users.volja.net/bedek e-pošta: čebelarstvo.bedek@siol.com Sprejemamo naročila za kakovostne in označene matice pod naslovom KIS Vsem članom ČZS z veljavno člansko izkaznico dajemo popust v višini: • 2 % za nakup v vrednosti od 1.000,00 do 4.000,00 SIT • 5 % za nakup v vrednosti od 4.000,00 do 10.000,00 SIT • 10 % za nakup v vrednosti več kot 10.000,00 SIT IZBIRNI PREDMET ČEBELARSTVO V 9-LETNI OSNOVNI ŠOLI Oktobra 1999 so mentorji čebelarskih krožkov v osnovnih šolah po Sloveniji na svojem seminarju izvolili delovno skupino za pripravo učnega načrta za izbirni predmet čebelarstvo v 9-letni osnovni šoli. Uresničevanje te naloge je potekalo v letih 2000 in 2001. Delovno skupino so sestavljali: prof. dr. Jurij Senegačnik, prof. Pavel Bone, Marija Mlaker, Martin Dušič, Vinko Šneider in Ivan Pehant. Predsednik delovne skupine je bil Ivan Pehant. Ivan Pehant je pripravil osnutek učnega načrta in ga posredoval članom komisije, ki so ga pregledali, popravili ali dopolnili. Člani komisije smo se o načrtu večkrat pogovarjali kar po telefonu. Tako smo na sestanku v sredo, 14. februarja 2001, pripravili načrt in ga posredovali v potrditev Strokovnemu svetu za splošno izobraževanje. Ivan Pehant je v načrt vnesel dogovorjene spremembe, se dogovoril za lektoriranje ter čistopis izročil tajniku Čebelarske zveze Slovenije g. Milanu Runtasu. Besedilo je lektorirala predmetna učiteljica slovenskega jezika ga. Irena Ornik. G. Milan Runtas je izvedel potrebne postopke za potrditev načrta. Pridobil je mnenje Ministrstva za kmetijstvo in UO Čebelarske zveze Slovenije ter načrt izočil komisiji strokovnega sveta. Čeprav smo pri sestavi načrta sodelovali pedagoški delavci, ki to delo obvladamo, je bilo pred sprejetjem načrta treba še veliko postoriti. V imenu komisije sem to opravil sam in tako je junija 2001 Strokovni svet sprejel načrt izbirnega predmeta čebelarstvo v 9-letni osnovni šoli. Učni načrt je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo. Učenci so tako dobili možnost, da se izobražujejo na področju čebelarstva ter spoznajo to kmetijsko gospodarsko panogo in naravo tudi s tega vidika. Mentorji čebelarskih krožkov s tem ne izgubijo ničesar. Na marsikateri šoli bo še naprej deloval čebelarski krožek, le nekatere pa se bodo odločile za izbirni predmet. V prehodnem obdobju uvajanja 9-letne osnovne šole je pomembna naloga čebelarskih društev v Sloveniji izrabiti možnost in spodbuditi šole, da bodo kot izbirni predmet v 9-letni osnovni šoli učencem ponudile čebelarstvo. Za izvajane le-tega imajo šole vse pogoje, saj jih nič ne omejuje, le voljo za to morajo imeti. Ivan Pehant, predsednik delovne skupine DESET LET ČEBELARSKEGA DRUŠTVA KAPCA V počastitev 10-letnice ustanovitve Čebelarskega društva Kapca smo 24. julija 2001 pri lovski koči v Mali Polani, v idiličnem okolju Polanskega loga, pripravili skromno slovesnost. V uvodu je predsednik društva g. Jože Jakšič pozdravil vse navzoče člane in goste ter družinske člane, nato pa predstavil čebelarsko društvo in njegovo delovanje v minulih desetih letih. Tajnik društva g. Zlatko Kuk je predstavil Zbornik o delovanju društva ter poudaril, da gre za eno najmlajših in verjetno najmanjših čebelarskih društev, saj je vanj včlanjenih samo 17 čebelarjev, vendar ti oskrbujejo kar 761 pridobitnih, po večini AŽ panjev. Društvo je leta 1991, takrat kot družino, ustanovilo nekaj čebelarskih zanesenjakov iz Kapce, Lendave in Hotize in vsako leto se je pridružil kak član. Poglavitni cilji, ki si jih je društvo zastavilo pri svojem delovanju so: - skrbeti za primerno strokovno raven svojih članov, - organizirano kupovati zdravila za zdravstveno varstvo in zaščito čebel, - organizirano kupovati čebelarske pripomočke, - organizirati zbiranje in prodajo medu ter drugih čebeljih pridelkov, - organizirati predavanja, strokovne ekskurzije ter oglede čebelarstev v Sloveniji in tujini, da bi si tudi na ta način pridobili čim več znanja in izkušenj, ter - kupovati in zasajati medovite rastline. V nadaljevanju sta član društva g. Dušan Zver in ga. Suzanne Kiraly - Moss, akademska slikarka iz Lendave, predstavila logotip društva, ki je postal tudi likovna podlaga Zbornika. Po slovesnem delu smo pripravili še zabavni del z glasbo in plesom, manjkalo pa ni tudi prekmurskih dobrot z bogračem in pecivom iz medu na čelu. Zlatko Kuk ČEBELARJI SPOZNAJMO /parazita/ VAROO njeno biologijo in diagnostiko, DA JO BOMO LAŽE OBVLADOVALI! PAZIMO NA: • čiste čebelje pridelke brez ostankov kemičnih sredstev • zdravje čebelarja, ki zatira varoo • zdravje čebel • okoljevarstvene zakone našega okolja PRIPOROČAM VAM, da še enkrat natančno preberete mojo knjigo MAROZA ČEBEL (1999) in upoštevate sprotna navodila pooblaščene veterinarske stroke v Sloveniji! prof. dr. JOŽE RIHAR Knjigo lahko naročite po tel.: 01/428 11 36 ali 041/410 171. Cena knjige je 3.000 SIT (DDV vključen) 1 spomin IIlXXXXII PAVLE ZUPANČIČ Tiho in mirno, kot je bilo njegovo življenje, se je v 59. letu starosti izteklo življenje našega člana Pavleta Zupančiča iz Sadinje va-^*7 si. Rodil se je leta 1942 v Koželjevcu. • * - ■ Sprijazniti smo se morali z resnico, da je končan njegov zadnji delovni dan. Čebelaril je sicer z manjšim številom čebeljih družin, zato pa je bila tem večja njegova ljubezen do njih. Za svoje ljubljenke je znal lepo skrbeti, saj jim je postavil nov čebelnjak. V zameno je pri njih našel notranji mir in veselje. Od njega smo se s praporom čebelarskega društva poslovili na pokopališču v Sostrem. Kot dobrega čebelarja in izjemnega človeka bomo prijatelja Pavleta ohranili v trajnem spominu. ČD Moste-Polje ANTON KUK Čebelarji Čebelarskega društva Kočevje smo se z društvenim praporom novembra lani na kočevskem pokopališču poslovili od dolgoletnega člana Toneta Kuka. Pokojni se je rodil leta 1914 v Strmcu pri Logu pod Mangartom. Že kot šolar je ujel svoj prvi roj. Do odhoda k vojakom leta 1935 je čebelaril s 14 kranjiči. V drugo svetovno vojno je moral sprva kot italijanski vojak, pozneje je postal partizanski poveljnik minerske čete. Po vojni seje poročil in preselil na Kočevsko ter se zaposlil v Rudniku rjavega premoga. Leta 1947 je izdelal nekaj čebeljih panjev, njihovo število pa je nenehno povečeval, tako da je čebelaril tudi s šestdesetimi in več panji. Čebele je tudi prevažal in je prvi na Kočevskem izdelal prevozni čebelnjak na tovornjaku. Tone je bil znan po svoji inovatorski žilici, ki ga je gnala, da je nenehno kaj preizkušal. Tako je med drugim izdelal 8-satno točilo na motorni in električni pogon ter posebno praktično kozico, različna dvigala itd. Kmalu po začetku čebelarjenja seje vključil v čebelarsko društvo in bil dejaven član upravnega odbora in drugih organov društva. Poprijel je za vsako delo, številnim je rad pomagal tudi pri čebelarjenju. V devetdesetih letih, ko je umrla njegova stalna spremljevalka in pomočnica - njegova žena, je Tone prenehal če-belariti in je prodal prevozni čebelnjak. Za svojo vdanost društvu in za uspehe pri inovatorstvu je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Tone, tvoja dobra dela ne bodo pozabljena, okranili te bomo v lepem spominu. ČD Kočevje - Viktor Pešelj \ / FELIKS KOROŠEC Člani Čebelarske družine Maribor Tabor smo se decembra 2001 na pobreškem pokopališču v Mariboru poslovili od našega dolgoletnega člana Feliksa Korošca. Rodil se je leta 1923 v Majšperku. Že ko je bil star tri leta, mu je umrl oče. Zaradi pomanjkanja in odpovedovanja v otroštvu in mladosti je postal pokončen, pošten in deloven mož, ki je znal prebroditi vse težave, tako strahote vojne kot izgubo matere. Po vojni se je zaposlil v tekstilni industriji in v tovarni Svila postal tekstilni mojster. Bil je dober oče, mož in gospodar. Da bi družini preskrbel boljši kos kruha, je več kot 45 let čebelaril s približno 50 AŽ panji. Za svoje dolgoletno požrtvovalno delo v čebelarstvu je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Kot dobrega čebelarja in prijatelja ga bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. ČD Maribor Tabor DRAGO KORBAR Skoraj leto je minilo, odkar smo se v pr vih dneh aprila prijatelji, čebelarji, sorodniki I in krajani Blejske Dobrave poslovili od spoštovanega čebelarja Draga Korbarja. Večino svojega živjenja je s čebelami pre-y bil na Kočni nad Blejsko Dobravo. Z zagna- nostjo. ustvarjalostjo in inovativnostjo je preučeval življenje čebel in načine čebelar jenja. Njegove ugotovitve mu niso dale miru in zato je napisal knjižico o življenju čebel in čebelarjenju, posebno v nakladnem panju, ki gaje trmasto izpopolnjeval in v njem čebelaril v težavnih gorenjskih podnebnih raz merah. Nismo imeli sreče, da bi se skupaj poveselili, ko je prejel odličje Antona Janše I. stopnje. Še tiste dni smo se na pokopališču v Blejski Dobravi za vedno poslovili od njega. Slava mu! ČD Jesenice. Frančišek Medja SEZNAM TRGOVIN, V KATERIH SO ČEBELARJI - IMETNIKI ČLANSKE IZKAZNICE - MARCA UPRAVIČENI DO POSEBNIH POPUSTOV PRI NAKUPIH Ker se je Čebelarska zveza Slovenije odpovedala dohodku od oglasov, ki jih objavljamo v reviji Slovenski Čebelar, v korist čebelarjev članov, lahko vsi člani, ki prejemajo revijo Slovenski čebelar, pri nakupih s člansko izkaznico v čebelarskih in drugih trgovinah uveljavljajo do 10-odstotne popuste. Vse čebelarje in predvsem vodstva društev prosimo, da s to ugodnostjo, ki jo CZS ponuja svojim članom, seznanijo vse nečlane in »družinske člane«. TRGOVINE S POPUSTI V MESECU MARCU: 1. APIS M & D, d.o.o., Čuža 7, VRHNIKA daje Imetnikom veljavne članske izkaznice 4-odstotni popust pri nakupu in gotovinskem plačilu čebelarske opreme v vrednosti več kot 5.000 SIT le na sedeiu podjetja. 2. ČEBELARSKA ZVEZA DRUŠTEV MARIBOR, Streliška c. 150, MARIBOR, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 5-odstotnl popust pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme in drobnega pribora v vrednosti od 5.000 do 10.000 SIT in 10-odstotni popust pri nakupih v vrednosti več kot 10.000 SIT. Pri plačilu s plačilno ali kreditno kartico so navedeni popusti manjši za 2 odstotka. 3. LOGAR TRADE, čebelarstvo, proizvodnja in trgovina, d.o.o.. Zupanova 1, ŠENČUR, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 4-odstotni popust pri gotovinskem plačilu čebelarske opreme v vrednosti več kot 5.000 SIT le na sedežu podjetja. 4. MEDEX INTERNATIONAL, d.d., Linhartova 49a, LJUBLJANA, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 5-odstotni popust pri nakupu čebelarske opreme v vrednosti do 9.999 SIT in 10-odstotni popust pri nakupih v vrednosti več kot 10.000 SIT. 5. JOŽE RIHAR, s. p.. čebelarstvo in izdelava čebelarske opreme, Gabrje 42, DOBROVA, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 4-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 5.000 SIT. 6. VELETRGOVINA VEMA eksport - import, d.d., Tržaška cesta 65, MARIBOR, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 5-odstotni popust za gotovinski nakup v vrednosti od 5.000 SIT do 10.000 SIT In 10-odstotni popust za nakupe v vrednosti več kot 10.001 SIT v specializiranih prodajnih enotah Cash & Cary v trgovskem centru BDC, Tržaška 65, Maribor, Čebelarskem centru Maribor, Streliška 150, Maribor in v Čebelarskem centru Slovenije, Brdo pri Lukovici 8. Pri plačilu s plačilno ali kreditno kartico so navedeni popusti manjši za 2 odstotka. 7. ŠTAJERSKA ČEBELARSKA ZADRUGA CELJE - Prodajalna Čebelama, Gosposka 3, CELJE, daje imetnikom veljavne čebelarske izkaznice 3-odstotni popust pri nakupu repromateriala v vrednosti več kot 5.001 SIT in 5-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 20.000 SIT. 8. CERES d.o.o. - Trgovina Martjanci, Mirna 14, MURSKA SOBOTA, daje imetnikom veljavne čebelarske izkaznice 2-odstotni popust pri gotovinskem plačilu od 1000 SIT do 4000 SIT, 5-odstotni popust pri gotovinskem plačilu v vrednosti od 4000 SIT do 10.000 SIT in 10-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 10.000 SIT. 9. KGR Rakovec, s.p., Gunceljska c. 28/a, LJUBLJANA ŠENTVID, daje imetnikom veljavne čebelarske izkaznice 5-odstotni popust pri gotovinskem plačilu v vrednosti več kot 4.000 SIT In 8-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 20.000 SIT. 10. Mizarstvo Krže, Idrijska 10, 1360 VRHNIKA, daje imetnikom veljavne članske izkaznice 5-odstotni popust pri gotovinskem nakupu v vrednosti od 4.000 SIT do 10.000 SIT in 10-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 10.000 SIT. Za gotovinski popust se šteje tudi plačilo s čekom, plačilno in kreditno kartico. 11. DANILO BEDEK, Vzreja matic, Moščanci 21, 9202 Mačkovci, daje imetnikom veljavne čebelarske izkaznice 2-od-stotni popust pri gotovinskem plačilu od 1000 SIT do 4000 SIT, 5-odstotni popust pri gotovinskem plačilu v vrednosti od 4000 SIT do 10.000 SIT in 10-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 10.000 SIT. Za gotovinski popust se šteje tudi plačilo s čekom, plačilno in kreditno kartico. Čebelarska zveza Slovenije ^rj'pnmiiin ■ ■■ - n.». » JČLANSKA IZKAZNICA^ LOGATEC w LUKANČIČ JOŽE fltv* • - A V NEKAJ MINUTAH lahko spremenite AŽ čebelarjenje v SODOBNO NAKLADNO ČEBELARJENJE! Ponujam vam nakladne panje AŽ mere, združljive z LR panjskim sistemom, večnamensko podnico - tudi za pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirane oz. melicitozne mane (podnica je združljiva z LR nakladami) po načrtih univ. dipl. inž. Ivana Jurkoviča. Izdelujem tudi vse vrste satnikov. PETER ZAKRAJŠEK, s.p., Pretnarjeva 6, 1210 Ljubljana - Vižmarje tel.: (01) 512 62 51 IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA ipaar ff M Delovni čas trgovine od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ob sobotah od 9.00 do 12.00 s* 'Stimm* * ' ^ NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POŠTO Pri LOGAR TRADE, d.o.o. Zupanova 1, 4208 Šenčur, tel.: 04 25 19 410, faks: 04 25 19 415 e-pošta: logar-trade@siol.net, internet: www.logar-trade.si Spoštovani čebelarji - vljudno vas prosimo, da male oglase pošiljate pisno na naš naslov ČZS, Cankarjeva 3, 1000 Ljubljana in jih ne oddajate po telefonu. NUDIM oskrbo čebel, ostarelemu ali bolehnemu čebelarju, ali zaradi smrti čebelarja, lahko tudi odkup po dogovoru, ffi 041 830 008. MIZARSKI SERVIS Andrijani Gruener s. p. Opravljamo kompletno predelavo in popravilo kuhinj na vašem domu. Za nov videz kuhinje vam zamenjamo vrata, pult in opravimo vsa popravila. Vse informacije na ffi 041 /213 389 ali 01 72 44 243. PRODAM nekaj družin na 10 AŽ S z lanskimi maticami, ffi 01 724 27 71, GSM 041 886 124. PRODAM več družin na AŽ ali LR satih,ffi 041 994 387. PRODAM avtoprikolico za prevoz 12 AŽ 10S panjev: Prikolica je nova in atestirana, ffi 02 542 15 96. PRODAM več močnih, zdravih, pregledanih čebeljih družin na 9 AŽS.ffi 04 510 93 93. PRODAM čebelje družine na AŽ satju. Cena po dogovoru,® 04 25 23 299. ZARADI opuščanja čebelarstva ugodno prodam: 20 panjev, skoraj novo točilo za med, emajliran lonec za med, ometalnik, podstavek, stojala za satje, robniče in drugo čebelarsko orodje in pribor, Rojina, Pod hribom 24, Ljubljana, ffi 01 514 22 14 okoli 12. ure. ČEBELARSKO prikolico za 14 AŽ panjev, atestirano za osebni avto prodam, ffi 01 427 45 58 po 20. uri. ZARADI starosti oddam poceni 10 AŽ panjev, ffi 01 787 84 92. PRODAM 30 5 S AŽ prašilčkov, AŽ in LR družine na satju, ali skupaj s panji in zakladami. ffi 04 572 12 71, 031 707 231. PRODAM več čebeljih družin s panji ali brez, ffi 05 364 61 56. PRODAM 30 čebeljih družin na AŽ satju ali skupaj s panji, ffi 04 202 42 58 - zvečer. PRODAM 30 čebeljih družin na 5, 7 in 10 AŽ S in večjo količino vrtanih satnikov AŽ, ffi 02 546 15 12. PRODAM dobro ohranjen tovornjak TAM 2001, registriran za prevoz čebel in 36 panjev, ffi 041 819 123. PRODAM kostanjev in cvetlični med, ffi 07 393 14 14. PRODAM več čebeljih družin z mladimi maticami, ffi 041 582 940. PRODAM 20 novih osmukalcev za na brade AŽ in sončni topilnik, ffi 01 723 17 53. PRODAM več čebeljih družin na 9 in 10 AŽ S, ffi 01 755 12 31. PRODAM prevozni čebelnjak in 24 AŽ panjev ali zamenjam za čebele, ffi 01 528 26 16, 041 853 412. PRODAM večjo količino cvetnega in lipovega (s srebrno medaljo) medu, ffi 05 388 63 16. PRODAM vosek, med in propolis, ffi 07 497 40 44. PRODAM prikolico-čebelnjak in enoto SUČEB; kombinacija čebelarjenja med 12 in 7 S oddelki omogoča vzrejo močnih družin brez problema rojenja, ffi 01 36111 73. PRODAM 20 LR družin s panji ali brez in 20 AŽ družin na 10 S, ffi 05 388 35 38. PRODAM čebelje družine na 5, 7 in 10 AŽ S ter 30 rabljenih AŽ panjev z osmukalniki. ffi 05 366 90 64 - zvečer. PRODAM kamion čebelnjak, pogon na vsa kolesa z 52 AŽ 9 in 10 S panji s čebelnimi družinami in nekaj prašilčkov, ffi 05 30111 39 - zvečer. PRODAM prazno prikolico za 10 AŽ panjev 10 S, ffi 05 366 11 35. PRODAM po nizki ceni več polnaklad, ffi 01 519 70 47. PRODAM 6 naseljenih AŽ 10 S panjev in 3 9 S ali samo družine na satju, osmukače ter rezervno lepo satje, ffi 07 497 40 97. PRODAM kontejner z 28 AŽ panji čebel, ffi 05 366 90 46. PRODAM več čebeljih družin na 7 in 9 S lahko tudi s panji, kupim 10 S Krže, ffi 01 787 58 93, 031 619 961. PRODAM original nove zaklade (10 kom) Krže za AŽ 10 S panje po polovični ceni in električni odkrivaled medenih pokrovcev, ffi 041 601 060. PRODAM več zdravih čebeljih družin na 5 in 7 AŽ S ter LR panje polne in prazne, ffi 03 568 50 82, 031 630 935. PRODAM čebelje družine na 5 AŽ S, ffi 05 366 93 46. PRODAM 20 čebeljih družin z AŽ 10 S ali brez, ffi 01 895 71 26. PRODAM akacijev, gozdni in hovej med ter nekaj čebeljih družin, ffi 02 542 17 39, 041 606 013. PRODAM 50 čebeljih družin z AŽ panji, TAM 5500, 4-satno točilo, tehtnico za pod panj in kontejner primeren za Zastavo, ffi 02 549 10 61. PRODAM prodam dober akacijev, cvetlični in gozdni med, ffi 05 301 62 59. PRODAM TAM 500 s 30 naseljenimi AŽ 10 S panji ali brez. ffi 02 570 16 51. PRODAM 20 čebeljih družin AŽ, prevoz možen z mojimi 10 S, ffi 041 917 594. PRODAM 70 družin s prevoznim čebelnjakom - avtobus, zaradi bolezni, cena po dogovoru, ffi 05 302 80 85. PRODAM več čebeljih družin na 7 in 10 AŽ S; čebele so veterinarsko pregledane z lanskimi označenimi maticami in kupim rabljene prazne 7 in 10 S AŽ panje, ffi 01 786 33 98, 041 722 226. PRODAM 100 čebeljih družin na AŽ satju, ffi 02 544 13 28. PRODAM več čebeljih družin na 7, 9 in 10 AŽ S, mlade matice domače vzreje, Čebelarstvo Švigelj iz Kamnika pod Krimom 27, ffi 01 363 13 94, 041 202 621. PRODAM zaradi bolezni več čebeljih družin z AŽ 10 S panji ali brez in zložljiv čebelnjak za 24 AŽ panjev, 01 524 64 22 zvečer. PRODAM več čebeljih družin na AŽ satju, S 01 364 90 66. PRODAM TAM 125 T12 za prevoz 60 ali 78 AŽ 10 S; registriran, atestiran, cena po dogovoru, 02 568 41 37, 040 510 443. PRODAM 20 lepih čebeljih družin na 10 AŽ S s panji ali brez, ffi 07 304 44 91, 031 640 140. PRODAM prevozni čebelnjak za avtoprikolico, S 01 428 10 27, 041 376 306. PRODAM ugodno 6 AŽ panjev naseljenih 10 S z mladimi maticami (1 leto) in točilo za 4 sate AŽ ali LR, ffi 05 714 19 14. PRODAM čebelnjak brunarico za 36 AŽ panjev in unikatno točilo za med iz pleksi stekla s trofaznim motorjem z možnostjo levo-desnega vrtenja, ® 031 617 810. PRODAM 2 LR naseljena panja s panojem, cena 40.000 SIT, ^ 02 584 13 34, 031 555 965. PRODAM čebele na 4 in 5 AŽ satih. S 03 579 31 47. PRODAM čebelnjak z več panji čebel, 03 574 36 49. PRODAM 20 naseljenih nakladnih panjev in prazne AŽ panje. ® 07 492 02 88 zvečer. PRODAM 15 čebeljih družin s panji ali na AŽ satju, S 04 595 73 28 zvečer. PRODAM čebele na 10 AŽ S ali v panjih, na 7 AŽ S, akacijev in cvetlični med, vlačilec za prikolico - atestiran in sadike evodije, a 041 410 152. KUPIM prevozni čebelnjak TAM 2001, vozen z B kategorijo, 02 572 14 70, 041 214 980. KUPIM rabljen mlin za sladkor, S 01 787 52 03. KUPIM mlin za mletje sladkorja, 041 894 347. MANJAM barvne fotografije čebelnjakov in medovitih rastlin - za vsako fotografijo nudim 10 semen kerlaiterije, Jože Šimec, Jakopičeva 17, Ljubljana, KUPIM tovornjak nad 60 panjev, elektromotor za 8 S točilo, maja in junija pa prodam mlade matice, S 05 714 25 34, 040 550 051. ZARADI STAROSTI želim zmanjšati moje čebelarstvo, zato prodam 15 družin na 9 in 10 AŽ satov, 07 497 22 16. PRODAM dvajset panjev AŽ 9S in kupim rabljen parni kuhalnik voščin na plin (Logar), S 02 546 10 20. OBVESTILO Čebelarje ljubljanske regije obveščamo, da se je specialist za bolezni in zdravstveno varstvo čebel pri Nacionalnem veterinarskem inštitutu Borut Preinfalk, dr. vet. med. (prej Veterinarski zavod Slovenije, Cesta v Mestni log 51a, Ljubljana), preselil na Veterinarsko fakulteto, Gerbičeva 60, Ljubljana. Številka telefona je 01/477 93 71 ali GSM 041 650 158. Nacionalni veterinarski inštitut Borut Preinfalk, dr. vet. med. STAJERSKA ČEBELARSKA ZADRUGA CELJE, z.o.o. Prodajalna “ČEBELARNA” Odkupujemo tudi 3000 CELJE, Gosposka 3 ČEBELJE DRUŽINE Tel: (03) 544 17‘23 za .zvoz v EU ! apisstyria «hotmail.com V trgovini lahko dobite ves čebelarski repromaterial: - panje, opremo, zaščitno opremo, hrano za čebele. Odkupujemo vse čebelje pridelke po ugodnih cenah. Trgovina je odprta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8. -15. ure, ob sredah pa od 9. -12. in od 15. -18. ure. Odprta je tudi vsako prvo soboto v mesecu od 8.-12. ure. Se priporočamo ! Prve čebelje družine kranjske sivke, prodane po 70. letih v Francijo ! s sodelovanjem Lojze in Remy Ivanec SC LA CARNIOLE wwwapipliyt.com/carnica SPOSTOVANI ČEBELARJI Za splošen napredek čebelarstva, posodabljanje čebelarske opreme in izboljšanje ponudbe, za boljše trženje in informiranje čebelarjev - članov ČZS Vam Medex daje možnost nakupa čebelarske opreme S POPUSTOM od 5 do 10 %. 5 % popust velja pri nakupu čebelarske opreme v vrednosti do 9.999 SIT, 10% popust pa velja pri nakupu v vrednosti več kot 10.000 SIT. Uveljavljanje popusta bo možno le ob predložitvi veljavne članske izkaznice. Pričakujemo Vas v Medexovi prodajalni na Linhartovi 49/a od ponedeljka do petka, od 7.30 do 14.30 ure. Hkrati Vas obveščamo, da imate kot člani ČZS možnost naročanja čebelarske opreme po povzetju. Naročeno blago Vam bomo dostavili po paketni pošti. Stroške poštnine poravna naročnik ob prevzemu. )/(><>/( V ii(i medex international, d.d. linhartova 49/a ljubljana, Slovenija APIS M & D d.o.o. MARKO DEBEVEC ČUŽA 7 - 1360 VRHNIKA tel., faks: (01) 755 12 82 Odprto: ob delavnikih od 9.-12. in od 16.-18. ure, ob sobotah od 9.-12. ure PREDELAVA VOSKA V SATNICE PO UGODNIH CENAH r -\ v Nizkonakladni, LR, AŽ panji 10-, 7- in 5-satni, kakovostna izdelava po ugodni ceni! J • IZDELUJEMO POLNOVREDNE BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMUENJE ČEBEL, PO ŽELJI Z DODATKOM TERAPEVTSKIH SREDSTEV • APNENOGEL • NOSEMAGEL • STIMULANS • VAROGEL . NA DEBELO IN DROBNO PRODAJAMO VSO ČEBELARSKO OPREMO NAROČENO BLAGO POŠLJEMO TUDI PO HITRI PAKETNI POŠTI • Vse čebelarje in čebelarska društva obveščamo, da izdelujemo hladno valjane, nelomljive satnice vseh velikosti. Vosek steriliziramo v oljnih sterilizatorjih pri 125 °C. • Vosek odkupujemo po 600 do 700 SIT za kilogram. • Prekuhava voščin v satnice, takojšnja menjava. • Po ugodni ceni prodamo 7- in 5-satne čebelje družine z mladimi označenimi maticami. »JlTltyö« LUDVIK GORNIK Gaberje 10 - 1356 DOBROVA TELEFON: 01/364 13 19 - GSM: 041 626 ELEKTRO GONILO 220 V - 80 W (O - 400 o/min) 220 V - 150 W (O - 400 o/min) = 12 V - 120 W (O - 400 o/min) 168 IZDELOVANJE ČEBELJIH PANJEV V ZALOGI: panji AŽ (9s, 10s, 12s) prašilčki (5s, 7s) lipovi satniki zaklade Debelak (9s, 10s) pitalniki Frančič distančni vložki vehe za povezavo AŽ panjev trietažni AŽ (10 s) AŽ Kozinc 11 + 3 Po želji izdelamo tudi druge vrste panjev. Panji so iz masivnega smrekovega lesa, rogljičeni (cinkani). Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti. NOVO: Pri nakupu desetih panjev vam podarimo prašilček. § § MIZARSTVO K R Ž E IDRIJSKA 10, 1360 VRHNIKA, TEL.: 01/755 13 17 GSM: 041 420 200 z f//'~j RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan, s.p. Gabrje 2, 1356 Dobrova ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME - TRGOVINA Smo družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo na področju čebelarstva in izdelovanja čebelarske opreme. Vsa oprema je narejena z znanjem in izkušnjami pridobljenimi v lastnem čebelarstvu. IZDELUJEMO: žične matične rešetke, plastične odtočne pipe, čebelarske lopatke, lovilce rojev, plastična obešala in razstojišča, testne mreže, sladkorne pogače in rogljičene satnike. Izdelujemo tudi kakovostne hladno valjane satnice vseh velikosti. Vosek je steriliziran pri 125 °C. Na voljo so vam tudi naše usluge: kuha voščin (od 1. 10. do 30. 4.) in mletje sladkorja. V lastni trgovini pa vam nudimo tudi vso ostalo čebelarsko opremo. Tel./fax.: ++386(0) 1/364 11 06, GSM: 031 351 964, e-pošta: ROBINELI@SINT.NET KGR Rakovec s. p. Gunceljska c. 28 a, 1210 Ljubljana-Šentvid Tel./faks: (01) 512 46 77 - GSM 041 639 658 - www.ksr-sp.si. e-pošta: kgr@kgr-sp.si ČEBELARSKA OPREMA IN DROBNI PRIBOR • LOVILEC ROJEV AŽ, LR, ŽICA ZA ŽIČENJE • SMUKALEC CVETNEGA PRAHU 280, 330 mm • VILICE, KLEŠČE ZA SATNIKE, MATIČNE KLEŠČE • MATIČNE REŠETKE HANEMAN, ŽIČNE AŽ, LR • AVSTRALSKE SPONKE, ZAPAHI 2/2 MALI, VELIKI, ZAPAHI L-D • RAZSTOJIŠČA AŽ 5-15 GOTOVINSKI NAKUP: 5-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 4.000 SIT, 8-odstotni popust pri nakupu v vrednosti več kot 20.000 SIT Z VEUAVNO ČLANSKO IZKAZNICO. ODPRTO OD 8. DO 14. URE (ponedeljek - sobota) oziroma po dogovoru po telefonu 041 639 658. Naročeno blago vam lahko pošljemo z Door to Door. Prodajno razstavni prostorje odprt: Pon.-Pet.: od10Mdo1700 Sob. od 8“ do 13”° V torek in nedeljo zaprto; Tel: 02 320 53 46 Dostop do novega centra Vabimo vas v Čebelarski center Maribor, Pri nas je možnost plačila z vsemi plačilnimi karticami Možnost naročanja prodajnih artiklov (po telefonu, faksu, e-pošti), po povzetju, na vaše stroške. na Streliški c. 150 (ob betnavskcm gradu) PONUJAMO VAM: Čebelarsko opremo - Drobni čebelarski pribor - Zaščitna sredstva - Vse vrste panjev: AŽ, nakladni, Kirer - Satniki za vse vrste panjev - Satnice za AŽ, za nakladni LR, za mali in veliki KIRAR - Plastične satnice za nakladne in Kirarjeve panje - Steklena, lesena, kartonska in plastična embalaža - pokrovčki za kozarce. UGODNO: Sladkor, sladkor v prahu, invertna sladkorna pogača, sladkorna raztopina FRUTASUN 85 Q 0 (v embalaži ali točena) ODKUPUJEMO ČEBELJI VOSEK IN PROPOLIS ČEBELARSKA ZVEZA DRUŠTEV MARIBOR Streliška 150 2000 Maribor Tel/Faks: 02 331 80 10 ŠE VEDNO PA PRODAJAMO MED NA STARI LOKACIJI ČEBELARSKE ZVEZE DRUŠTEV MARIBOR: Tyrševa ul. 26 - 2000 Maribor GSM: 041/268-954 ODPRTO: Ponedeljek - petek: 10' - 16’ Sobota: 9"- 12” Časopis Slovenski čebelar je ustanovilo »Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko« leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Cankarjeva 3, 1000 Ljubljana. Tel.: tajništvo (01) 421 79 40, uredništvo: (01) 421 79 45 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks: (01) 426 13 35, e-pošta: cebelarska.zveza.slo@ siol.net. Izdajateljski svet: Lojze Peterle, Marjan Debelak, dipl. inž. arh., Janez Mihelič, univ. dipl. biol., dr. Jože Šnajder, dr. Janez Poklukar in dr. Aleš Gregorc. Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Jože Babnik, inž. agr., dr. Jurij Senegačnik, doc. dr. Janez Poklukar, mag. Mira Jenko - Rogelj, Marjan Debelak, univ. dipl. inž. arh., čebelarski mojster Franci Marolt in dr. Aleš Gregorc. Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina zajeto 2002 za nečlane je 7.700,00 SIT. Posamezna številka stane 700 SIT za člane oz. 750 SIT za nečlane skupaj z 8% DDV. Članarina skupaj z naročnino za Slovenski čebelarje 6.500 SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 50 SIT. Reklamni oglasi: Cela barvna stran na ovitku 100.000 SIT, v sredini 60.000 SIT, pol strani 30.000 SIT, četrt strani 14.000 SIT. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10%, za 6- do 10-kratno objavo 20%, za celoletno objavo 30%. Splošni oglasi po 50 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Številka žiroračuna pri APP v Ljubljani je: 50100-678-48636, davčna številka: 81079435. Za naročnike iz tujine - devizni račun: LJ BA Sl 2X-900-27260-6274/0 - je letna naročnina 36 US $. Priprava za tisk: Prepress d.o.o., Ljubljana, tisk: Tiskarna Ljubljana, d.d., Ljubljana. Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debelak, dipl. inž. arh. r MLETI SLADKOR ZA IZDELAVO POGAČ: •sladkorni delci so mleti pod 1/100 mm •čebele lahko zaradi primerne velikosti sladkornih delcev mleti sladkor použijejo U OJ r rt p U OJ c PAKIRANJE: Cena z 10% popustom redna cena • 5 kg vreča 891,00 SIT 990,00 SIT • Karton z 8. vrečami po 5 kg (40 kg) • 6 kg mletega sladkorja v 101 vedru zročko 1.431,00 SIT 1.590,00 SIT < (D cr c s o D D < O (D D 0 N TJ O -o C (/> O 3 < 2. 2 o' o O- D Q> *" C "O c D 0) a o b o o cn Možnost naročanja prodajnih artiklov (po telefonu, faksu, e-pošti), po povzetju, na vaše stroške. ^VELETRGOVINA Tržaška 65, 2000 Maribor Telefon: 02/320-64-52 Faks: 02/332-62-71 e-mail: vema@siol.net Delovni čas: pon. - pet.: 8" -19",: sobota: 8h -13"