Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIšTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija . . Lir 10.000 Letna inozemstvo ....	» 15.000
Letna inozemstvo, USA dol.	18
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXXI. - Štev. 46 (1579)
Gorica - četrtek, 22. novembra 1979 - Trst
Posamezna številka Lir 200
ČLOVEK NI BLAGO Delegacija slovenske vlade v deželi
Začelo se je med drugo svetovno vojno. Takrat smo prvič slišali grozno besedo »talci«. Šlo je za nedolžne ljudi, ki so jih nacisti in fašisti streljali iz maščevanja nad pravimi krivci — partizani. Ti so napravili kak napad na nemške ali italijanske vojaške sile in se potem junaško umaknili v gozd. Iz maščevanja so potem Nemci in Italijani postrelili določeno število nedolžnih ljudi ali talcev. Šlo je za grdo in nečloveško dejanje, ki si ga je izmislila nacistična in fašistična zver v upanju, da bo ljudstvo prestrašila in da bo omilila partizansko taktiko. Toda vemo, da ni uspelo ne eno ne drugo.
NOV NAČIN POLITIČNEGA BOJA
Vendar smo takrat upali, ko bo vojna mimo, bo tudi sistema talcev konec. A smo se ušteli. Kot da bi nacizem in fašizem imela mlade, se vedno pogosteje pojavljajo nove akcije s talci. Pojav je postal precej vsakdanje sredstvo političnega boja na vseh delih sveta in pri vseh ideologijah. IRA (na Irskem), ETA (v Španiji), BR (brigate rosse v Italiji), razne teroristične organizacije v Palestini, v Mozambiku, Rodeziji, Cilu, Braziliji; skoro ni več države, kjer bi teroristi ne uporabljali sistema talcev za dosego svojih političnih ciljev. Novi nacisti, novi fašisti.
Zaprepaščen pa je svet ostal, ko se je istega sistema začel posluževati Homeinijev režim v Iranu. Tu ne gre več za kako podtalno teroristično organizacijo, temveč za državno vladavino, ki se zateka k sistemu talcev. V Teheranu so »študentje« zajeli kakih 60 oseb na sedežu ameriškega veleposlaništva in jih razglasili za talce, dokler ne bi ZDA izročile bivšega šaha Rezo Pahlavija, ki se hudo bolan zdravi v neki newyorški bolnišnici.
Ce je sistem talcev nečloveški in barbarski, pa naj ga izvaja kdorkoli, je toliko bolj nečloveški in barbarski, če se ga poslužuje neka vlada, ki bi vendar morala spoštovati sprejete mednarodne obveznosti in zakone sožitja. Vrhu vsega dela Homeini to v imenu svojega Alaha. Ali si je mogoče misliti večje poniževanje človeka in Boga kot ga uganja Homeini? Človek je postal blago za zamenjavo in Bog oseba, ki to zamenjavo hoče. Mislim, da človek v svojem dostojanstvu globlje ne more pasti in Boga ni mogoče globlje ponižati.
UGRABITVE ZARADI ODKUPNINE
V	naših tako »naprednih« časih se je razpasla še neka druga oblika zločina zoper človeka; to so ugrabitve zaradi odkupnine. Iz svojih mladih let se spominjam, da smo takrat brali v časopisih, kako so v ZDA ugrabili otroka takrat silno slavnega Lind-berga in zahtevali zanj milijon dolarjev odkupnine, kar je bilo za tiste čase ogromna vsota. Kdo bi si bil takrat mislil, da bomo kaj sličnega doživljali tudi v naši civilizirani Evropi in predvsem v naši »kulturni« Italiji? In vendar so to že vsakdanji dogodki, tako vsakdanji na radiu in televiziji kot je napoved o vremenu. Gre za čisto preprosto kupčijo z ljudmi. Ali nam daste toliko denarja ali pa ne boste več videli svojih dragih. Kupčija z ljudmi In izigravanje najbolj človeških čustev. Z ljudmi ravnajo kot mačka z miško.
Pri vsem tem bi se nekateri hoteli pohujševati nad suženjstvom iz davnih stoletij ali nad sežiganjem čarovnic v srednjem veku. Talci današnjih časov in žrtve ugrabitev so hujši zločini kot suženjstvo ali čarovnice na grmadi, ker se vse to dela v času, ko so Združeni narodi dali slovesno Izjavo o človekovih pravicah. Človek ni blago, da bi z njim in zanj barantali.
KAKO REAGIRATI NA UGRABITVE IN IZSILJEVANJE S TALCI
Kako se izkopati iz te sramote za človeštvo po skoro dvajsetih stoletjih krščanstva? Na letošnji »Dragi« je nekdo predlagal za ugrabitve ljudi smrtno kazen, češ da bi edino takšna kazen lahko prestrašila zločince ln rešila človeštvo pred novimi ponižanji človeka. Toda znano je, da so mnogi proti smrtni kazni za kakršen koli zločin.
Vendar v Italiji iz položaja, v katerem se nahaja, s sedanjim popuščanjem ni izhoda, saj skoro vsak dan slišimo o novih ugrabitvah. Pozivi sv. očeta in drugih so bob ob steno, ker ugrabitve so danes eden najdonosnejših poslov in še brez posebnih nevarnosti. Zakaj naj bi zlikovci popustili? Ce bi bilo v njih kanček človečan-stva, bi ne ugrabljali. Morali bi jih zagrabiti za žep. To se pravi, vlada oz. parlament bi moral izglasovati zakon, da je vsaka odkupnina za ugrabljene osebe prepovedana in to izpeljati neizprosno. Ce bi ugrabitelji uvideli, da nimajo koristi, bi v kratkem opustili svoj nečedni posel. Druge rešitve po mojem ni. Seveda poleg dosmrtne kazni za zločine ugrabitve. Toda so Italijani zmožni kaj takega?
Glede talcev bi morali vpeljati nekaj podobnega; saj tudi taka početja izhajajo iz pričakovanja dobička. Ce bi pa vsi po vsem svetu vztrajali, da tudi izsiljevanje s talci ne prinaša nobenega dobička, nobene koristi, bi tudi to izsiljevanje odpadlo. Potrebna je le soglasna dobra volja vseh držav in vseh narodov. Usmiljenje in popuščanje je v teh primerih samo vaba za nove zločine, za novo poniževanje človekovega dostojanstva.
K. H.
Ob koncu prejšnjega tedna je zaključila svoj obisk v naši deželi vladna delegacija republike Slovenije, ki jo je vodil predsednik Izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. V njej so bili še nekateri drugi predstavniki slovenske vlade ter generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj. Delegacija je s tem vrnila obisk deželnemu odboru Furlanije-Julijske krajine, ki je bila na obisku v Sloveniji pred nekaj leti.
Predsednika Vratuša in Comelli sta imela vrsto uradnih razgovorov v Trstu. Delegacija Izvršnega sveta je položila spominski venec v Rižarni ter se srečala z zastopstvom Stalnega slovenskega gledališča. Nato je obiskala Gorico, kjer je bilo na sporedu srečanje z delegacijo slovenske manjšine v Italiji. Tu si je delegacija tudi ogledala dela na avtoportu. Na gradu jo je sprejel župan De Simone. Nato je predsednik Vratuša z ostalimi člani delegacije obiskal še Pordenon. Poleg tega pa je bil na sporedu postanek v Beneški Slo-
ZiHični del nrranaii ib Lem Mi
Po dobro organiziranem pripravljalnem delu Slovenskega karitativnega društva iz Trsta (SLOKAD) je v nedeljo 18. novembra stekel začetni del praznovanj ob mednarodnem Letu otroka. Tega dne so bile namreč po vseh tržaških župnijah svete maše, pri katerih so v glavnem imeli besedo ile otroci: peli so in molili ter prosili, da bi bili vsi otroci sveta deležni prepotrebnega skrbstva za boljšo rast. Spomnili so se lačnih in trpečih otrok po svetu in v ta namen so povsod poskrbeli za primeren dar. Otroci so s tem hoteli opozoriti odrasle, da so tudi sami polnopravni ljudje, udje naše družbe, za katere bi se morali vsi učinkoviteje zavzeti.
V Bazovici je bilo v nedeljo posebno prijetno. Pri maši so bili poleg velikega števila domačih otrok, ki so lepo prepevali in sledili sveti daritvi, tudi naši bratje Vietnamci in pa češki otroci, ki imajo začasno bivališče v begunskem taborišču na Padri-čah. Tudi oni so se pridružili češčenju, vsak v svojem jeziku, našega skupnega Očeta. Med mašo je bil tudi ofer, pri katerem so naši otroci darovali za lačne. Po maši po so vsi častni udeleženci dobili vsak svoj dar, ki so jim ga spet izročili otroci. Pater Viktor Antolovič, ki vrsto let nesebično skrbi za duhovno rast in tudi za druge potrebe vseh beguncev na Padri-čah, se je javno zahvalil vsem, ki so na kateri koli način pomagali, prej in zdaj, tem ljudem, ki so morali iz mnogih razlogov zapustiti svoj rodni krov.
Po mnogih tržaških župnijah so se slovenski otroci udeležili slikarskega ex tem-pore na temo otroka. Računajo, da je bilo nad 250 udeležencev iz osnovnih ter nižjih srednjih šol. Vsa dela bo ocenila strokovna komisija in najboljša bodo razstavljena na zaključni prireditvi 9. decembra v Kulturnem domu v Trstu. S tem pa ni še zaključen slikarski ex tempore. Še bo po tistih župnijah, ki ga niso mogle organizirati preteklo nedeljo. K sodelovanju kličemo zato vse otroke. Vsi, prav vsi udeleženci bodo primerno nagrajeni. Najboljši pa bodo poleg te skupne nagrade prejeli še posebno priznanje.
V Rojanu so imeli svoj ex tempore že v soboto 17. novembra popoldne. Bilo je 61 otrok in bil je to neke vrste praznik, pri katerem so sodelovali otroci in starši. Povsod je bilo prisotnih lepo število otrok.
V	Bazovici 84, v Trebčah okoli 40, na Proseku in Kontovelu 15, v Sv. Križu 30, na Kolonkovcu 15.
V torek 20. novembra je bil ex tempore v Borštu, kjer se ga je udeležilo 16 otrok.
V	soboto 24. novembr.-' bodo risali v Devinu, pri Sv. Ivanu, v Ricmanjih in v Dom-ju. V nedeljo 25. pa v Nabrežini in na Re-pentabm ter v teku prihodnjega tedna v Mačkoljah in na Opčinah. - A.M. + mak
■	Kartuzija Pleterje- na Dolenjskem je tiho proslavila 75-letnico svoje obnovitve. Ob tej priložnosti jo je Tito odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Odlikovanje je pleterskemu priorju Janezu Drolcu izročil v imenu slovenske republike Viktor Avbelj. Poudaril je prispevek kartuzije Pleterje med sovražnikovo okupacijo za narodno osvoboditev ter pri iz-izgradnji domovine v povojnem obdobju. Prior p. Drolc pa je v odgovoru poudaril pripravljenost kartuzije, da bo tudi naprej vršila svoje tisočletno poslanstvo.
veni ji, kjer se je vladna delegacija ustavila v občini Bardo, kateri je posebej prispevala pri obnovitvenem delu po potresu.
Še posebej nas tu zanima srečanje delegacije Izvršnega sveta Slovenije s predstavniki naše manjšine. V Gorici so se predstavniki Slovencev v Italiji srečali s predsednikom slovenske vlade v deželni palači v ulici Roma. Med drugimi so bili v delegaciji za SSO in SSk Damjan Paulin, Marjan Ter-pin, Marija Ferletič in Marij Maver, za SKGZ in levičarske stranke pa Boris Race, Marko Wal-tritsch, Ivan Bratina idr. Ti so predstavili predsedniku Izvršnega sveta sedanji položaj Slovencev v Italiji, zahtevo po zaščitnem zakonu, glavne potrebe na gospodarskem, kulturnem in ostalih področjih.
Predsednik Vratuša je v odgovoru poudaril temeljna stališča Slovenije do manjšin in se zavzel za priznanje pravic naše manjšine. Pri tem je posebej izhajal iz Osimskih sporazumov in podčrtal, da Jugoslavija stalno spremlja življenje slovenske manjšine. Vse to in ziasti priznanje pravic manjšini igra svojo vlogo tudi v meddržavnih odnosih, saj mora prav v tem okviru manjšina povezovati.
Srečanje med delegacijo slovenske vlade in našimi predstavniki se uvršča v poseben politični trenutek. Predstavniki naše manjšine so se sestali s predsednikom Vratušo že letos spomladi v Ljubljani. Sedanje srečanje pa je bilo posvečeno predvsem neposredni poglobitvi manjšinske problematike. Prav je namreč, da se najvišji predstavniki matičnega naroda na uradnem obisku v deželi seznanijo tudi z glavnimi manjšinskimi vprašanji. Po obisku predsednika Pertinija v Jugoslaviji imajo lahko taki stiki še večji pomen. Jasno pa je, da mora vse podobne pobude voditi iskrena politična volja za dokončno rešitev manjšinskega vprašanja.
Slovenska protestna manifestacija
Slovenci v Italiji moramo seveda graditi predvsem sami. K temu nas sili tudi sam Osimski sporazum pa tudi dolgoletne izkušnje. Vsekakor pa pričakujemo tisto podporo od strani matične domovine na politično-diplomat-ski ravni, ki je ne smejo prekriti skrbi za izključno dobre odnose na državni ravni. Samo na taki osnovi so podobni stiki resnično koristni in morejo manjšini zagotoviti pogoje za njen avtonomen razvoj, obenem pa ji nuditi tisto pomoč, za katero ima matična država pravico in dolžnost.
Na pobudo dr. Petra Urbanca in Otmarja Mauserja (brata pok. pisatelja Karla Mau-serja) iz Kanade je prišlo 29. oktobra letos ob slovenskem narodnem prazniku v Torontu do protestne manifestacije, ki se je je udeležilo nad 30 naših rojakov, ki so z napisi protestirali pred italijanskim konzulatom in avstrijskim klubom Edelvveiss. Povod za protest je bilo odlašanje sprejema zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji kot je to zajamčeno v 6. členu Italijanske ustave ter neizpolnitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe glede slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Na sliki vidimo napis v angleščini »Gospod Cossiga, člen 6 Je že 32 let star!«. Naj dodamo, da je italijanski konzul v Torontu slovensko delegacijo, ki mu je izročila spomenico na italijansko vlado, brez pomisleka sprejel.
Včasih monotono življenje na šoli so zadnji čas znova poživile stavke dijakov višjih srednjih šol. Bile so vsepovsod po državi. Osrednja manifestacija je bila preteklo soboto v Rimu, ko se je zbralo veliko tisoč dijakov iz cele države. Nekateri pišejo, da jih je bilo 20 tisoč. Organizatorji bodo vedeli najbolj točno, koliko vozovnic so kupili.
Tudi slovenske višje srednje šole v Trstu in Gorici so stavkale. V Gorici je izšel poseben letak, ki je pozival k »Manifestaciji za: 1. reformo in demokratizacijo šole, 2. odobritev zakona o pravici do študija, 3. preklic Valituttijeve okrožnice.« Stavkali so skoro vsi dijaki.
Ali so dijaki razumeli, čemu stavkajo? Le malokateri. Povečini so stavkali, da so imeli prost dan; razumeli so pa morda le zadnjo točko o Valituttijevi okrožnici, ki ukazuje, naj učne ure trajajo 60 minut. Toda našim dijakom ni nihče razložil ali pa niso razumeli, da šolski minister pravi, naj učna ura traja 60 minut tam, kjer imajo 4 ure pouka na dan, 55 minut tam, kjer imajo 5 ur pouka. Na naših šolah pa smo imeli lani in imamo tudi letos učne ure po 50 minut. Cernu so torej stavkah?
Glede prve in druge točke »Manifesta« je zadeva naslednja. Na šolah se vrstijo volitve v razna predstavniška telesa, ki jih predvidevajo poverjeni odloki. Letos se je pa levičarskim strankam zazdelo, da so ti zakoni premalo »demokratični«, čeprav so jih leta 1974 tudi sami odobrili. Sedaj hočejo v šole več »demokracije«. Tednik »Famiglia Cristiana« piše glede tega takole: »Cilj levičarskih sil, ki hočejo sedaj bojkotirati poverjene odloke, ni šola kot taka, temveč so zadaj druge stvari. Resnični cilj je preprečiti, da bi se izkazala nepotvorjena volja ljudstva na tistih mestih, ki uhajajo iz rok strankam in sindikatom.« To so raivno šolski organi, ki so jih vpeljali poverjeni odloki.
Ti gotovo niso popolni, včasih so celo zelo pomanjkljivi. Mi Slovenci se že od vsega začetka borimo proti njim, ker ne predvidevajo ustanovitve samostojnega šolskega okraja za slovenske šole. Zaradi tega smo volitve v okrajne in pokrajinske šolske svete bojkotirali. Toda zakaj bi zavrgli tudi tisto, kar nudijo dobrega?
Zveza komunistične mladine Italije, ki je za sobotno stavko dala pobudo in izdala tudi omenjeni letak, je med razlogi izpustila prav to našo svojsko zahtevo po samostojnem šolskem okraju, zahteva, ki bi edina vsaj nekoliko opravičevala Stavko na slovenskih šolah. So to storili namerno, ker partija ni za samostojen ‘slovenski šolski okraj?
Zato je po našem mnenju bila sobotna stavka na slovenskih šolah izrazito politična stavka za komunistično partijo. In naša mladina je hila znova strumentalizi-rana. Ali se tega zaveda?
■	Do neprijetnega dogodka je prišlo v baziliki sv. Petra v Rimu. Pred grobom papeža Janeza XXIII. se je ustrelil 50-letni brivec Montasio Doria iz Chioggc. Bil je poročen in oče dveh otrok. Sv. očeta je vest o samomoru globoko presunila. Takoj se je umaknil v svoje prostore in opravil molitev za nesrečnega samomorilca.
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 */o
JASNA BESEDA
LETO OTROKA
Razgovor z otroki
nm im nm
Obiskali smo osnovno šolo pri Sv. Ivanu, kjer so nas učenci tretjega razreda in njih učiteljica Stana Žerjal prav lepo sprejeli. Za kaj je pravzaprav šlo? Z mikrofonom v roki smo se želeli razgovoriti z njimi. Prišlo je tudi do zelo zanimivih izjav. Razgovor smo nato prepisali in vam ga sedaj predstavimo skoraj v celoti.
Ali ste vsi srečni? Zakaj ste srečni?
— ker imamo mamo in očka;
— ker imamo igrače;
— ker imamo hrano;
— ker imamo sestre in brate;
— ker imamo prijatelje.
Ali je lahko tudi bolan otrok srečen?
— ne;
— da, če ima starše, ki mu pomagajo;
— da, če ga pride kdo obiskat.
Kakšne vrste bolezni pa poznate?
— kašelj, bruhanje, glaivobol, ošpice, tifus. Poznate morda kake hujše bolezni?
— rak, gobavost.
Kaj pa tisti ljudje, ki ne morejo hoditi, so tudi bolni?
— da.
Kako pravimo z eno samo besedo takim hudo prizadetim ljudem?
— handikapirani;
— jaz sem že obiskala handikapirane, ki živijo na Opčinah;
— naša šola je tudi poslala denar Skupnosti Družina Opčine.
Po vašem mnenju so taki bolni otroci nam enaki ali ne?
Na to vprašanje je 12 otrok odgovorilo »da«, 6 pa »ne«.
Večina je odgovorila, da so ti otroci nam enaki. Zakaj pa?
— ker so se rodili kot mi;
— ker živijo v hišah kot mi;
— ker imajo oči in usta kot mi.
Kaj pa bomo storili, da bodo handikapirani otroci bolje živeli?
— jim bomo morali pomagati.
Kako pa?
— da jim damo denar;
— oblačila;
— jed;
— hišo;
— jaz bi molila zanje;
— da se z njimi igramo;
— če se z njimi igramo in jim podajamo žoge.
Kako je pa med vami? Ali so vam npr. vsi sošolci simpatični ali ne?
— meni so vsi simpatični razen X, Y, Z;
— tudi meni so X, Y, Z antipatični.
Zakaj pa?
— ker se nočejo igrati z nami in ker nas nimajo radi;
— ker nas brcajo in nas ščipajo.
Po vašem mnenju, zakaj so taki?
—- ker se tudi mi včasih nočemo igrati z njimi.
Aha, torej tudi vi niste popolnoma nedolžni! Gre tu za vzajemno antipatijo. Kaj bi bilo treba narediti, da bi se tako kreganje nehalo?
— morali bi se oprostiti in tako spet postati prijatelji.
Kaj pomeni imeti rad?
— se skupaj igrati;
— pomagati si v nevarnosti;
— biti prijatelji;
— spraviti se v primeru prepira;
— jaz imam rada Sabino.
Zakaj?
— ker ona pomaga meni in jaz njej.
* * *
Sedaj pa smo razdelili po razredu Listke papirja in dali otrokom približno pet minut časa, da nanje napišejo pet stvari, ki jih imajo najbolj radi. Seveda vam ne bomo tu posredovali vseh odgovorov, ampak nekaj bolj zanimivih.
Na 18 odgovorov jih je 11 postavilo na prva mesta starše. Od teh jih je pet postavilo na prvo mesto »starše«, pet »mamo« (očeta pa na drugo mesto) in 1 »očka« (mamo pa na drugo mesto).
Štirje so napisali imena prijateljev. Od teh je zanimiv sledeči odgovor: Marina, Katjo, Boga, muco, psička (staršev ne omenja). Eden postavi na prvo mesto »muce«, starše pa na tretje. Eden postavi na prvo mesto »naravo«, starše pa na zadnje. Eden spet postavi na prvo mesto »sestro« in staršev sploh ne omenja.
*	* *
Sedaj pa nadaljujmo z vprašanji! Mnogi izmed vas so napisali, da imajo radi mamico in očka. Povejte mi, kje ste rajši, doma ali v šoli?
— v šoli;
— doma;
— doma, ker se igram z muckami in psički;
— v šoli, ker mi doma nagaja sestrica;
— doma in v šoli;
— sem rajši v šoli, ker doma nimam kaj delati.
S kom ali s čim se po navadi igrate?
— z bratcem;
— včasih z mucami;
— s prijatelji.
Ali se mama igra kdaj s tabo?
— ne, nima časa.
S kom se raje igraš, z mamo ali z očkom? Kaj se igrate?
— z očkom, z žogo;
— z neko punčko, ki stanuje blizu nas in z očkom.
Se doma pogovarjaš?
— malokrat;
— z mamico in očkom ne, ker nimata časa;
— mama vedno kuha, očka pa vedno igra violončelo;
— očka vedno riše, mama pa popravlja naloge;
— jaz sem rajši v šoli, ker imam tam prijatelje in dobro učiteljico.
Se doma, s prijatelji in med igro tudi radi smejete?
— da;
— dostikrat.
Ali radi gledate televizijo?
— da;
— zelo radi.
Kaj najraje gledate?
— risanke;
— filme za otroke;
— filme.
Katere risanke in kateri filmi vam najbolj ugajajo?
— Pink panter, Silvestra, Ostržek, cow-bojski filmi, Georde and Mildred, Radiči.
Se vam zdi prav, da vi gledate televizijo, medtem ko je vaša mlajša sestrica ali bratec kje sama ali sam?
— ne;
— jaz bi se raje igrala z bratom;
— jaz tudi.
Ste gotove? Tudi če bi vas brat natepel?
— ne;
— da;
— bi povedala mami tako, da bi mama ostala s sestro, jaz pa bi gledala najprej televizijo;
— moj brat me ne tepe.
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
KOMENTAR
Zanimivo je, s čim otroci sami istovetijo srečo: v starših, igračah, hrani, sestrah in bratih, prijateljih. Sreča je predvsem to, da imaš nekoga blizu sebe. Ce si bolan, res ni lepo. A to ni najhuje. Najhuje je, če si sam. Pomislimo na tiste trenutke, ko nas je nekaj bolelo in spomnimo se, kako nam je hitro bolečina minila, ča je mama popihala ali dala poljubček.
Imeti moramo nekoga, ki je vedno poleg nas, ki nas ima rad, ki nam pomaga. Pri otroku so to prav gotovo starši, pri odraslem človeku pa je to lahko mož oziroma žena ali prijatelj in .seveda Bog. Imeti rad pa pomeni biti prijatelji, pomagati si, igrati se skupaj kot so sami otroci odgovorili.
Kako važna komponenta je pri otroku igra! Toda s kom ali s čim se najraje igrajo? Z bratcem, z mucami, s prijatelji. Kaj pa starši? V večini primerov so preobremenjeni z delom, da bi se lahko posvetili igri z otroki.
S tem problemom so seveda v tesni zvezi odgovori na vprašanje, koga ali kaj imate najbolj radi. 7 otrok na 18 ni v svojih odgovorih staršev sploh omenilo ali jih vsaj ni postavilo na prvo mesto. Morda je to res samo naključje. Iz srca bi si to želela, a bojiva se, da je treba iskati resnico drugje, predvsem pa v družinskih razmerah, ki tako močno vplivajo na življenje in razvoj otroka samega.
Iz razgovora je opaziti tudi to, kako malo stika imajo naši otroci z bolnimi, handikapiranimi sovrstniki. Hudo prizadeti so torej nekaj posebnega. So tisti, ki jih je treba obiskati, ki jim je treba dati hrano, denar, oblačila, hišo. Le s težavo smo od otrok dosegli odgovor: »da se z njimi igramo«. In prav to je, kot smo že prej omenili, za vsakega otroka najvažnejše.
Čeprav si naša družba prizadeva, da bi zrušila vse pregrade, ki še obstajajo med zdravimi in bolnimi, je potrebno še dosti dela in časa, da se bo to res zgodilo. Začeti bomo morali pri nas samih in pri naših otrocih, saj se z bolniki le redkokdaj srečamo in še takrat niso naši odnosi do njih pristni. Čutimo se nekako v zadregi. Ne vemo, kako bi se obnašali, o čem bi govorili, kaj bi pravzaprav zanje lahko naredili. Premislimo!
B. C. in M. K.
Pod naslovom »Znamenja in klicaji« je tednik Družina ppslal v svet prilogo, ki obsega osem strani. V tej prilogi se loteva nekaterih perečih vprašanj družbenega življenja v Sloveniji. Gre za kritično analizo nekaterih poglavij učbenika Družba in socialistična morala za 7. in 8. razred osnovnih šol, ki je izšel v Ljubljani 1977.
Spisi v prilogi nočejo biti osebni napad na dr. Vojana Rusa, ki je avtor spornih sestavkov. Kritika velja knjigi kot uradnemu učbeniku, ki ga je potrdil Republiški komite za vzgojo in izobraževanje. V njem so namreč prikazi krščanskega pojmovanja človeka in življenja, trditve o krščanski morali, pogledi na izvor in vlogo religije, ki podajajo izkrivljeno podobo krščanskih stališč o teh vprašanjih.
V	imenu znanosti, v imenu zgodovinske resnice, v imenu odprtega in nepristranskega pogleda na svet so zato štirje profesorji teološke fakultete v Ljubljani s temeljitimi članki pojasnili pravo krščansko stališče.
Dr. Tone Stres govori o človeku kot proizvajalcu in osebi; dr. Franc Perko o marksizmu v šoli; dr. Štefan Steiner o krščanski morali po zamisli dr. Vojana Rusa; dr. Franc Rode pa o izvoru in vlogi religije.
»Prav je, da se verni zavemo svojih pravic, ki jih imamo na podlagi občih človekovih pravic in določil naše ustave tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Te pravice moramo povsod odločno braniti. S tem bomo prispevali tudi k rasti in utrditvi naše socialistične družbe.« (F. Perko)
»Učbenik o obravnavani snovi razsoja o tistem, česar skoraj ne pozna — krščanskega moralnega nauka. Z nedopustnim poenostavljanjem družbenih vprašanj, z
Ob svojem opoldanskem nagovoru preteklo nedeljo je sv. oče Janez Pavel II. sporočil zbranim vernikom — bilo jih je
50.000	—, da bo ocj 28. do 30. novembra obiskal Turčijo. Najprej se bo ustavil v prestolnici Ankari, kjer bo pozdravil predstavnike oblasti. Odtod bo odpotoval v Carigrad, da obišče ekumenskega patriarha Demetrija I. in se udeleži slovesnosti v čast sv. Andreja apostola, brata sv. Petra.
»Sv. Andrej — je dejal papež — je pa-tron carigrajske Cerkve. Na ta način brat obišče brata: Peter Andreja. Oba se trudita za dobrobit krščanstva in Cerkve, ki je Kristusovo telo. Ta obisk je važen, saj hoče pospešiti napore za edinost vseh kristjanov. To je že bil cilj zadnjega koncila.
V	tej smeri je prišlo do velikega napredka, a se s tem ne smemo zadovoljiti. S pravoslavnimi Cerkvami smo na začetku teološkega razpravljanja, ki naj premosti še obstoječe razlike med nami.«
Patriarh Demetrij I., duhovni predstavnik 200 milijonov pravoslavnih po vsem svetu, je izrazil ob sprejeti novici svoje »silno veselje«, da ga bo papež obiskal. »Sprejet bo z globoko radostjo in častjo.«
Iz slovenske Koroške
Občni zbor NSKS
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je imel preteklo nedeljo 18. novembra svoj občni zbor, kateremu je pridružil še slavnostno sejo ob 30-letnici svojega obstoja. Tako občni zbor kot slavnostna seja sta bila v novem kulturnem domu na Radišah nad Celovcem.
Delegati so razpravljali o sedanjem političnem položaju ter razmišljali, kako okrepiti prisotnost organizacije na terenu in pritegniti mladino. Sprejeli so sklep o povečanju članov predsedstva od sedem na enajst. Dosedanji osrednji tajnik NSKS Filip Warasch je postal eden od treh podpredsednikov, osrednje tajništvo pa se je razdelilo v politično in organizacijsko. Prvo bo vodil Jože Wakounig, drugo pa Karel Smolle. Za predsednika je bil potrjen dr. Matevž Grilc.
Med raznimi resolucijami so delegati sprejeli tudi tisto o neodgovornem postopanju občinskih in šolskih oblasti, ki skušajo ovirati pouk slovenščine za šoloobvezne otroke v Ukvah v Kanalski dolini.
Slavnostne seje ob 30-letnici ustanovitve se je med drugimi udeležil tudi predstavnik SSk Antek Terčon. Predsednik dr. Matevž Grilc je ocenil sedanji položaj na Koroškem in nakazal smernice za bodoče delovanje. Avstrijske oblasti ostajajo gluhe za zahteve slovenske manjšine. Zanje je tristrankarski sporazum, ki je omogočil
nedokazanimi trditvami, z neupoštevanjem nekdanjih razmer dn potrebnih zgodovinskih dejstev itd., celo z nekaterimi izmišljenimi rečmi skuša kompromitirati Cerkev, posebno cerkvena vodstva in krščansko moralo — s stališča neke dogmatične ideologije.
To ponuja učbenik štirinajstletnikom, ki jim manjka ustreznih informacij in sposobnost tovrstnega razsojanja. Ali ni to manipulacija? Tudi z učitelji. Kakšne posledice ima takšno pisanje, naj pojasni primer: Nekje je učiteljica naročila otrokom, naj zahteivajo od kateheta, da prekliče, kar je učil o krščanski morali.
Rus dela z obravnavanim pisanjem krščanstvu krivico in nas kristjane žali.« (Š. Steiner)
»Tako govorjenje izhaja dz podcenjevanja religije in Vernega človeka. Tu gre za razvrednotenje vse religiozne zgodovine človeštva. Tu gre za prezir nemočnih in slaboumnih prednikov — tudi naših slovenskih prednikov — ujetih v mreže religiozne prevare. Hvala za te pomilovalne besede, hvala za to sočustvovanje, hvala za to osvobajajočo resnico!« (F. Rode)
Antropološki pristop bi bil lahko v izredno obogatitev učencem. Mladi rod bi moral voditi »do možnosti, da vsakdo svobodno in odgovorno sprejme ali odkloni to skrivnostno stvarnost — sakralno —, ki jo je človek nenehno iskal in jo po različni pota išče tudi danes. Ali mladi človek to stvarnost sjprejme ali odkloni — to je odvisno od njega. Obe možnosti mu je treba dati, če ga zares spoštujemo. Kakor šola ni zato, da vsiljuje religiozno prepričanje, tudi ni zato, da zapira pota do Boga.« (F. Rode)
I.š.
sprejem krivičnega zakona o narodnih manjšinah, nepreklicno dejstvo. Prav zaradi tega zakona slovenska manjšina ne namerava poslati svojih predstavnikov v sosvate. NSKS bo še naprej proti sodelovanju v strankah večinskega naroda — za razliko od levičarske Zveze slovenskih organizacij —, ker meni, da lahko koroški Slovenci aktivno in učinkovito nastopijo samo v okviru Koroške enotne liste (KEL).
Maverling 1889-1979
V začetku novembra je v sobotni prilogi tržaškega dnevnika »II Piccolo« izšlo obširno pisano in slikovno gradivo o tragediji v kraju Mayerling v okolici Dunaja, kjer so 30. januarja 1889 našli mrtvega cesarjeviča Rudolfa, sina Franca Jožefa in prestolonaslednika, skupaj z mlado baronico Vetzera. Šlo je za samomor dveh mladih, razočaranih nad življenjskimi razmerami, v katerih sta živela.
Tragična Rudolfova smrt je močno odmevala po Evropi, obenem pa opozorila široko javnost na kritične razmere v najvišjih krogih takratne cesarske prestolnice Dunaja, ki so že nakazovale postopni propad obdonavsike monarhije.
Dogodek je služil kasneje kot podlaga več romanom za široko javnost kot romantično obarvana zgodba ljubezni visokega cesarjeviča do preproste baronice. Američani so posneli tudi film »Mayerling«.
V slovenščini pa je izšla le knjiga spominov grofice Larisch, nečakinje Rudolfove matere cesarice Elizabete, ki je bila njegova zaupnica. Ta je tudi poskrbela za prvo srečanje med Rudolfom in mlado baronico.
Gre za dogodke, ki so bili resnični in so nas neposredno zadevali. Zato je nenavadno, da slovenske založbe, pa tudi listi, ničesar ne pišejo o takratnih dogodkih, kot bi se bali, da se bo med slovensko javnostjo spot prebudil kakšen »avstrijski čut«. Mar je naše slovenstvo in slovanstvo res tako negotovo?
■
■	Dva meseca pred rokom, ki je bil določen v mirovnem sporazumu med Izraelom in Egiptom v Camp Davidu, je izraelska vojska izpraznila 2.500 kv. kilometrov ozemlja, kjer stoji tudi slavni samostan sv. Katarine ob Sinajski gori ter ga vrnila Egiptu. Ta poteza je bila izraz pozornosti do egiptovskega predsednika Sadata, ki je ob drugi obletnici zgodovinskega obiska v Jeruzalemu želel poromati v ta samostan. Sadat je s tega kraja pozval vse Arabce, naj se pridružijo njegovim mirovnim naporom. Dejal je, da ibo v bodoče samostan na Sinaju odprt vsem romarjem, ob samostanu pa naj bi postavili mošejo, cerkev in sinagogo.
■ Več idni je prebil v Italiji Boris Pono-mariov, predsednik zunanjepolitične komisije vrhovnega sovjeta. Ponomariov, ki je pred kratkim ostro kritiziral evrokomuni-zem, se je med drugim sestal z zunanjim ministrom Malfattijem, tajnikom PCI Ber-linguerjem in predsednikom vlade Cossi go. Pred zunanjepolitično komisijo italijanske zbornice je ponovil nasprotovanje sovjetske vlade glede umestitve ameriških raket tipa Pershing v Zahodni Evropi.
■ V Parmi so pokopali 21 žrtev strahotne eksplozije, ki je razdejala tri nadstropja glavne bolnišnice. Kaj je eksplozijo povzročilo, do sedaj niso mogli ugotoviti. Prizadeta sta bila zlasti kardiološki oddelek in oddelek za oživljanje. V obeh oddelkih je bilo v trenutku eksplozije 29 oseb.
■ Od pretekle sobote je obilica padlega dežja povzročila hude poplave po raznih predelih Jugoslavije. Najbolj so prizadete Črna gora, Metohija in Makedonija. Zemeljski usad je prekinil železniški promet med črno goro in Srbijo ter med Skopjem in Grčijo. Na progi Beograd-Bar je zaradi plazu na tirih lokomotiva potniškega vlaka zgrmela v Podpečko jezero.
■ Kakor vsako leto je prišlo tudi letos v Madridu do množične proslave spomina smrti generala Franca dn Joseja Antonia Primo de Rivera. Zanimivo, da sta oba umrla 20. novembra: prvi leta 1975, drugi, ustanovitelj falangistične stranke, ustreljen od komunistov leta 1936. Množica se je zbrala na trgu Oriente v središču Madrida. Zborovanja se je udeležila tudi Francova hči Carmen de Villaverde dn njen mož. Med drugimi je bil navzoč Blas Pi-nar, vodja desničarskega gibanja »Fuerza Nueva«. Govorniki so kritizirali avtonomijo, ki so jo dobile baskovske dežele in Katalonija in obtoževali so vlado izdaje Francovih izročil. Hudo so napadali obrambnega ministra generala Manuela Gu-tierrez Mallado, pa tudi na račun kralja Juana Carlosa je bilo izrečenih mnogo obtožb, ki jih je množica podkrepila z vzkliki in žvižgi.
■ Islamski študentje so izpustili pet žensk in osem temnopoltih Američanov, vse ostale talce na ameriškem veleposlaništvu v Teheranu pa nameravajo soditi zaradi vohunstva in protiiranskega delovanja. Do procesa ne bo prišlo edino v primeru, če bodo ZDA izročile perzijskega šaha in njegovo premoženje. Toda ameriški predsednik Carter je jasno pcfvedal, da ZDA ne bodo klonile pred terorizmom in grobim izsiljevanjem.
■ Ni dovolj, da doživlja Iran že vse leto politično zmedo. Sedaj ga je prizadejala še naravna katastrofa. Hud potres 9. stopnje po Mercallijevi lestvici je opustošil pokrajino Korosan. Središče potresa je bilo v okolioi mesta Tabas, kjer je že lani potresni sunek zahteval 1.500 smrtnih žrtev. Koliko jih je bilo to pot, še ni točno znano. Prve uradne vesti so poročale o 242 mrtvih, seveda pa jih je bilo več, saj so mnogi ostali pod ruševinami.
■ Polkovnik 'Natusch Busch, ki je 1. novembra izvedel v Boliviji državni udar, je bil ob odporu dela vojske, političnih strank in sindikatov prisiljen, da se umakne. Bolivijski kongres je za začasno predsednico države izvolil 53-letno Lidijo Gueiler Ta-jada. Ta bo morala pripraviti volitve predsednika republike, ki bodo prihodnje leto. Lidija Gueiler Tajada je bila izvoljena soglasno. V teku svoje politične aktivnosti je bila v obdobju raznih vojaških režimov ponovno zaprta.
»Čudežni pisalni strojček«
Oder Mladje, ki ga sestavljajo člani Koroške dijaške zveze, je letos pripravil krstno predstavo igre s tem naslovom, ki so jo imeli v celovškem Marijanišču. Igro je napisal Smiljan Rozman, režiral pa Franci Končan. Predstava je povsem uspela, saj je bila dvorana Marijanišča nabito polna, kot poroča slovenski koroški tisk.
Lani je oder Mladje pripravil igro »Hiša tete Barbare«, k.i je prav tako uspela. Očitno je, da ljudska igra, prisrčna in duhovita, še vedno privlači. Na Koroškem je v zimskih mesecih še posebno pusto, zlasti ob praznikih. Koroškonemška stran pa ne pozna prave ljudske prosvete, razen nekaj pevsikih zborov. Zato je slovenska prosveta toliko bolj pomembna, da zapolni vsaj na tem področju kulturno praznino.
Igra »Čudežni pisalni strojček« pripoveduje o dveh kraljih, ki se že celo večnost bojujeta med seboj. Neki čudežni pisalni stroj pa spreminja vse grde besede v lepe in s tem prinaša dolgo zaželeni mir med obe kraljestvi. Zato je pisatelj označil svoje delo kot »igro za otroke do sedemdesetih let«.
Sv. oče bo obiskal Turčijo
Cecilijanka 1979
Pisati o kulturni prireditvi je obenem lahko in težko. Pisati o zborovskem koncertu postaja vedno bolj obvezujoče. Razpisati pa se o zborovski reviji postaja naravnost nevarno, saj človek me ve, kje bi začel in kako bi končal. Aid hoče mehanično navajati program posameznih nastopajočih? Ali naj strokovno ocenjuje zbore? Ali naj se ustavlja ob splošnem kulturnem vidiku velike, če ne množične prireditve? Vse to in še marsikaj bi lahko vseboval članek o Cecilijanki, pa vsega tega le ne bo mogel obseči. Zato se bomo morali zadovoljiti z nekaterimi splošnimi ugotovitvami in zaključki.
Cecilijanka ’79 je vsekakor nadvse uspela, to posebej, kar zadeva množičnost in zunanji uspeh pevske prireditve. Oba večera, v soboto in nedeljo, se je kar tlačilo ljudi v dvorani in na hodnikih Katoliškega doma. V nedeljo popoldne je celotno manifestacijo direktno prenašal tudi tržaški radio. Sobotni del pa je registriral.
Najprej par besed o zunanjem poteku pevske revije, ki je letos že enaindvajseta.
V	nedeljo je pred začetkom revije predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete dr. Kazimir Humar poudaril nekaj misli v zvezi s pomenom Cecilijanke. Ta velika kulturna manifestacija je nastala po zamisli pok. prof. Mirka Fileja, mentorja našega prosvetnega in posebej zborovskega delovanja po zadnji vojni na Goriškem. Pri tej prireditvi gre predvsem za čim širše sodelovanje pevskih zborov in ne samo za umetniški poudarek, je pripomnil predsednik ZSKP. Pri tem je podčrtal, da velja za nastopajoče zbore načelo, ki označuje olimpijske igre: važno je sodelovati, ne zmagati. Posebej je tu zaželel dobrodošlico koroškemu zboru iz Dobrle vasi, saj je sedaj Koroška prvič prisotna na naši Cecilijanki.
Posamezne zbore sta predstavljala napovedovalca Barbara Rustja in Karel Bolčina. Nedeljski program je delno posnela tudi televizijska agencija Alpe-Adria.
Oglejmo si sedaj posamezne nastopajoče zbore. V soboto zvečer so se na odru Katoliškega doma zvrstili naslednji zbori: mladinski mešani zbor Štmaver (vodi Gabrijel Devetak), moški zbor Fantje izpod Grmade (Ivo Kralj), ženski zbor Oton Župančič iz Štandreža (Stanko Benko), mešani zbor Rečan iz Slovenske Benečije (Anton Oualizza), mešani zbor Rupa-Peč (Zdravko Klanjšček), dekliški zbor Devin (Herman Antonič), moški zbor Mirko Filej iz Gorice (Zdravko Klanjšček), mešani zbor France Bevk iz Prvačine (Klavdij Ko-loini) in glasbena skupina Nova misel iz Podgore (Mirko Špacapan ml.).
V	nedeljo popoldne pa so nastopili tile zbori: mešani zbor Hrast iz Doberdoba (vodi Karlo Lavrenčič), mešani zbor iz Šte-verjana (Herman Srebernič), moški zbor Štmaver (Gabrijel Devetak), mešani zbor Štandrež (Mirko Špacapan), moški zbor Valentin Stanič iz Levpe (Štefan Mavri), mešani zbor Srce iz Dobrle vasi na Koroškem (Albin Kranjc), moški zbor Brda iz Krmina (Zdravko Klanjšček) in mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice (Stanko Je-ricijo).
Nemogoče je tu naštevati vse izvajane skladbe oz. podajati mnenja o zborih. Vsak zbor je namreč nastopil s tremi skladbami (zato se zdi neumestno, da se delajo izjeme pri enem samem zboru). Morda bi tu zabeležili le nekaj v zvezi s programi. Nastopajoči zbori so v glavnem predstavili programe s skladbami slovenskih skladateljev, kar je vsekakor prav. Tako med avtorji srečamo imena V. Mirka,
I.	Ote, S. Jericija, U. Vrabca, K. Boštjančiča, D. Bučarja, M. Fileja, F. Cigana, A. Mava, P. Jereba, H. Sattnerja, G. Devetaka, J. Osane, M. Tomca, S. Premrla, D. Jenka, P. Kernjaka, J. Aljaža.
Že iz tega je razvidno, da naši zbori radi segajo po tradicionalnih zborovskih skladateljih. Poleg tega pa navedena imena tudi kažejo, da so precej zastopam naši primorski skladatelji, kar je tudi prav. Moramo pa reči, da v glavnem ne gre za naše starejše skladatelje in da razen nekaj izjem prevladuje tu naša priljubljena romantična oz. novoromantična slogovna šoja. Prijetno je tu s svojo svežino popestrila skladba Jožeta Osane Bariloška romanca s svojim eksotičnim latinskoameriškim pridihom.
Naši zbori se neradi lotevajo težjih ali modernejših del. To je seveda razumljivo, saj gre predvsem za amaterske skupine, ki si ne morejo privoščiti iskanja novega 'in s tem nevarnih skokov v neznano. Morda pa bi se vsaj kaka zborovska skupina, ki si stavlja določene umetniške zahteve, poskusila tudi predstaviti s primorkom iz sodobnejše literature.
Sicer pa naj dodamo, da so bili letos
na sporedu kar precej zastopani stari po-lifonski mojstri. Skladbe Gallusa, Monteverdija, Palestrine, Lassa, Mozarta, Des Preša kažejo na večje zanimanje za poli-fonsko glasbo pri naših zborih. To je tudi prav, saj tako vsaj nekateri zbori sežejo po delih iz renesančne zakladnice, ki je končno zibelka modernega zborovskega petja. Tu moramo posebej omeniti zbore iz Štmavra, Štandreža (ženski), Hrast iz Doberdoba, Lojze Bratuž in Devin. Pri nekaterih izmed teh smo zabeležili dokaj resnega smisla za poustvarjanje polifon-ske glasbe.
Zavedati se moramo, da gre pri pevskih zborih, ki nastopajo na goriški Cecilijanki, za naše zamejske zbore, ki pojejo predvsem iz ljubezni do petja in družabnosti. Gre pa tudi za to, da se ohrani nepretrgana vez naše zborovske tradicije, ki je posebej na Goriškem že ukoreninjena iz polpretekle dobe. Naša zborovska pesem je vedno igrala nezamenljivo kulturno in narodno obrambno vlogo pri razvoju našega narodnega občestva. Vse to je zelo lepo poudaril tudi predsednik koroškega zbora v pozdravu našemu občinstvu. Lahko iščemo tudi novih oblik, a paziti je treba, da se take prireditve, kot je Cecili-janka ohranijo in to v prvotnem pomenu predvsem pristnega zborovskega petja.
Ob koncu naj še podčrtamo dejstvo, da je prav Cecilijanka tista široka pevska manifestacija v Gorici, ki se je razrasla iz skromne prireditve v množično manifestacijo. S tem je dala gotovo tudi zagon tistim, ki so pozneje začeli s podobnimi pobudami tako pri nas kot drugod. Pohvalo zasluži seveda tudi ZSKP, ki nosi glavno težo pri vsakoletni organizaciji te prireditve.
a b
Pravkar je šel v tisk koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1980. Leto za letom nam prinaša pregled kulturne dejavnosti in ustvarjalnosti Slovencev v zamejstvu, s posebnim poudarkom o življenju na Tržaškem in Goriškem. Mnogi člani GMD in braloi že z nestrpnostjo čakajo, kaj bo v koledarju novega. Poleg omenjenega pregleda prinaša celo vrsto sestavkov, ki zanimajo ne samo kulturne zgodovinarje, temveč tudi preprostega človeka. Koledar GMD je povrh vsega dokument o našem delovanju in življenju, ki ima osnovo v krščanskih vrednotah.
Iz življenja Cerkve je objavljen članek o sedanjem slovanskem papežu Janezu Pavlu II. ter njegovi prvi okrožnici, nadalje o problemu narodnosti v teologiji in cerkvenem učiteljstvu. Prav tako zavzeto poroča o novih dušnopastirskih ureditvah v goriški nadškofiji ter omenja romanja zamejskih Slovencev v Rim in na Poljsko.
Med političnimi dogajanji je govora o nastopu edine slovenske politične stranke v Italiji Slovenske skupnosti pri parlamentarnih in evropskih volitvah. Ni pozabljena koroška problematika, ki ostaja za nas vse boleče vprašanje.
Koledar prinaša članke o nekaterih imenitnih možeh iz preteklosti npr. o škofu Tomažu Hrenu, jezikoslovcu Kopitarju in Crobathu, in iz sedanjosti kot npr. o nedavno umrlem dr. Jožku Tischlerju. Razpravlja o slovenski zgodovini, vprašanju slovenskega jezika in začetkih naše kulture. Nadalje vsebuje vrsto kratkih sestavkov, ki spadajo med etnološke prispevke o narodnih izročilih, katera gredo v pozabo.
Dežela Furlanija-Juli jska krajina je zastopana s člankoma o obnovi po potresu in pogovornem jeziku v družinah.
Treba je omeniti tudi razne jubileje in obletnice ter glasbeno ustvarjalnost na Tržaškem in Goriškem. Za ljubitelje zve-zdoslovja lep članek o planetu Uranu.
Izvirni pripovedni spisi, razen enega, ki je deloma prirejen deloma preveden, poleg sočnih pesmi, dopolnjujejo vsebino koledarja. Več kot petdeset slik, ki so del našega delovanja in življenja, krasi to vsebinsko bogato knjigo.
Prvi del koledarja, tj. Kalendarij je posvečen mednarodnemu letu otroka, zato
Navodila za ustanovitev Škofijskega pastoralnega sveta
Med 25. novembrom in 2. decembrom se bodo vršile župnijske sikupščine za volitve prve stopnje. Vsi župljani z dopolnjenim 16. letom lahko predložijo svojo kandidaturo.
Liste s kandidaturami bodo izpostavljene na vidnem mestu na cerkvenih vratih, v zakristiji ali v župnijskem uradu.
Zaključne skupščine za prvostopenjske volitve za organizacije, gibanja in cerkvene skupine, ki imajo vseškofijski značaj, se bodo vršile v tednu med 25. novembrom in 2. decembrom. Prilagamo začasen seznam organizacij: Marijina družba, Slovenska prosveta, Društvo slovenskih izobražencev, Slovanski kulturni klub, Slovenski 'tržaški skavti, Slovenske tržaške skavtinje, Vincancijeva konferenca, Slo-kad, Apostolstvo molitve, Zveza cerkvenih pevskih zborov, Apostolstvo sv. Cirila in Metoda.
Duhovniki bodo izbrali svoje predstavnike na dekanijski skupščini 10. decembra ob 15.30. Openski dekanat mora še določiti datum glasovanja.
Redovniki bodo glasovali 26. novembra ob 15.30 pri salezijancih v Istrski ulici 53.
Redovnice se bodo zbrale za glasovanje v semenišču v nedeljo 25. novembra ob
15.30.
Vse skupščine se bodo začele z razmišljanjem o pomenu deleženja in sodelovanja vseh v tržaški Cerkvi in o pastoralnih vprašanjih slovensike skupnosti.
škofijski volilni urad bo na sedežu kurije in bo odprt od 18.30 do 19.30 ob torkih
objavlja slike zapuščenih in revnih otrok Tretjega sveta. Prinaša pa nam tudi izreke in pregovore ter besedila iz sv. pisma. Platnice in prvi del je opremil Edi Žerjal.
Zaradi tako različne tematike koledar 1980 zasluži, da pride v vsako slovensko krščansko družino in naj ga zato sprejme vsak človek dobre volje.
J. M.
Nabrežina
Župnijski svet je na svoji redni seji izvolil, kakor je bilo določeno, tri zastopnike v dekanijski pastoralni svet; ti so: Gregor Pertot, Albina Pertot in Dušan Jazbec. Želeč obilo plodovitega udejstvovanja jim čestitamo.
Zahvalna nedelja. Prinesla nam je sicer mrzlo in vlažno vreme, a v cerkvi so nas razveselili z jesenskim cvetjem in »rujem« okrašeni oltarji, zlasti pa oltar in obhajilna miza z dobrotami poljskih pridelkov, tako da smo prav iz srca zapeli zahvalno pesem Bogu. Po maši pa so nam skavti postregli pred cerkvijo s toplim pečenim kostanjem, slaščicami in tudi z dobrim žganjem. Tudi blagoslov avtomobilov ni odpadel, čeprav se govori o naftni krizi.
V	večernih urah pa se je na povabilo Župnijskega sveta odzvalo lepo število ljudi k martinovanju v župnijski dvorani. Najprej smo z zanimanjem sledili dokumentarnim filmom iz domačega življenja: razstava vin, praznik godbe in Slovenske skupnosti z lipicanskimi konji, praznik športa z baletom iz Kopra, pa še o birmi, o skavtskem taborjenju in o pustni maškaradi. Sledila je domača zakuska, delo pridnih gospodinj.
Leto otroka bomo zaključili na Tržaškem po sporedu kot ga je pripravil Slokad: mladinske maše, dobra dela potrebnim, literarni in slikarski natečaj o otroku v današnjem svetu. Zaključek bo 9. decembra v Kulturnem domu z miklavževanjem.
Zlatoporočencema Adolfu in Danili Pertot, o katerih smo že poročali, so se pridružili te dni še Mihelič Jožef in Ivanka, ki je velika dobrotnica ob težkih trenutkih pogrebov, ter Stanissa Marko in Gizela. Vsem čestitke in voščila z božjim blagoslovom za naprej.
in četrtkih. Telefonska številka je 760730.
Škofijskemu volilnemu uradu bo treba odposlati vse zapisnike župnijskih skupščin ter skupščin organizacij, duhovnikov, redovnikov in redovnic.
Zaključna skiipščina vseh, ki so bili izvoljeni na prvostopenjskih volitvah, bo v petek 14. decembra ob 20.30. Pred glasovanjem bo tržaški škof spregovoril o zgodovinskem dogodku v tržaški Cerkvi, ko si izbiramo člane novega Škofijskega pastoralnega sveta, ki bo po škofijskem zborovanju.
Sedaj še »Lista za Milje«
V Miljah so ustanovili sedaj »Listo za Milje« (Lista per Muggia - LpM). Njeni ustanovitvi je botrovala Lista za Trst (LpT). Ta je na zadnjih državnih volitvah prejela v občini Milje 15,7 odst. glasov, s čemer se je prvič nakazala možnost, da bo komunistična stranka v tej občini izgubila absolutno večino; ta stranka je na zadnjih državnih volitvah prejela v občini Milje 43 odst. glasov.
Ker so italijanski glasovi v toliki meri odtekli od komunistične stranke tudi v Miljah, je pričakovati, da se bo ta poskušala še bolj utrditi s slovenskimi glasovi in da bodo občinske volitve v Miljah prihodnje leto potekale predvsem v znamenju boja za slovenske glasove; teh je sicer le manjši del, toda očitno bodo predstavljali nekakšen jeziček na tehtnici med prevlado enega ali drugega italijanskega tabora v občini.
Rojan
V nedeljo 18. novembra je bil pri nas na obisku g. škof Bellomi. Ob devetih je daroval sv. mašo. Ker mašo prenaša radio, je izkoristil možnost, da je v pridigi govoril vsem slovenskim vernikom, ki sledijo maši po radiu. Vzpodbujal nas je k medsebojni povezanosti in sodelovanju. Dela je veliko, delavcev pa premalo. Maše se je udeležilo lepo število ljudi. Pri prošnjah vernikov pa so sodelovali predstavnika očetov in mater, deček in deklica v okviru Mednarodnega leta otroka.
Kako cenijo naši ljudje škofa Bellomija, je po maši pokazalo srečanje v Marijinem domu. Zbralo se je 130 ljudi. G. škof je poudaril dosledno krščanstvo. Vsak dober kristjan mora biti vključen v župnijsko dejavnost, bodisi organizirano ali osebno. Vzpodbujal nas je, da bi se redno sestajali na taka skupna srečanja. G. škof se je ustavil v Marijinem domu nad dve uri. Vsakega udeleženca je osebno pozdravil. Obljubil je, da se bo še vrnil med nas. - sz
Vesel popoldan v Marijinem domu pri Sv. Ivanu
Res vesel popoldan so nam nudili v nedeljo 18. novembra ansambel »Galebi« in tercet »Mavrica«. »Galebi« so nas v skoraj dveumem programu razveselili z narodno zabavno glasbo, ki so jo izvajali temperamentno in z velikim navdušenjem. Podali so nam tudi pesem na besedilo vodje Franca Pohajača, katero je uglasbil mladi Beličič in ki je žela burno odobravanje.
Podajanje terceta »Mavrica« je bil vrhunski umetniški užitek. Pesmi Mrzel veter in Sinku sta izzvali navdušeno ploskanje. Dve članici terceta »Mavrica« sta nastopili tudi z ljubkim šaljivim prizorom.
Med odmorom je g. Tone Bedenčič predvajal diapozitive o lepoti doline Trente in jih spremljal s primemo razlago. - E. F.
Odprto pismo komornega zbora Glasbene matice v Trstu
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Pišemo ga pevci in zborovodja, potem ko smo se zbrali, da bi začeli novo sezono, a je na sestanek prišlo le trinajst' pevcev; po štirih sezonah poskusov se zagrenjeno sprašujemo, ali res ni dano, da bi komorno zborovsko petje na Tržaškem ponovno zaživelo.
Položaj je torej še obupnejši kot prejšnja leta, ko smo vsaj optimistično začeli z rednimi vajami kljub kritičrio nizkemu številu okoli dvajsetih pevcev. To nizko število je seveda nato močno oviralo študij in onemogočilo vsako živahnejše delovanje. Vendar smo trmasto vztrajali ne glede na dejstvo, da za vloženi trud nismo imeli skoraj nobenega zadoščenja: preskromna izvajalska raven je namreč odsvetovala nastope v širši javnosti in zbor je le nekajkrat pel na prireditvah Glasbene matice, nekaterih ožjih kulturnih večerih in na reviji Primorska poje. Vztrajali smo v prepričanju, da bo ta zborovska zvrst pritegnila še koga, da bo en ko-
morni zbor na Tržaškem mogel opraviti koristno nalogo, in zdelo se nam je tudi potrebno, da obstaja tak zbor v samem mestu Trstu.
Ko je Glasbena matica sprejela zbor pod svoje okrilje, mu je omogočila materialni obstoj in dala možnost široke programske realizacije, ni ji pa uspelo, da bi iz lastne srede priskrbela zboru novih pevskih moči; tudi se ni doslej zaradi tega problema obrnila za nasvet in pomoč do drugih mestnih in centralnih kulturnih ustanov.
Zdaj je mera... prazna!
Naj si kdo ne dela napačnih utvar, da mora nositi odgovornost za slovenski pevski zbor v mestu Trstu peščica entuziastov, ki naj brezupno išče pevcev z individualnimi in prijateljskimi vabili! To ne zaleže.
Potrebni so organizacijski ukrepi in sen-sibilizacija javnega mnenja s strani naših ustanov, saj gre za široko kulturno odgovornost mimo ideoloških in strankarskih pomislekov: gre za slovensko pevsko vizitko (si je ne prilaščamo!) v samem Trstu, ki bo le s svojo reprezentančnostjo in glasbeno vrednostjo pričala, da imamo Slovenci tudi na zborovskem področju še trdne kulturne temelje v mestu in da se ne pustimo naivno odrivati v folklomost.
Ali pa obstoj slovenskega komornega zbora v Trstu nikogar ne zanima?
Trst, novembra 1979
»La Bora«
Zanimiv tržaški mesečnik, ki izhaja sedaj že tretje leto. Urejevan je razmeroma vešče, čeprav mu manjka uvodnik. Toda brez večje ali manjše površnosti tržaški tisk ni mogel nikoli shajati, zato je to malenkost pri mesečniku, ki nam prinaša večinoma prav dobre sestavke. Če pomislimo, kar zadeva natančnost, samo na »Piccolo« pod starim kot pod novim uredništvom ali na sedanje ohlapne članke v tedniku »Voce Libera«, je »La Bora« nasproti njima ter drugim zunanjim znakom plitve meščanske miselnosti v tem mestu naravnost zgledna.
Slovensko javnost bo zanimala v prvi vrsti razprava prof. Pirjevca o zgodovini Slovencev v Trstu, ki nam zveni, pisana v italijanščini, znova sveže. Doslej se je italijanski tisk dosledno varoval objavljati karkoli v zvezi s slovenskim življenjem v tržaškem mestu, da bi ohranjal še nadalje v italijanski javnosti prepričanje, da Slovenci pripadajo le deželi, svojim gmajnam in kravam. Zdi se, da bo več poitalijančenih slovenskih ljudi prav iz zgodovinskega pregleda prof. Pirjevca na novo odkrilo svoje poreklo. V zadnji številki obravnava dogodke v času, ko se je leta 1874 ustanovil list »Edinost«.
Zgodovinar Elio Apih obravnava čase liberalno-nacionalne uprave tržaške občine, v kateri so imeli prvo besedo frama-soni in izlivali svojo protislovensko propagando v listu »Cittadino«. Meščanska nadutost, ki je bila in je po svojem bistvu smešna, a je vendarle povzročila propad Trsta kot srednjeevropskih vrat v svet.
V	nadaljevanjih izhaja tudi slovar tržaškega italijanskega narečja. V njem je tudi več slovenskih izrazov, katerih poreklo pisec bolj s težavo priznava. Nekateri od njih so se razširili tudi drugod po Primorskem, tako živi npr. kaput (capotto) ob izvirnem slovenskem suknja.
Med sodobnejšimi problemi je navesti spis o vlogi tržaške žene v javnem življenju, poročilo o izkopavanju ostankov predpotopnih živali na Krasu, prikaze sodobnega kulturnega ustvarjanja ipd.
Zdi se, da je s to revijo tržaška kultura vendarle našla pot do svoje lastne osebnosti, dasi nekoliko pozno. Želeli bi si takega mesečnika tudi na slovenskem prosvetnem polju, mogoče v Ljubljani, ki prav tako kot Trst do pred leti še ni našla prave poti do svoje kulturne oz. narodno-kulturne vloge v slovenskem prostoru.
Slovenci po svetu
Nova knjiga: Slovenski družbeni razvoj
Izšla je knjiga pod tem naslovom, v kateri so zbrane številne razprave o gospodarskem in družbenem položaju slovenstva. Knjigo je napisal prof. Toussaint Hočevar, slovenski rojak, ki poučuje na ameriški univerzi v Nevv Orleansu. V njej obravnava tudi problem načrtovane industrijske cone na Krasu. O tem je avtor že napisal razpravo, v kateri dokaže, da je omenjena cona z gospodarskega in družbenega vidika na tistem mestu popolnoma po-grešena namestitev.
Pisec pa obravnava poleg tega tudi vprašanje osvobajanja žensk, položaj ameriškega slovenstva in drugo. Gre za eno najbolj tehtnih del o slovenstvu, ki je izšlo v zadnjih letih. Knjiga stane 8 dolarjev ali protivrednost v drugi valuti. Naroča se na naslov: Založba Prometej, P.O. Box 8391, Nevv Orleans, LA 70182 (USA).
ZVEZA CERKVENIH ZBOROV NA TRŽAŠKEM vabi v nedeljo 25. novembra ob 17. uri na
zborovsko revijo
Prireditev bo v Kulturnem domu v Trstu
Koledar 1980 Goriške Mohorjeve družbe
Goriški nadškof ob ustanovitvi Škofijskega pastoralnega sveta
Goriški nadškof Peter Cocolin je izdal posebno poslanico, v kateri izraža veselje nad ustanovitvijo Škofijskega pastoralnega sveta. Prvi, ki je sprožil to misel, je bil pokojni generalni vikar msgr. Diodato. To misel je g. nadškof nato predložil leta 1969 v Duhovniškem svetu. Dušni pastirji naj bi svoja župnijska občestva seznanili s koncilskim naukom o Cerkvi in postopoma ustanovljali Župnijske pastoralne svete, iz katerih naj bi izšel Škofijski pastoralni svet.
Od tedaj je poteklo deset let. Premnoge župnije še nimajo svojega pastoralnega sveta, toda ni se smelo več odlašati z usta-nov.tvijo Škofijskega pastoralnega sveta. Seveda ta ne bo avtomatično rešil vseh problemov v življenju in delovanju goriške Cerkve, bo pa gotovo prispeval k večji aktivnosti vernikov.
G. nadškof izraža zahvalo duhovnikom, ki so skupaj z laiki prispevali k temu važnemu dogodku v zgodovini goriške Cerkve. Začenja se nov način delovanja, v katerem ne bo manjkalo težav, ki so lastne vsakemu novemu poskusu. Potrebna je zato zvestoba navdihom Sv. Duha, ljubezen do Cerkve v iskrenosti in ponižnosti ter zavest, da bo Bogu vsak naš napor ljub in drag.
Nadškofov pastirski obisk na Travniku
V nedeljo 18. novembra je g. nadškof Peter Cocolin zaključil svoj pastoralni obisk v župniji sv. Ignacija na Travniku. Ob 9. uri, med sv. mašo za slovenske vernike, je spregovoril tudi njim, ki so se številni zbrali v prostorni cerkvi. Tudi tu, kot že na Placuti, jih je povabil, naj se lepo pripravijo na pastoralni obisk v slovenski župniji v Gorici, ki bo prihodnjo jesen. Pevski zbor je z izbranimi pesmimi spremljal sveto daritev, ki jo je opravil travniški kaplan Stanko Jericijo.
Orgelski večer v Gorici
Gorica ne slovi po veliki zavzetosti za orgelsko glasbo. Na žalost moramo to ugotavljati in to velja v glavnem za širšo mestno publiko. Še tiste redke orgelske koncerte, ki jih imamo v našem mestu, prirejajo le slovenski organizatorji. Tudi občinstvo je pretežno slovensko, a še vedno maloštevilno. In tako smo lahko prejšnji torek 13. novembra prisluhnili orgelski igri dveh mlajših slovenskih organistov iz Ljubljane, ki sta sama priredila svoj go-riški koncertni večer.
Na stolnih orglah sta se vrstila Milko Bizjak in Angela Tomanič, oba iz šole prof. Huberta Berganta. Na programu večera smo poslušali najprej v Bizjakovi izvedbi skladbe J. S. Bacha, v izvedbi Tomaničeve pa dela slovenskih oz. jugoslovanskih skladateljev.
Milko Bizjak je zaigral Bachove skladbe Toccato in fugo v d-molu, tri koralne preludije in še Toccato v F-duru, Mladi organist je v svoji igri pokazal dokajšnje sposobnosti in uporabljal posrečeno barvne registre. Vse to kaže na možnosti nadaljnje umetniške rasti.
Angela Tomanič je najprej odigrala dela dveh hrvaških komponistov, Dugana in Leščana, nato pa prešla k slovenskim mojstrom. Predstavila je Fugo Matije Tomca, dognano oblikovano delo, Premrlov Pastorale v G-duru z mehkim božičnim prizvokom ter V. Ukmarja Tri intonacije, modernejše zasnovano delo. Tomaničeva je pokazala, da se sproščeno giblje na orglah in že zrelo oblikuje izbrane skladbe.
*	* *
V Gorici imamo le vsake kvatre orgelski koncert, obisk je pa v glavnem nezadovoljiv. Pred kratkim sem se mudil v Vi-cenzi, kjer sta bila isti večer kar dva orgelska koncerta, in to iz večtedenskega cikla, oba itudi primerno obiskana. Bo v Gorici kdaj vsaj kaj podobnega? - Bgsl
Nov protest iz Štandreža g. županu mesta Gorice
Podpisani predstavniki vseh štandreških društev, organizacij in rajonske konzulte ob predlogu komisije za toponomastiko in ob sklepu goriškega občinskega sveta dne 12. novembra 1979, da poimenuje ulico, ki povezuje Tržaško cesto prek Soče do Maj-nice po Liviu Ceccotti-ju, ugotavljajo, da sklep o poimenovanju ceste, katere večji del poteka po štandreškem ozemlju, po človeku, katerega edine zasluge so, da se je proslavil v fašističnem obdobju kot prostovoljec v Afriki in v državljanski voj-
ni v Španiji, predstavlja za pretežno slovensko vas Štandrež pravo izzivanje in žalitev tistih, ki so se borili in tudi žrtvovali Življenje za padec fašističnega režima. Zato podpisani zahtevajo preklic tega sklepa in preimenovanje omenjene ceste po človeku, ki zasluži tako priznanje. V pričakovanju na odgovor vas pozdravljamo.
Štandrež, 19. novembra 1979
(Sledijo podpisi)
Zahvalna nedelja v Števerjanu
Že od nekdaj je v Števerjanu zahvalna nedelja o sv. Martinu. Če kdaj, se je bilo letos primerno zahvaliti za darove zemlje, saj so imeli naši vinogradniki izredno dobro letino. Letos je prišel iz Ljubljane p. Stanko Grošelj DJ, da bi vernike čim lepše pripravil na ta veliki praznik zahvale.
V četrtek 8. novembra se je najprej sestal s člani Župnijskega pastoralnega sveta. Z njimi se je dogovoril o načinu in razporeditvi duhovne obnove.
Drugi dan se je sestal dopoldne z otroki iz otroškega vrtca in osnovne šole, popoldne pa z mladino iz enotne srednje šole. Po večerni maši se je srečal s starši in imel z njimi razgovor o vzgojnih in pastoralnih problemih. Eden takih problemov, za nas zelo pereč, so duhovniški poklici. Gospod misijonar je bil mnenja, da bo mladina prisluhnila božjemu klicu le, če bo evharistično živela.
V soboto 10. novembra je bila maša za osnovnošolske otroke. Pri tem je bilo poudarjeno, da že oni lahko postanejo z molitvijo in dobrimi deli sodelavci pri obnovi župnije. Duhovna obnova je zajela tudi bolnike na domovih in v bolnišnici. Žal pa je ta dan izredno slabo vreme duhovno obnovo precej oviralo. Kljub temu pa se je po večerni maši zbralo nekaj mladih, ki so prisluhnili poročilu, kako se sedanja mladina v Sloveniji in po svetu poglablja v verskem življenju, kar naj bi se zgodilo tudi pri nas.
V nedeljo je bilo po obeh mašah izpostavljeno Najsvetejše, češčenje je trajalo do 15. ure. Sledila je zaključna pridiga, pete litanije Srca Jezusovega in zahvalna pesem. - t. č.
Mirnik
V petek 16. novembra popoldne smo pokopali našega znanega rojaka vaščana Janka Erzetiča, številna udeležba pri pogrebni svečanosti je pokazala, kako znan in spoštovan je bil pokojni v naši vasi in v okolici.
Janko je izhajal iz narodno zavedne družine in tudi sam ostal vedno navezan na svoj narod in jezik. Dočakal je 78 let, a je v življenju marsikaj hudega pretrpel, zlasti med vojno, ko je bil v boju proti Nemcem težko ranjen in še zadnji dve leti, ko ga je bolezen priklenila na posteljo.
Po značaju dober in prijazen je rad pomagal drugim. Zlasti trem zadnjim mir-niškim župnikom je vedno nudil svojo pomoč tako pri delih v ifarovžu kot v cerkvi. Vsi ti trije duhovniki, gg. Rijavec, Zorn in Žorž so iz hvaležnosti prišli spremljat Janka na njegovi zadnji poti in skupno z vaščani po slovensko molili ob njegovem grobu, da bi za vso dobroto in trpljenje prejel večno plačilo. Hčeram in sinu naj gre naše iskreno sožalje. - Vaščan
Pastirsko pismo jugosl. škofov o zaščiti nerojenih življenj
Pod naslovom »Veličina in veselje življenja« so jugoslovanski škofje izdali na zadnjem zasedanju 26. septembra pastirsko pismo o zaščiti nerojenih življenj, škofje se zavedajo, da govorijo o težavnem vprašanju, toda morajo o tem izreči besedo, če hočejo ostati zvesti svojemu poslanstvu. Pismo izzveni kot vabilo kristjanom in vsem ljudem dobre volje k razmišljanju o vrednosti človekovega življenja in kot poziv, da se zavaruje človekovo življenje od spočetja naprej.
Pismo v prvem delu obravnava krščanski pogled na življenje v luči božje besede in izročila Cerkve. V drugem delu pisma govorijo škofje o današnjem stanju varstva nerojenih otrok. Tretji del pisma pa obširno obravnava sedanja vprašanja ob splavu. V zadnjem delu pisma, ki vsebuje vabila in spodbude, škofje še enkrat priznavajo, da so vprašanja o splavu zapletena in da jim ni uspelo opisati vse njegove težine in daljnosežnosti. Mislimo pa, pravijo škofje, da bodo tisti, ki imajo posluh za duh evangelija in človeške vrednote, kljub temu slišali naš glas in doumeli, kaj nam je na srcu.
SKPD »MIRKO FILEJ« - GORICA
vabi na predavanje
O SLOVENCIH V ARGENTINI
Predaval bo g. Vinko Zaletel in pokazal vrsto zanimivih diapozitivov s svojega potovanja v preteklem poletju. Predavanje bo v Katoliškem domu v nedeljo 25. novembra ob 16.30.
Isti večer bo ponovitev predavanja v Štan-drežu, naslednji dan pa v Števerjanu.
★
Čestitke
Bivši članici pevskega zbora Mariji Jarc in možu Giorgiu Montiniju se je rodil sinček. Ob tej priložnosti izrekata družini čestitke in voščilo obilne sreče pevski zbor in društvo »Hrast« iz Doberdoba.
Iz Slovenije
Prva publikacija Inštituta za zgodovino slovenske Cerkve
V	Ljubljani je Inštitut za zgodovino slovenske Cerkve na tamkajšnji teološki fakulteti izdal svojo prvo publikacijo »Ac-ta Ecclesiastica Sloveniae«. Je to prva številka zbornika, ki naj bi občasno objavljal vire za zgodovino Cerkve na Slovenskem.
Razprave so prispevali: p. Metod dr. Benedik objavlja inštrukcijo papeža Klemena VIII. papeškemu nunciju v Gradcu G. de Portia za obnovo katoliške vere na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem; dr. France M. Dolinar objavlja vrsto dokumentov v zvezi z ljubljanskim škofom Janezom Karlom Herbersteinom. Velja opozoriti predvsem na opravičilno pismo, s katerim bi moral ljubljanski škof preklicati svoje znamenito pismo iz leta 1782; prof. Bogo Grafenauer prispeva z objavo spomenice salzburškega nadškofa Tharno-czyja dragocen dokument o narodnostnih vprašanjih ob preureditvi lavantinske škofije na Štajerskem leta 1859; msgr. Ivan Škafar je pa objavil vrsto dokumentov o jezuitskih misijonih v Prekmurju v času katoliške obnove (1609-1730).
To prvo publikacijo Inštituta za zgodovino slovenske Cerkve priporočamo tako duhovnikom kot laikom. Cena izvodu je 200 Ndin.
Papeževa zahvala za darove slovenskih romarjev
Kardinal Casaroli, državni tajnik v Vatikanu, je poslal ljubljanskemu nadškofu Pogačniku pismo, v katerem se mu v papeževem imenu zahvaljuje za množično slovensko romanje sredi oktobra in za vse darove, iki so jih romarji poklonili papežu. Med drugim je v pismu kardinal zapisal tudi tole: »Prosim te, da se zahvališ škofom Cerkva v Mariboru in Kopru ter vodstvu romanja, kakor tudi vsem vernikom, ki so se udeležili romanja v Rim. Izroči jim zahvalo njegove svetosti ter apostolski blagoslov, ki jim ga z vso ljubeznijo podeljuje.«
Naj omenimo, da se je sv. oče zahvalil tudi tržaškemu škofu za romanje v začetku septembra in za darove, ki jih je od romarjev prejel. Posamezni darovalci so celo prejeli osebno zahvalno pismo državnega podtajnika. Tako npr. tudi čebelar iz Ricmanj za podarjeni med.
★
Janko Jezovšek privablja nemške otroke
Vsem je znana zgodba o grdi mali rački. Pred časom so jo uglasbili in z njo je gostoval lutkovni oder iz Maribora v Frankfurtu, oddajala jo je tudi RTV Ljubljana. Sedaj pa jo je za posebno izvedbo pripravil Janko Jezovšek za nemške otroke, ki pri igri sami sodelujejo. S predstavo Opera Mobile nastopa po različnih nemških mestih; v tej predstavi so poleg omenjene zgodbe o grdi rački tudi druge predstavitve npr. otroška opera »Kazimir-Jaro-mir«, Glasbena delavnica, Crepitaculum in še kaj. Mlado občinstvo samo sodeluje pri dogajanju na odru, kar pomeni bistven napredek in duševni razvoj in sproščenost otrok. Otroci pri igri odgovarjajo, pripovedujejo, pojejo.
Janko Jezovšek živi v manjšem mestu Herrenberg pri Stuttgartu (švabska oz. zvezna dežela Baden-Wurtemberg). Janko Jezovšek, Weingartenstr. 43, D - 7033 Herrenberg 2.
N. N., Oslavje: za Alojzijevišče, za lačne Vietnamce, za skupnost Družina-Opčine in za misijone po 3.000 lir.
N. N., Oslavje: za misijone, za cerkev v Pevmi, za Zavod sv. Družine, za lačne po svetu in za širjenje vere po 5.000 lir.
Za lačne otroke: Pevma 100.000; M. S., Gorica 5.000 lir.
OBVESTILA
Seja Združenja cerkvenih pevskih zborov
na Goriškem bo v ponedeljek 26. t. m. v Katoliškem domu ob 20.30. Vabljeni vsi organisti in še posebej tisti, ki vodijo mladinske zbore. Pridejo naj s sporedom pesmi za Malo Cecilijanko.
Ob 25. obletnici smrti msgr. Ivana Trinka bo v organizaciji kulturnega društva »I. Trinko« v soboto 24. novembra ob 15. uri v Čedadu na sedežu omenjenega društva odkritje Trinkovega doprsnega kipa. Eno uro kasneje pa bo v atriju srednje šole v Špetru svečana proslava. Pozdravili bodo župan iz Sovodenj pod Matajurjem, kamor spada vas Trčmun, predstavnik deželne u-prave in videmski nadškof Alfredo Batti-sti. Slavnostni govor bo imel prof. Marino Qualizza. Sledila bo kulturna prireditev, na kateri bodo nastopili zbori »Planinka« iz Ukev, »Pod lipo« iz Barnasa, Goriški oktet iz Nove Gorice in »Rečan« iz Les.
Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja v Gorici in Trstu. To gledališče bo nastopilo v torek 27. novembra ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici z igro Ivana Cankarja »Lepa Vida«. Igra je za goriški abonma. V Kulturnem domu v Trstu pa bodo predstave: v sredo 28. nov. ob 16. uri red H in I; v četrtek 29. nov. ob 20.30 red D in E; v petek 30. nov. ob 20.30 red A; v soboto 1. dec. ob 20.30 red B in F; v nedeljo 2. dec. ob 16. uri red C in G. Ker je bilo treba združiti nekatere abonmaje, uprava SSG v Trstu naproša abonente reda B, C, F in G, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu od srede 28. novembra od 10.30 do 12.30 (vsak delavnik) ali eno uro pred pričetkom predstav.
Društvo slov. izobražencev v Trstu, ul.
Donizetti 3 vabi na večer, posvečen tržaškemu in vseslovenskemu romanju v Rim. Govorila bosta urednik »Družine« dr. Drago Klemenčič in dr. Lojze Škerl. Začetek ob 20.15.
Premiera igre »Neznani Benečan«, ki jo
je spisal Giuseppe Berto bo v Kulturnem domu v Trstu v petek 23. novembra ob
20.30.	Igra je izven abonmaja. Istotam bo v soboto 24. novembra ob 19.30 komedija Mihaila Bulgakova »Ivan Vasiljevič«, v torek 27. nov. ob 19. uri pa igra Etbina Kristana »Kato Vrankovič«.
DAROVI
Za tiskovni sklad Katol. glasa: Klara Komjanc-Černic, Gorica 15.000 lir.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: Olga Bavdaž, Gorica, namesto cvetja na grob Ade Cej iz Trsta 10.000; H. V. v spomin Matija Orel 10.000; M. D. za popravilo orgel 20.000; N. N. ob 12. obletnici smrti g. Jožeta Vidmarja 10.000 lir.
Za Alojzijevišče in Zavod sv. Družine: župnija Štandrež ob zahvalni nedelji več vrst lepe zelenjave, krompirja in drugega sočivja.
Za Zavod sv. Družine: župnija Sovodnje ob zahvalni nedelji nekaj zelenjave, sadja in peciva; Klementina Ušaj v spomin s. Celestine 50.000 lir.
Za cerkev na Peči: družina Čevdek, Peč 4 namesto cvetja na grob Bruna Gerion
25.000	lir.
Za cerkev v Rupi in na Peči: učiteljice in katehet osnovne šole v Rupi namesto cvetja na grob Albine Berlot 96.000 lir.
Ljubljanska TV
Spored od 25. nov. do 1. dec. 1979
Nedelja: 12.35 Popoldanska oddaja: Botanik, dok. film; Mehiška srečanja; šport; Pot do plemstva, angleški film. 20.00 Naša leta, nadalj. 21.10 Svet na razpotjih.
Ponedeljek: 17.20 Živa pesem: Madžarska. 17.35 Botanik. 18.45 Mladi za mlade.
20.00 Kavkaški ujetnik, drama. 21.15 Kulturne diagonale. 22.10 Kratek film.
Torek: 15.55 Palčki nimajo pojma. 16.25 Hokejski turnir. 20.55 človek hoče navzgor, nadalj. 21.50 Komorna glasba.
Sreda: 17.35 Z besedo in sliko. 17.50 Potovanje v deželo lutk. 18.45 Zbor »Srečko Kosovel«. 20.55 Čudoviti možje s kamero, češkoslovaški film.
Četrtek: 9.05 Pihalni orkestri. 9.45 Pegam in Lambergar. 10.05 Zlati brat. 11.30 Pevski zbori. 13.50 Rokometni turnir. 15.00 Aljaska. 15.50 Jakec in čarobna lučka. 16.35 Otroška oddaja. 20.00 Naši velikani. 20.45 Glasbene miniature. 21.00 Okupacija v 26 slikah.
Petek: 15.20 Zlati cekin. 16.20 Jozia - de-legatkina hči. 17.25 »Orfeum« strička Bra-nina. 17.40 Raznašalci časopisov. 21.00 Pe-trocelli, film. 21.55 Slaba druščina, film.
Sobota: 14.45 Izzovi volka, angleški film. 15.45 Rokomet Radnički: Stimca (ženske).
17.00 Košarkarsko prvenstvo. 18.40 Naš kraj. 20.00 London je moj, nadalj. 20.55 Žehtnik. 21.30 Gerardove pustolovščine.
t Mo Trst A
Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9; Trst 103,9.
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19.; kratka poročila ob
11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 25. nov. do 1. dec. 1979
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Poslušali boste. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Pregled slov. tiska v Italiji. 11.05 Mladinski oder: »Psiček v prepadu«. 12.15 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 »Mesečnik«, radijski variete. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 8.10 Jutranji almanah. 9.05 Iz naših oddaj. 9.45 Socialna problematika. 10.05 Koncert. 11.35 Zakonski tandemi.
12.00	»Mesečnik«, ponovitev. 13.15 Seghizzi 1979. 14.10 Otroško okence: »Zdaj zapojmo!« 14.30 V. Bartol: »Alamut«. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.05 Mi in glasba. 18.00 Kulturna kronika.
Torek: 8.10 Literarna matineja. 9.05 »Mojega očka sina čaka sijajna bodočnost«.
10.05 Koncert. 11.35 Vam še ugajajo? 12.00 Kulturno pismo, ponovitev. 14.10 Odraslim prepovedano! 15.00 Rezervirano za... 15.35 Doba kantavtorjev. 16.00 Kulturne rubrike.
17.05 Jugoslovanski skladatelji. 18.00 Kulturna kronika. 18.05 »Zvezde so večne«, izvaja Radijski oder.
Sreda: 8.10 Jutranji almanah. 9.05 Iz naših oddaj. 10.05 Koncert. 11.35 Umetnice jazza. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.15 Naši zbori. 13.45 Instrumentalni solisti. 14.10 Odprimo knjigo pravljic. 14.30 V. Bartol: »Alamut«. 15.00 Paleta orkestrov. 15.35 Nove plošče. 16.30 Jugotonov expres. 17.05 Mladi izvajalci. 17.25 Slavni pevci. 18,00 Kulturna kronika.
18.05 Kulturni prostor.
Četrtek: 8.10 Vprašanja sodobne družbe.
9.05 »Vlaka za Srbijo«, drama. 10.05 Koncert. 11.35 Jugoslovanski pevci. 12.00 Mikrofon v razredu. 14.10 Otroško okence: »Tomi na obisku«. 14.30 Na goriškem valu. 15.00 Mladi pisci. 15.35 Rock revival. 16.00 Glasbeni trenutek doma in drugje. 17.05 Skladbe z nabožno tematiko. 18.00 Kulturna kronika. 18.05 Kulturni prostor.
Petek: 8.10 Iz sveta folklore in ljudskega izročila. 10.05 Koncert. 11.35 Domače popevke. 12.00 Kulturni prostor. 12.30 Pesmi brez besed. 13.15 Cecilijanka 79. 14.10 Kje je napaka? 14.30 V. Bartol: »Alamut«. 15.10 Po končani univerzi. 15.35 Popularnih deset. 16.00 Mikrofon v razredu, ponovitev. 16.40 S pesmijo po svetu. 17.05 Mi in glasba. 18.00 Kulturna kronika. 18.05 Kulturni prostor.
Sobota: 8.10 Sobotni trim. 9.05 »Helikopter«, radijska igra. 10.05 Koncert. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 12.30 Pesem poje o... 14.10 Otroško okence: »Iz zakladnice slovenske mladinske literature«. 14.30 Vse lepo, vaš Peter! 16.30 Poslušali boste. 17.05 Mi in glasba. 18.00 Kulturna kronika. 18.05 »Simba«, igra. 18.45 Vera in naš čas.
Za cerkev v Mavhinjah: N. N. namesto cvetja na grob Jožefe Klarič iz Cerovelj 7.500 lir.
Za cerkev na Opčinah: Pepka in Mario Dolenc v spomin prijatelja arh. Pija Ulian 10.000; N. N. 10.000; Danieli-Daneu Ruggero v spomin pok. mame Marije Lozar 50.000; družina Cvelbar Jelka in Peter v spomin na Mitkota 30.000; Čuk Riko in Stanka 50.000; razni 21.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor z Opčin: Francka Peršič 10.000 lir.
M. F., Trst: za Sveto goro 25.000, za kapelo bi. p. Leopolda v Domju 25.000, za Marijanišče 10.000 in za misijone 10.000 lir.
Za mirensko cerkev: Franka Žgavec namesto cvetja na grob Venčka Budina
10.000 lir.
Za slovenske misijonarje: Cilka v spomin pokojnih v družini 10,000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine,
14.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
£a vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo