Soseda Razumnika praslcere~ a Poljudno navodilo z o oskrbovanje prasičev . Nemški spisal dr. L. Steuert, kr. profesor na kmetijski akademiji v Weihcnsteplianu . Preložil in priredi l Gustav potovalni učitelj za KI anjsko . 44 podob. /I\ Druga izdaja. LJUBLJANA 1909. Izdala in založila e. kr. kmetijska družba kranjska . Tisk J . Blasnika naslednikov . Kazalo. I. Uvod ~ ~ Premlada je 2 N. Doječa svinja nima mleka. 6 IV . Nauk, kako se na zobeh spozna prasičja starost 1 0 Y. Kako je ravnati z mladimi prasiči, ki bodo za pleme 1 2 VI. Od razuma je zavisna sreča pri prasičereji 1 7 VII. Sosedov vzoren svinjak 2 0 VIII. Skrb za zimske prasiče. 26 IX. Tekališče za prasiče ' 2 9 . X. Pomen paše za prasiče 3 4 XI . Kakšni bodo plemenski rasiei 2 6 'XII . Plemenski prasiči morajo biti zdravi 4 1 XIII. Ktere lastnosti naj imajo plemenske svinje i n kterih naj nimajo . O podedovanju pri Živino reji ' .' .' 44 XIV. Snaga in solnce ' 47 XV. Redka kima je slaba krma 5 1 XVI. Važne opomnje pri krmljenju prasičev 5 5 XVII. Zakaj svinja izvrže . . 59 XVIII. Zakaj svinja ne donese 63 XIX. Trut ali izstop maternice 66 XX. Pomoč pri porodu svinje 71 XXI. Krč breje svinje ' 7 5 XXII. Porodna vročina svinje 7 7 XXDL Nerodna mati ' 0 1 XXIV. Hudobna mati in vzreja prasičkov z mačeho 84 XXV. prasički z ostrimi zobovi delajo svinj i bolečine 89 XXVI. Kako je krmiti doječo svinjo in kako je ravnat i znjo".' ' ". '. ' . . . . 91 XXVII. je ravnati z doječo svinjo in epWski prve XXVIII. Odstavljanje pujskov 9 6 XXIX. Skopljenje ali rezanje mladih prasičev 9 8 XXX. Skopljenje starejših mrjascev . . . 10 0 XXXI. Kako je ravnati z mladimi rnrjaščeki, ki bodo za pleme 10 2 XXXII. Mršavi in osiveli pujski . 10 3 XXXIII. Prasiček ne uspeva in hujša, če ima noter za krivljeni okli . . 10 8 XXXIV. Sajasti prasički 11 1 XXXV Driska sesajočih aslčko 11 5 XXXVI. Kile v dimljah 11 8 XXXVII.Kile na popku . . 120 XXXVIII. Prasiči z mehkimi kostmi •. 122 XXXIX. Zdravljenje izvinjenih in zlomljenih prasičjih nog 12 9 XL. Jkrasti prasiči in nevarnost odprtih stranišč n a kmetih 13 0 XLI. Trihine v prasičih ter škodljivost podgan v svinjaku 13 9 XLII. Prasičja kuga 1 4 3 XLIII. Prasičja rdečica in nje zdravljenje s cepljenjem • 15 0 Vsebina 15 4 Predgovor k drugi izdaji. Slovenski prevod dr . L. Steuertove knjige »Soseda Razum nika prasičereja« je l . 1904 . izšel v »Kmetovalcu», kjer ga je bral o na tisoče gospodarjev. Ponatis tega spisa je potem izšel kot IV. zvezek »Kmetijske knjižnice«, ki jo izdaja c . kr. kmetijska družba kranjska, in je tudi tako hitro pošel, da je bilo treb a misliti na drugo izdajo. To je dokaz, kako všeč je slovenskim gospodarjem ta poljudni spis o prasičereji . Prelagatelj je ime l večkrat priliko slišati in videti, koliko dobrega je spis Umil v prid povzdige naše prasičereje . Druga izdaja je v besedilu neizprernenjena, pač pa je nanovo pridejano abecedno kazal o vsebine, ki bo bralcem gotovo dobrodošlo, zlasti kadar žele nagl o najti v knjigi odgovor na kako vprašanje, ki se tiče prasičereje . Med tem časom je izšel tudi hrvaški prevod te knjige, prireje n po slovenski izdaji, ki je izredno ugajal. Prof. dr. L. Steuerta poljudni nemški spisi o živinoreji, ki jih je c. kr. kmetijska družba kranjska objavila kot soseda Razumnika nauke, so danes med Slovenci splošno znani, zato naj se prelagatelju ne šteje v zlo, če se v imenu Slovencev hvaležno spominja vrlega kmetskega učitelja dr. Steuerta, ki mu j e bil drag tovariš in prijatelj, a ga je rana smrt nedavno položil a v hladni grob. Slovenski kmet se pa ravnaj po dr. Steuertovem geslu : »Srečo v kmetijstvu d ela razum !« Prelagatelj . V Ljubljani, meseca aprila 1909 . Uvod . Razumnikova kmetija je danes najlepša v vasi i n njegovo gospodarjenje je zgledno . Temu ni bilo vedn o tako. Rajni Razumnik je bil kovač . Rokodelstva se j e izučil na domu, in ker je prišla takrat naredba, d a smejo konje kovati le kovači, ki so obiskovali podkovsk o šolo, so ga dali starši bolj ali manj prisiljeni v podkovsko in živinozdravniško šolo kmetijske družbe v Ljubljani. Ta šola je bila sreča za starega Razumnika . V tej šoli se Razumnik ni naučil le konje kovati i n živino zdraviti, naučil se je tudi boljših kovaških del, kakršnih kmetski kovači ne znajo, in kar je glavn a reč : vodja podkovske šole dr . Bleiweis je znal vzbudit i pri svojih učencih zmisel za napredno kmetovanje te r umno živinorejo, in zlasti Razumnika so te reči posebn o zanimale. Z veliko vnemo je prebiral »Novice« in je pazno sledil kmetijskim poskusom in sadjarskim opravilom, ki so se vršila na kmetijskem preskušalne m dvorcu tik podkovske šole . Po dovršeni šoli je šel nekoliko na tuje, potem pa k vojakom, in kamor je priše l v tuje dežele, povsodi se je zanimal za kmetijstvo te r iskal, kaj bi bilo posnemanja vredno za domače kmetovanje. Po smrti svojega očeta je prevzel domačo obrt in malo kmetijo. Kmalu je zaslul daleč naokrog kot izboren kovač in vešč živinozdravnik. Trezen in varčen , kakor je bil, je zaslužil in prihranil veliko, a vse prihranke je porabil za zboljševanje in razširjanje svoj e kmetije. Razumnik je dobro vedel, d a s e ima z a h v a liti svojim uspehom poleg pridnosti i n varčnosti v prvi vrsti svojemu šolanju, zato je v tem zmislu vzgajal tudi svoje otroke, in naj 2 starejšega sina, ki mu je namenil svojo kmetijo, j e dal v deželno kmetijsko šolo na Grm . Ko je stari Razumnik umiral, je vedel, da pride njegov dom v prav e roke, in ni se motil . Razumnik je zgleden gospodar . On pa ne deluje le zase, temveč je vedno pripravlje n pomagati tudi svojim sosedom . »Samo nesrečo in jezo imam s svojo prasičerejo . Prasički ne uspevajo. celó ne pozimi. Strežem in krmim kakor drugi, a nimam drugega kakor stroške, jezo in slednjič prazen žep . << Tako toži marsikteri prasičerejec v vasi svoji m sosedom ; ti ga poslušajo ter svetujejo to in ono . Pravega nihče ne ve, in zato ostaja vse pri starem. Edin o sosed Razumnik vselej pravo pogodi. Kaj svetuje Razumnik svojim sosedom gled e prasičereje, ki se v tej stroki izvrstno spozna, to je popisano v tej knjižici . Ce bereš, dragi bralec, Razumnikove nasvete, ti bo to tolike koristi, kakor sosedom v vasi, ki jim govori dobri sosed . Premlada je. Kopitar je danes silno čemeren. Mlada svinja angleškega plemena, prvesnica, k i jo je drago plačal, je storila danes zjutraj . Storila je samo šest prasičkov, in še od teh s o trije takoj poginili. Ostali trije prasički so majhni in slabotni, in ede n je tako reven, da se komaj giblje . Kopitarjeva hčerka je mladim prasičkom postlal a v jerbasu na seno ; dva sta kobacala po senu, tretj i se je pa boril s smrtjo . »No, lep uspeh,« je rekel Kopitar ; »za drage denarj e sem kupil to plemensko svinjo — žlahtno svinjo, kako r pravijo ; razen nje sem kupil tudi enakega in drageg a mrjasca, in kaj imam od tega? V jerbasu sta dva cvileča revčka, eden se steguje in na gnoju leže trij e mrtvi! Svinja pa leži na stelji, kakor bi tudi hotela poginiti. To je pričetek ! Resnično, lep pričetek, ki velik o obeta! In k tej nesrečni prasičereji mi je svetova l prebrisani sosed Razumnik, ki vse Vé.« Kopitar stopi k svinji in jo sili na noge . Počasi in klavrno se ta vzdigne. Vime ji prazno in velo do l visi. »Mleka tudi nič nima,« toži Kopitar, čigar nevolj a se je vnovič zbudila. »Za dva žlahtna prasička te velikosti bo menda vendar dovolj mleka,« pristavi v šali. Klavrn a in počasi gre svinja h koritu, kamor j e hči pre d nekterim i urami dejala krme : posnetega mleka, ne kaj zdrobljenega ječmena in par kuhanih in zmečkanih krompirjev. Svinja naj prej stika po krmi in prične po tem živah neje žreti Podoba I. shlajeno a a' kleščnika, b b' srednjika, c c' menjana krajca» d d' menjani okli. (Mleeniki v c c' krmo. in d d' še niso izpadli.) Prasič s takim » Iz-zobovjem je 8 do 9 mesecev star + prazni ko rito,« pravi Kopitar hčerki, »in prinesi malo kuhaneg a mleka!« Dekle uboga, in kmalu prinese v loncu kak a dva litra kuhanega mleka. Z velikim tekom je žival posrkala skoraj vse mleko. To je bilo Kopitarju všeč . »Poginila menda še ne bo,« pravi . »Tek ima še. Če pa pride mleko v vime, to je drugo vprašanje . No, dva prasička bo že preživila. « »Sedaj je tudi četrti prasiček mrtev,« zaklič e dekla, ki je stala ob jerbasu. l * Kopitar ne reče nič, prime mrtvo žival in jo vrž e na gnoj k drugim. Potem vzame vile in zagrebe v gnoi male poginule revčke. Vrnivši se v hlev, vzame ostala prasička iz jerbasa ter jih dene k svinji, ki se je zopet zarila v steljo. Cvileča prasička najprej nista razumela, kaj hoče Kopitar. Kolikorkrat jih je dejal k seskom, tolikokrat sta ušla. Povsod sta vohala po materi, na ušesih in na rilcu, za seske pa vendar nista hotela prijeti . Kopitar in dekla sta se gotovo pol ure trudila, , preden sta prasička prijela za seske in počasi razumela , kaj se od njih hoče. Veliko mleka seveda iz veleo-a vimena ništa mogla dobiti, zato sta kmalu nehal a sesati ter sta zlezla pod slamo . Nato poskusi dekla seske izmolsti, a priteklo j e le nekaj kaplic mleka. »Morda bo opoldne več mleka,« meni Kopitar i n gre iz hleva. Opoldne gre zopet v hlev, in sicer v spremstv u soseda Razumnika, ki mu je to pleme nasvetoval . Prasička sta zopet nemirna, cvileča okoli tekala, ali pa se skrivala v slami ; na svinji istotako ni bil o spoznati nikake izpremembe . 1?ač je prišla svinja nekoliko živahneje h koritu , ko so ji dali kuhanega mleka in parjenega krompirja . Mleka je nekoliko posrebala, drugega se ni doteknila . »To je moj tako hvaljeni žlahtni prasič,« začn e zbadljivo govoriti Kopitar. »Denar je kar proč vržen . Plemenska vrednost teh živali se mi je tako hvalisala , in kaj imam sedaj? Dva revna prasička z materjo, k i jih bo komaj mogla preživiti. Sleparstvo, pravim, samo sleparstvo je to novo pleme . Žal mi je le denarja, k i sem ga zastonj proč vrgel . « Sosed Razumnik najprej molči . Mirno gleda svinjo, ki se je zopet zarila v steljo. »Koliko je stara svinja?« vpraša čez nekaj časa . »Mislim, da je še zelo mlada. Jaz sem tudi iz isteg a gnezda kupil dve prasici, ki pa še danes tekata me d mladiči, ter jih pripustim, kadar se bosta prihodnji č bukali ; to bo bržkone prihodnji teden .« »To ne more biti, da so tvoji prasiči iz isteg a gnezda kakor moja svinja,« odgovori Kopitar. »Sicer ne vem natanko za njeno starost, menim pa, da je leto stara. Saj je velika kakor letnica. Gospodar, ki mi jo je prodal, je rekel, da se bo smela kmalu plemeniti , kajti je zelo razvita. Imel sem jo takrat za 7—8 mesecev staro . « »Poglejva, kaj pravijo zobje,« odvrne Razumnik . »Menim, da se ne motim ta svinja in tudi moji, ki jih sedaj pripustim, so iz istega gnezda . « Razumnik stopi k ležeči svinji ter ji s pomočj o Kopitarja nekoliko privzdigne gornjo ustnico, kar n i tako težko pri ležeči in onemogli živali . »Svinja je sedaj dobro 9 mesecev stara,« razlag a mirno sosed, »in je sedaj že storila. Bila je torej sam o 51/2 meseca stara, ko se je oplemenila. Kopitar, pri tej starosti nisi smel pričakovati kaj boljšega. « »Na čem pa poznaš, da je prask šele 9 mesece v star?« vpraša neverno Kopitar . »Zdi se mi, da nima š prav.« »Sem poglej i« ga zavrne sosed . »Svinja je vrgla v zgornji in spodnji čeljusti ob a krajca kakor tudi okli. « »Prasič namreč prične menjavati mlečne zob e okoli osmega meseca. Navadno prvi izpade krajec v spodnji čeljusti (glej pod. l .), temu sledi oklo (čekan) v zgornji čeljusti, in kmalu za tem oklo v spodnji čeljusti. Slednjič se menja zgornji krajec .« »To je precej zamotana reč,« meni Kopitar ; »kar si mi sedaj povedal o menjavi prasičjih zob, ni tak o ]ehko zapomniti . Pri konjih se prav dobro spoznam i n tudi pri govedi, a pri prasičih se dosedaj še nise m brigal. Pra,siči so pa tudi uporni in jih je težavno preiskovati. « »To je pač res,« odgovori sosed. »Vzlic temu gre vendar starost prasičev presojati po zobeh . Pravo presojanje prasičje starosti je prav važno pri plemenski h .Živalih, zlasti pri mrjascih . Ce kupim prasiča kakega rastnega plemena, ki ima 6 mesecev, je stot težak ; torej je taka žival več vredna in bolj prikladna za rej o kakor druga, ki doseže to težo šele z 10 ali 11 me 6 seti . Posebno važno je pa vedeti starost kupljeni h svinj, ki še niso bile pripuščene. To ni vse enako, če pripustim krepko doraslo svinjo s 5 1/2 meseca, ali pa z 9—10 meseci. Če pripustim tako rastno svinjo, ki je s 51/2 meseca že izredno velika, pote m se zgodi kakor se je s tvojo svinjo. Storil a bo malo revnih pujskov, in š e od teh polovico mrtvih. Pre zgodaj pripuščena svinja za ostaja tudi v rasti, in ni ve č za dobro rejo. Taka žival z a vedno zaostane. Ce se pa pri takih svinjah čaka s pripuščanjem d o 9. ali 10. meseca, potem se pa vzgoj e imenitne plemenske svinje, ki skotev a ' G mladiče, da je veselje. Prasičja vnanjost nikdar ne kaže starosti, teža tud i ni merodajna, zato ostane le pregledovanje zobovja. Seveda je potrebna vaja in skušnja . « »Ce ni pretežko, potem bi se tem u rad priučil,« odgovori Kopitar, ki j e moral sosedu prav dati. »Malo truda se ne bom strašil,« pristavi končno . »Pridi popoldne k meni,« prav i Razumnik ; »ravno danes utegnem, i n v mojem svinjaku j e dovolj živali za razkazovanje . « »Prav gotovo pri dem,« zagotavlja Ko pitar, ki je že davn a želel videti Razumni- Podoba 2. kovo p rasičere j o, a si Kavčukova cev s ploénatim dosedaj ni upal nadle lijem . govati bo atega soseda.. III. Doječa svinja nima mleka. »Kaj naj pa sedaj naredim s ponesrečeno svinj o in z obema napol mrtvima pujskoma?« vpraša Kopitar .. »Pujska bi vendar hotel rešiti bi tni tudi ne bilo prav, če bi moral zaklati shujšano doječo svinjo . Ko b osta pujska odstavljena, ju opitam, če bo šlo, potem dobim vsaj nekaj visoke nakupnine nazaj . « »Klati pač ne bo treba,« pojasnjuje sosed. »Svinja je res zelo slaba. Porod je menda dolgo trajal. Koliko časa je pa preteklo od skotenja prvega pujska d o zadnjega ? « »Prvi pujsek je prišel zvečer ob desetih na svet, « pravi Kopitar, »in peti ob štirih zjutraj, a ob šestih s e je pokazal še en mrtev pujsek. « »Potemtakem je trajal porod 8 ur,« odgovori sosed , »potem pač ni čudno, da je uboga žival sedaj slaba . Poglejva kako je z mlekom ! « Razumnik gre k ležeči svinji ter skuša pomolsti . Tenak curek mleka brizgne iz seska . »Nekaj mleka je že,« pomirljivo pravi Razumnik . »Bomo že poskrbeli, da ga bo več. Kako pa svinja žre?« »Nič kaj dobro,« pravi Kopitar. »Kak poldrugi liter mleka je popila, drugega pa ne mara . « »Bomo videli, kaj se dá narediti,« odvrne sosed. »Mleko torej jé. Poskusiva sedaj z_ zdrobljeni ovsom, Daj, naroči par perišč takega ovsa, malo otrobov in a par Tičic soli ! « -Dekla brzo prinese vse naročeno . Razumnik ponudi ležeči svinji slano mešanico i z ovsa in otrobov v plitvi posodi . Svinja poskuša jesti, a kmalu preneha. Potem ponudi še enkrat žlico soli, pomešane z otrobi. To je svinji že nekoliko bolje teknilo. »Kaj pa pomaga sol bolnemu prasiču,« začuden vpraša Kopitar. »Še nikdar nisem videl s soljo zdravit i prasiča, ki ne žre. Tauberjevo sol sem že dajal za zdravilo , a o soli sem celo bral, da je za prasiča strupena . « »etike množine soli res prasič ne prenese,« odvrne sosed. »V-tem slučaju je pa solkoriš-n-a-. Vs-red prerane brejosti je bila svinja že samaodsebe oslabljena , a dolgo trajajoči porod jo je še bolj oslabil . Oslabljenj e se pa tiče tudi prebavil. Če daš živali nekoliko soli , potem ta draži žleze, ki izcejajo prebavilne sokove in. 8 tako pospešiš tek . Na drugi strani pa nekoliko soli, recimo slaba žlica, dela žejo, ki žival sili piti. Zato borno pozneje dali svinji posnetega mleka, ali pa pinjenca . « No, na tak način se pa prasiči lehko prisilij o jesti,« veselo vzklikne Kopitar . »Zdi se rni, da to tud i moji svinji pomaga. « Razumnik je medtem še enkrat ponudil svinji zdrobljenega ovsa in soljenih otrobov . To pot je živa l Že veliko zaužila ; sedaj je imela gotovo že žlico sol i v sebi. »Za enkrat naj bo dovolj,« razlaga Razumnik. »Sedaj poskusiva s pijačo. Pošlji na moj dom po lite r pinjenca. « Na Kopitarjevo povelje prinese dekla kmalu zahtevano mleko . Videlo se je, da ta pijača prija slabotni in boln i svinji, ki je hlastno popila ves pinjenec . »Prasič je bil žejen vsled slanih otrobov,« prav i srnehljaje sosed. »Menim, da bo prebavljanje kmalu v redu. Tudi mleka bo jutri več .« »Ali bi ne kazalo seske s kako rečjo odrgniti, d a bi mleko bolje vanje šinilo,« vpraša Kopitar. »Nekoč sem nekaj takega bral, a se natančno ne vem spominjati . « »To bi ne škodovalo,« meni sosed . »Tako drgnjenj e in stiskanje v bližini mlečnih Žlez povzroča močnejš i pritisk krvi, kar vsekako pospešuje tvorjenje mleka. S takim trenjem se mi je že posrečilo tok mleka izdatno pospešiti . « »Sčim naj pa trem ?« vpraša Kopitar. »Dorn a imam žganje, jenih in olje. « »Jesih in olje nista za to,« odgovori Razumnik, »dočim je žanje, zlasti tropinovec, pomešan s soljo , takQzvano francosko žganje, zelo umestno . Trenje s žganjem vpliva ' oživljajoče in dražeče na kožo in pospešuje pritok krvi . « Ko je Kopitar donesel kozarec Žganja, sta šl a moža na delo ter sta svinji krepko trla vime in seske . Vsega tega pa svinja ni rada pustila, kajti vsled zaužite krme se je okrepila. 9 Razumnik pravi, da se zlepo več doseže kakor s silo, zato najprej popraska svinjo po hrbtu . To je svinji prijalo in je mirno obležala. Počasi prime tudi za seske . Svinja je sicer parkrat zakrulila, a se ni več zoperstav ljala. Na ta način sta moža krepko otrla z žganjem seske in vime na desni strani, in potem tudi na drugi strani. »Tako, za danes bodi dovolj,« meni Razumnik. »Sedaj dajva mir materi in mladičem. Zvečer daj še enkrat posnetega mleka ali pinjenca. ue hočeš, pri meni vsega lepko vzameš.« »Kaj naj doječi svinji še dajem? Ktera krm a mlečnost najbolj pospešuje ?« vpraša še enkrat Kopitar . ?Zapomnim s i to tudi za bo- doč'i nost, kajt e večkrat se mi je prepetilo , da doječe svinje niso imel e skoraj nič mleka.« . Najboljš a krma- za po speševanj e mlečnost i Podoba 3. d o j e č i h a sta mlečni okli in krajnika . sv inj je zdrobljen oves, in sicer kuhan, poleg teg a zdrobljen ječmen, krompir in posnet o mleko ali pa tudi pinjenec. Srne se dajat i tudi po nekaj pese,« odgovori Razumnik . »Imaš kaj korenja v kleti? « »Korenja sem letos veliko pridelal,« odgovor i Kopitar. »Potem daj svinji vsak dan precejšen delež korenja , kuhanega ali sirovega,« pojasnjuje sosed. »K oren j e prav posebno povzdiguje mlečnost do ečih s v i n i.« e bo treba, moreš jutri dati svinji še enkra t majhno nnožino soljene zmesi iz ovsenega droba i n — 10 otrobov ; sicer pa utegne svinja do jutri biti že bolj ješča. Pazi pa, da svinja ne bo zaprta! Ce se pa vendar zapre, vzemi za prst debelo kavčukovo cev, vtekni vanjo na enem koncu pločnat lij (glej podobo 2 .), drugega pa porini v mastnik. Skoz lij vlij v mastnik 1 do 2 litra mlačne milnice. Nato se žival gotovo kmalu izdatno iztrebi. Upajmo, da tega ne bo treba, kajti pinjenec zaprtje že prepreči . « Pri teh besedah se sosed poslovi, a Kopitar spremi svojega dobrega svetovalca do ceste ter m u obljubi priti po kosilu k njemu, da se pouči, kako je n a zobeh spoznati starost prasičev . IV . Nauk, kako se na zobeh spozn a prasičja starost. Popoldne je Kopitar pravočasno prišel k Razumnikovim. Moža sta šla takoj v svinjak, kjer je bilo 12 plemenskih svinj, mrjasec in nekaj mladičev . Že na potu v svinjak pravi sosed : »Na zobeh spoznati starost prasičev ni nič težko, čeprav se prasičji zobje drugače razvijajo kakor n . pr. konjski, govej i ali ovčji . « V svinjaku Razumnik nadaljuje : »Predvsem si zapomni, da pujsek najprej dobi krajnike in okla. To moremo videti pri tehle pujskih, ki so včeraj prišli na svet.« Razumnik vjame pujska, ki je pač silno cvilil i n otresal, ter ga rahlo položi na levo roko in mu z desnico nekoliko odpre ustni. »Poglej spodaj in zgoraj ima na vsaki strani dv a kakor igla ostra zoba (pod . l)! Ti zobje niso konci čeljusti, temveč bolj zadaj . Kleščniki in srednjiki torej ne morejo biti, kajti ti stojijo čisto spredaj . Ti zobje so krajniki in okla. S temi zobmi pride pujsek na svet.« — »Tako ; to sem videl in si zapomnirn,« zagotavlj a Kopitar . »Kako pa naprej?« »Tu imam 4 tedne stare pujske,« pravi sosed i n privleče drugega cvilečega pujska. »Pri teh so že kleščniki predrli .« (Na pod. 4. c c). »Vidirn,« pravi Kopitar, »s četrtim tednom pridej o torej kleščniki ; kdaj pa pridejo srednjiki? « »Srednjiki pa prederejo z 12 tedni, in 1e pr i hitro rastočih plemenih tudi že z 8 tedni,« nadaljuj e Razumnik. »Poglej torej še enega, 12 tednov starega_ pujska. Imam ravno eno gnezdo v tej starosti .« S pomočjo dekle so vjeli večjega pujska, ki s e je pa že kar pošteno bran i a so ga slednjič vendar premagali . »Tukaj so ravnokar prebodli zadnji mlečni zobje , in sicer srednjiki,« pravi Razumnik ter-kaže Kopitarj u zobovje (pod. 5). »Sedaj so vsi mlečni zobje zunaj . V istem redu, kakor jih j e pujsek dobival, jih pozneje prasič tudi menja . « »Potemtakem so tore j najprej menjajo krajniki i n okla, potem kleščniki in na zadnje šele srednjiki?« Podoba 4. »Da, tako je,« pritrd i sosed. »Z 8 do 9 meseci se aa mlečni okli . bb mlečna menjajo krajniki in okla, krajnika, ccmlečna kleščnika. z 12 meseci kleščniki in nekako s 16-:-18 meseci pa srednjiki . »Vselej preteče 4 mesece, preden se vrši kakšn a menjava zob. 18 mesecev star prasič ima vse staln e zobe. To ti pa morem pokazati na čeljusti, ki jo imam hranjeno in grem takoj ponjo . « Razumnik je šel vun, a se je kmalu vrnil s prasičj o čeljustjo v roki . »Ta spodnja čeljust (glej pod. 6.) je od poldrugo leto starega prasiča, ki smo ga zaklali,« prične Raz 12 urnnik, »zato dobro vem za starost . Ta žival je že sred njike menjala in tudi zadnji kočnik je že zrasel . « »No, zdi se mi, da ne bo težko vse to zapomniti,« meni Kopitar . »Mislil sem, da je vsa reč težavnejša . « »Za prasičerejca pa ni potrebno vse to vedeti, « poučuje Razumnik naprej . »On naj vsaj toliko ve, kda j prasič menja krajnike ter okla in kdaj kleščnike . D o_ kle .,meč i ,krajnLkj jsnadomeščen i s stalnimi zob,mf,se pr,s_ič še n,e sme za plem e rabiti . Poglej, Kopitar, tu imate Gve svinji, ki st a menda iz istega gnezda kakor tvoja ponesrečena svinja , ki sedaj dva pujska doji . Ti dve svinji sta pred kakim i 4 tedni menjali mlečne krajnike, zato jih prihodnji č pripustim . « Razumnik in Kopitar stopita h koču, kjer sta ležali dve dobro razviti svinji po 75—100 kg težki . »Ti svinji sta vendar starejši,« vzklikne Kopitar . »Poglejmo zobovje'« odvrne Razumnik ter stopi v koč. Svinji sta mirno pričakovali gospodarja, in on jih previdno prične čehljati za ušesi in po licih. Potem spodnjo ustno nekoliko dol potisne. »Vidiš, Kopitar, to so stalni krajniki ; mlečni so že izpadli ! « »Vidim !« potrdi Kopitar . »Svinja ima isto zobovje kakor moja (glej pod. I .), vendar je tvoja veliko večja ; no, prasiči iz istega gnezda niso vedno enaki . « »To je tudi res,« odgovori sosed, »vendar menim , da bi se bila tvoja svinja tudi tako razvila, da se n i s 5 1/2 meseca ubrejila .« »Razumem,« meni sedaj klavrno Kopitar. »Velikost svinje me je zapeljala . V bodočnosti bom drugač e ravnal. « V. Kako je ravnati z mladimi praski, ki bodo za pleme. .>Ali pa ni nevarno predolgo čakati, preden s e mlada svinja pripusti?« vpraša čez nekaj časa Kopitar . »To je pač upoštevati,« odgovori sosed . »Žival i rastnih plemen, kakor ta žlahtna angleška svinja (glej pod. 7.), so pač k temu nagnjene, da se rade prezgodaj odebele. Pri takih žlahtnih svinjah se kaj lehkó pripeti, da se odebele in da bukanje tedaj preneha, ko bi s e šele smelo pričeti kazati. No, jaz si vem pomagati.« »Kaj počneš, da ti debelenje plemenskih prasiče v ne škoduje?« vpraša Kopitar začuden . »To sem pa re s radoveden. « »To je zelo preprosto,« odvrne sosed smehljaje . »Jaz _jih tako krmirri, da se sploh ne morejo debeliti . Ko somesecev stari, dobivajo po 3 litre posneteg a Podoba 5. Zobovje 8 do 12 tednov starega prasiča . a cz' kleščnika, b b' srednjika, c c' krajnika, d d' okli . mleka, 3/4 kg zdrobljenega ječmena in otrobov, 2 kg krompirja in vrhutega še malo pese . Glavna reč z a rnlade plemenske prasiče pa je, da so spo mladi, poleti in jeseni ves dan na prostem. To je najboljše sredstvo ohraniti rodovitnost in sposobnost za bukanje pri angleških prasičih . V mojem svinjaku se nikdar ne pripeti, da bi bila kaka svinja 14 jalova zaradi debelosti . Moji mladi plemenski prasič i so zaradi pregibanja na prostem in zaradi razmerno n e preobilne krme vedno manj rejeni, a njih okostje, zlasti v zadnjem delu, je odlično razvito. « Razumnik spravi prasiče pokonci ter jih požen e v svinjakov hodnik . »Rejeni pač niso,« potrdi Kopitar, »mršavi pa -tudi ne. Kar je res, je res : lepi so. Kosti imajo močne , život je širok in glob,ok in posebno zadnji del ter prs i sta izborno razvita . Kadar bodo ti prasiči spitani, to bodo težki! Radoveden sem na pujske teh svinj . « Kopitar zapusti s sosedom svinjak, in ko pridet a na cesto, srečata mlinarja Vrhovnika. »Kako pa gre s tvojo prasičerejo?« vpraš a Razumnik mlinarja. Ti imaš tudi tisto pleme kako r midva. Ali si zadovoljen s svojima svinjama, ki s i jih kupil pred pol leta 6 mesecev stari na priporočil o kmetijske družbe. « »Pusti me v miru s tem sleparstvom«, odgovor i mlinar ves razjarjen . »Domači ali hrvaški prasiči s o mi ljubši. « »Kakšen povod pa imaš, da tako zabavljaš n a angleške prasiče?« vpraša smehljaje sosed . »Zdi se mi, da vem, kaj je s tvojimi prasiči . Bržkone imajo isto bolezen kakor pred dvema letoma tvoje krave in junice, ki si me zaradi njih vprašal za svet . « »Ktero bolezen meniš?« vpraša nič kaj prijazn o mlinar. »Moji prasiči niso bolni ; še preveč so zdravi in jedo kakor polhi. « menim debelost,« odvrne Razumnik ; »ta j e pri plemenski živini bolezen, še precej huda« »Debele so pač moje svinje, a jaz nimam zat o živine v hlevu, da bi stradala,« odgovori bahato mlinar. »Ce dovoliš, pojdimo pogledat tvoje angleške prasiče,« tolaži sosed ; »morda se mi posreči jih zopet usposobiti za pleme, kakor se mi je posrečilo s tvojim i junicami . « »Prav,« meni mlinar ; »morda bi bilo bolje, da sem te že poprej vprašal za svet. « Vsi trije so korakali proti Vrhovnikovemu mlinu . 15 »Priženi svoje prasiče vunkaj na dvorišče ; svinjaku tvojih pitancev ne moremo dovolj občudovati, « naroča Razumnik ; »če naj ti kaj svetujem, moram dodobrega spoznati tajnosti tvojega ravnanja. « Dekla je prignala dve debeli živali iz svinjaka. »Tako, to sta tvoji plemenski svinji k< vzklikn e smejé Razumnik. »Plemenski svinji pač nista, temve č odlični živali za kako razstavo za pitano Živino . Vso čast tvoji umetnosti v pitanju, a prasičerejec si zelo slab. Nedostaja ti še temeljnih pojmov umne prasičereje. Poslušaj, Vrhovnik, koliko si pa dal za t i svinji, ko sta bili pol leta stari. Gotovo sta bili zelo dragi .« Podoba 6. Spodnja čeljust 18 do 20 mesecev starega prasiča . I kleščnik, II srednjik, III krajnik, c oklo , I—IV kočnjaki . Zobje so stalni . »Po sto kron sem jih plačal,« odgovori mlina r jezno. »Sleparstvo je bilo . « »Ne, mlinar,« pravi Razumnik, »živali sta bil i vredni tega denarja. Jaz sem takrat videl ti živali, a ti nisi znal z njima ravnati . Ti in tvoje nespametn o krmljenje sta vzok. Kaj si jima pa vendar pokladal? « »Dobivali sta mleka, otrobov, krompirja in slabe moke, kolikor sta hoteli žreti. « »No, in poleg tega seveda dovolj miru za prebavljanje, « se roga sosed . »Mlinar, ali sta svinji prišl i kdaj na prosto, odkar si jih kupil! Povej odkritosrčno !« »Saj vidiš, da nimam prostora, da bi prasiče kam izpuščal,« odgovori mlinar ; »na hodnik v svinjaku sta pa semtertja že prišli. « »Toliko, da ravno nista pozabili hoditi,« prav Razumnik ; »poglejmo tvoje šetališče za prasiče v svinjaku! « Razumnik-hiti v svinjak ter smehljaje ostane n a pragu in vzklikne : »Tako, to je tekališče! Dvanajst korakov dolgo, in široko, da se prasič komaj obrne . Sedaj se ne čudim več. Mlinar, prodaj ali zakolji pra- Podoba 7. Mlada angleška svinja. sici, kajti ubrejili se nikdar ne bosta . V bodočnosti pa ne kupuj za pitanje polletnih prasičev po 100 kron . Drži se pitanja, to razumeš, a v to svrho kupuj cen e mladiče, ne pa dragocenih plemenskih živali. Rejo prasičev pa opusti . « »Torej sem naredil slabo kupčijo! odvrne mlinar čemerno . « »To bi lehko vedel, da plemenskim prasičem n e smeš tako pokladati in da se morajo take žlahtne in 17 rastne živali dovolj pregibati na prostem, če naj se bukanje ne zamori popolnoma. Domači prasiči, ki so veliko manj rastni in se v mladosti ne debele radi, že prenašajo tako ravnanje, angleški žlahtni prasiči pa nikako r ne. Za enkrat ti ne vem dati drugega sveta kakor . prodaj ali zakolji prasiča! « S temi besedami zapusti Razumnik s Kopitarjem mlinarjevo dvorišče . vi. Od razuma je zavisna sreča pr i pras'ičerej L Kopiterjeva svinja je nekoliko okrevala ; jedla j e rajša in tudi več mleka je imela. Pujska nista več stradala. Posebno rada je svinja jedla korenje, ki s o ji ga polagali skrbno osnaženega in razrezanega. Pujska sta se pozneje dobro razvijala, ker je bilo za dva primerno dovolj mleka. Posebnega dobička pa Kopitar ni imel od tega prvega poroda svoje svinje . _,ez nekaj časa se je ta svinja zopet bukala, i n Kopitar jo je dal, da . se je oplernenila s sosedovi m mrjascem. Sosed Razumnik je sicer dejal, da bi bilo bolje svinjo zaklati, ker od nje ni več kaj prida pričakovati, a Kopitar je na vsak način hotel še enkra t poskusiti svojo srečo . »Morda pojde sedaj bolje,« j e rnenil, v »potem bo škoda vsaj nekoliko poravnana. « Cez 3 mesece, 3 tedne in 3 dni je svinja drugi č storila, in sicer to pot 8 mladičev, a že v prvih ura h jih je 5 poginilo. Le trije so živeli. Mati je imela zopet malo mleka, in zopet so morali ponavljati vse on o kakor prvič, če so hoteli pujske kvišku spraviti . »Bolje bi bilo, da si me ubogal,« je rekel Raz umnik, ko je nekoč prišel v Kopiterjev svinjak . »Pri tej svinji ne boš imel nikdar veselja, ker je bila s prezgodnjo oplemenitvijo preveč pokvarjena . Rasla tudi ne bo več, kar ni čudo, kajti dvakrat se je že oprasila , pa je šele 17 mesecev stara. « Razumnik stopi k svinji, jo previdno popraska z a ušesi in po licih ter ji potem dvigne konec rilca, da j i pogleda na zobe. Zaradi previdnosti je vzel v roko 2 18 palico, da bi se branil, če bi ga svinja hotela napasti . No, žival je bila prav pohlevna in je mirno pustila tipati okoli gobca. «Svinja še niti srednjikov ni rnenjala, « pravi sosed. »Glede starosti se torej nisem zrnotil. Kleš'čnike je že menjala, a mlečni srednjiki tičijo še v čeljusti kakor majhne štule. Žival je torej pravzaprav šele 16 mesecev stara, kajti stalni srednjiki prederej o šele z 18 meseci . Dvakrat prasiti v tej mladosti j e pač nekoliko preveč I « »Kopitar, jaz ti svetujem, da to svinjo zakolje š ali prodaš, kadar dodoji mladiče. Kupi si drugo, dobro angleško svinjo, ki ti bo skrb in klajo bolje plačevala kakor ta revica.« Podoba S. Lepe rasti in dobro razvit, 3 1 /2 meseca star anglešk i prasiček. Kopitar je molče pokimal ; saj je bil sedaj prepričan, da od svoje svinje ne more kaj prida pričakovati. Preden sosed zapusti svinjak, ga Kopitar še vpraša, če ni nevarno, starejšim prasičem, zlasti doječim svinjam , gledati zobovje . »Pri vseh prasičih to res ni varno,« odgovor sosed. »Vsako žival je treba poznati. Navadno prasiči tistih ljudi ne napadajo, ki jim strežejo . Previdnost 19 je vsekako dobra. Dokler prasič stegnjen na stelji leži, toliko časa tudi ne more nevarno napasti . Pri hudobnih živalih je glede varnosti vse storiti, ravnotako pr i prasičih, ki jih ne poznamo, in doječe svinje so tudi muhaste. Največ je pa od tega odvisno, kako se ravna s prasiči že od malega. _Tudi pri prasičih je ljubezniv o ravnuje_vs_eh ozirih hvaležno, Nektere svinje so ž e 'od rojstva hudobne in uporne, in če so brezobzirn e proti mladičem in jim celo nevarne, potem jih je bolj e pravočasno odstraniti, 'kajti z njimi je le jeza in škoda, od njih pa presneto malo koristi . Yrhutega to lastnos t podeduje tudi zarod.« Razumnik se napoti domu in Kopitar ga sprem i do vrat na dvorišču . »Pojdi z menoj v moj svinjak,« vabi sosed Kopitarja, ko se je ta hotel posloviti . »Videl boš, kaj sta mi skotil i dve angleški svinji, ki sta enake starosti s tvojo pone srečenO . « »To sem pa res radoveden,« prvi Kopitar, in prav rad te spremim. « Kmalu dospeta v Razumnikov svinjak, kjer po Iščeta koča z mladiči . »Tu sta obe gnezdi, 20 pujskov je,« reče zadovoljno smehljaje sosed. »Kmalu bodo tako težki, kakor prasiča iz prvega gnezda tvoje angleške svinje . « V dveh prostornih kočih sta ležali dve zali i n postavni svinji, in zraven sta bila koča za pujske. Prelaz skozi steno, ki je bil toliko prostoren, da s o prasni mogli zkozi smukati, je vezal koča za mladič e in za svinji. V koču za mladiče so ležali drug pri drugem i n drug na drugem, kakor snopje, krasni pujski, ki bi ji h celó veščak imel za polletne . Sosed je izpustil enega pujska na hodnik (glej pod. 8.) . »To so res imenitna praseta,« zagotavlja Kopitar . »Za polletna jih človek ima, dasi so šele 3 1/2 meseca stara.« »To je pač druga prasičereja kakor v moje m svinjaku. Ce ima človek táko srečo pri reji, potem s e res da kaj zaslužiti in se kaj dobi za trud in za poklajo. Mi reveži pač nimamo sreče i« 2* 20 »Motiš se, Kopitar,« ga zavrne sosed. »Tudi iaz sem imel srečo in nesrečo, kakor vi drugi vaščani, a neka razlika je vendar. Do čim vi ostajate I: starem, se jaz i~A /'nesreče učim, ker ji išče m vzroka in vprašujem veščake ter dobre knjig e za svet. Sedaj se držim pri prasičerej i umnih načel, ki so se povsodi obnesla, in t o dela srečo v mojem svinjaku. In po možnosti skušam dajati svojim prasičem naravne razmere . Dajem jim vsega, česar potrebujejo. Pozimi jih varujem mraza, poleti vročine. Poglej, ljubi sosed, po mojem svinjaku ! Kar sem jaz v velikem naredil, to vam vaščanom n i težko vzršiti v malem.« Podoba Prasičji koč. a lesen oder, b cementna tla . VII. Sosedov vzoren svinjak . Oba moža sta korakala do konca svinjakoveg a hodnika, in Razumnik je svojemu prijatelju vse na tančno razkladal. »Predvsem,« je rekel, »s k r b i m, d a j e svinjak _pJqstoren, svetel in zrkče ter za suho i n l, gorko ležišče ; to so reči, ki so za uspevanfe 21 as ičev neobhodno potrebne, katerih pa, žal, Slovenci v svojih svinjakih nimajo, ali vsaj dovolj n e upoštevajo. « »Posamezni oddelki, koči, so prostorni. Tla so iz grapavega betona, t. j. cementa. Nakonci koča vložim premekljiv lesen oder (glej a na pod 9 .), ker je beto n pozimi premrzel in bi moral preveč nastiljati, a stelj o hočem hraniti, kajti napravljanje stelje stane mnog o dela in časa, in to pomdni denar . Dandanes, zlasti ker nam poslov in delavcev manjka na vseh straneh, moramo varčevati z vsakim nepotrebnim delom . Vrhuteg a pa stelja ni gnoj . « »Ali bi ne bila lesena tla toplejša in priprav - nejš'a?« vpraša Kopitar . »Jaz imam po stari navadi š e vedno lesena tla . « »Lesena tla že imajo nektere prednosti,« odgovor i sosed ; »ona so predvsem fopla V svinjaku so gork a ležišča prav posebno važna. Na lesenih tleh prasičem tudi tako rado ne drsi, kar je prav, kajti brejim svinja m more biti kaj nevarno, če jim drsi . Nasproti imajo p a lesena tla to . zelo slabo stran, da se ne dajo zadosti snažiti, in če se natepe v svinjak kaka kužna bolezen , potem takih tal skoraj ni mogoče tako osnažiti, da b i se zamorile vse kali bolezni. Najbolje bi bilo oboje združiti, namreč narediti cementna tla in na ta polo žiti tenka lesena tla, ki se dajo brez posebnih stroškov nadomestiti . V tem slučaju je lesen oder nepotreben . Tudi jaz mislim te lesene odre odpraviti, kadar bod o obrabljeni in jih nadomestiti z deskami, ki jih kar preprosto položim na betonska tla. Ce pride kaka kužna bolezen, potem deske potrgam in jih sežgem . « »Zakaj nisi več za lesen oder?« vpraša zopet Kopitar. »Jaz sem mislil, da je to prav lepa in dobr a naprava, saj jo imajo v najvzornejših svinjakih . « »So razni vzroki, da želim lesene odre odpraviti, « odgovori Razumnik . »Brejim svinjam je stopanje z odra večkrat težavno in neredkokrat tudi nevarno . Živalim se zdrsn e in si izvinejo nogo. Razentega je pa prostor pod odro m najlepše skrivališče za miši in podgane, in teh ne mara m v svinjaku. Polegtega sem opazil, da kak prasič za 22 oder kar nič ne mara in se vleže, če je koč dovol jprostoren, poleg odra na tla. Sicer pa prasiči tudi brez odra drže svoje ležišče snažno, N 02 dokler so zdravi, kar je opazovati že pri najmlajših pujskih. « »Zakaj si pa tako proti podganam v svinjaku? « vpraša Kopitar. »Ali so podgane v svinjaku tako zelo škodljive ? « »Podgane s o v svinjaku zel o ó nevarne,« zagotavlja Razumnik, »ker prenašaj o kužne bolezni in, kar je glavna reč, povzročajo nalezenje trihin, to je živalic, ki žive v prasičjem mes u in ki so človeškemu zdravj u silno nevarne . Že dlje časa je nam reč znano, da imajo podgan e pogostokrat tri- hine v sebi ; N- O ravnotako je znano, da prasič i podgane love i n žro. Ce prasič požre podgano s trihinami, jih tudi on naleze, in t o hočem preprečiti.« 23 »To je zelo zanimivo,« meni Kopitar. »Kako pa podgane dobe trihine? « »Popolnoma razjasnjeno to še ni,« odvrne sosed. »Mogoče je, da so podgane že odnekdaj nositeljic e trihin, a bodisi kakor hoče, jaz skušam vse storiti, da se mi ti nevarni gostje ne narede v svinjaku . « »Zakaj so tukaj stene obite z lesom (glej pod . 10. in 11.)?« vpraša Kopitar. »Tega še nikjer nisem videl, dasi sem bil že marsikje. Menda zaradi toplote. « »Prav imaš, o Kopitar. Pra-` siči so silno občutni, če s o stene vlažne in mrzle. Vrhutega j e ravno tale stena na senčni strani . Mrzli vetrovi , dež in sneg bijejo jesen i in pozimi na to steno, ki, žal, ni dovol j Podoba 11 . debela. Dru gega po-Leseni oboj, kakor se vidi od vrha. slopja, zidu, a a vzidane šine oblike U. b b cementna, drevja itd, stena. c c c stranske deske. d d d deske na tudi ni, da tleh. e korito. bi varovalo , kajti svinak je konci dvorišča čisto na samem . Če b i še kdaj zidal, bi vse drugače uredil . Svinja k bi obrnil s pročeljem proti solnčni stra n druge strani bi pa skušal zavarovati z drugim i stavbami . Za sedaj si moram že drugače pomagati . Stena tukaj je mrzla, in zato je obita z lesom . Leseni oboj je tako urejen, da se spomladi z lehkoto izsname . Poglej sem! V stene, ki ločijo koče, imam vzidan e železne šine, ki imajo v prerezu obliko črke U . Prosta 24 stran te železne šine tvori žlebič, ki drži konce van jpotisnjenih desak (glej podobo 11 .) . Vtikanje in izsnemanje desak ne dela nikaki h težav, in stroški niso posebni, kajti dobre so tenke in grčave deske, ki jih vrhutega s karbolinejem naredi m trpežnejše. Na ta način imajo prasiči v najhujši zimi tope l kot, kjer radi lež e Tudi skrbim, da v mrzlih dneh toplina ne pad e pod 16° C. Za vsak slučaj imam pripravljeno železn o peč, ki jo lehko hitro v svinjaku postavim, če bi bil o kdaj le premrzlo, kajti prehudega mraza angleški prasič i ne prenašajo, celo pa ne pujski ter breje in doječe svinje . Sicer pa upam, da ne bo treba v svinjak postavljat i peči, kajti okna in vrata se dobro zapirajo in na d stropom ne previsokega svinjaka je polno slame in stelje. Vrata, ki vodijo na prosto, se ob hudem mraz u zaklenejo in s slamo zabašejo, in vrhutega imam povsodi dvojna vrata V sili so vrata, ki vežejo svinjak z govejim hlevom, neprestano odprta. Odkar tako ravnam, morem tudi pozimi prasiče s pridom vzrejati, kar bi v mrzlem svinjaku ne bilo mogoče . »Doječe svinje in pujske imam pa vedno v srednji h kočih, in ne v kočih ob stenah. « »To bo pač vse eno, v kterem kočo so prasiči, « meni Kopitar. »O ne !« odgovori sosed . »Predvsem se bojim pri brejih in doječih svinjah ter pri pujskih mraza, ki gr e iz tal . No, in kje se bodo tla hitreje ohladila : tukajna sredi svinjaka ali ob stenah?« »Menda ob stenah,« odgovori Kopitar . »Ce zunaj, na prostem tla zmrzujejo, potem s e bodo tla v svinjaku tam najpoprej shladila, kjer s o najbliže vnanjim, zmrzlim tlom, torej pri obzidju . « »Prav imaš,« potrdi Kopitar . »Vselej traja precej dolgo, da se tla shlade d o srede svinjaka, in tudi gorki hlevski zrak zadržuj e ohlajevanje. V resnici so tla sredi svinjaka pozimi vedn o toplejša kakor ob stenah.« 25 »Sedaj mi je vse to čisto jasno,« zagotavlja Kopitar; »sarn bi ne bil prišel na to. Je že tako; kar je najbolj očitno, se najlaže prezre . « »Kako pa je to, da nimaš zimskih, t. j. dvojnih oken? To se mi čudno zdi, saj na vse misliš. V graščinjih imajo, in tam jim zimski prasički tudi dobro uspevajo . « »Prav imaš, Kopitar!« pritrjuje premeteni sosed. »Vendar moram napravo zimskih oken odložili za dv e leti, ker takrat mislim svinjak prezidati. Takrat nameravam še nekaj drugega narediti. « «Kat: Podoba 12. a a koči za breje in doječe svinje ter za prasičke . b za starejše jalove prasiče . »Kaj pa?« vpraša pozorno vedoželjni Kopitar . »Menim, da tu notri pač ne manjka nobene reči več . « »Obzidja bi ne hotel več izcelega narediti,« raz jasnjuje Razumnik. »Nameravam namreč narediti dve tenki steni in med tema pustiti prazen prostor, ki ga 26 potem napolnim s šotnim drobom . Zračne plasti, šotni drob, žaganje itd. so namreč slabi prevajalci toplote , in na ta način upam narediti prav topel svinjak. Vrhutega dosežem še to prednost, da zidovje ostane tud i pozimi suho . « »To si tudi hočem zapomniti,« zagotavlja Kopitar ; »kajti tudi jaz hočem kmalu enkrat prezidati svojsvinjak.« »Ti, Razumnik, ali so ti mali koči za pujske pri pravni (gl. podobo 13.)?« vpraša čez nekaj časa Kopitar svojega svetovalca . »Tako ureditev sem že parkra t videl, in če je prava, tudi jaz naredim take koče . « »Ti mali koči poleg koča za doječo svinjo so pra v gotovo zelo primerni,« potrdi vrli sosed . »Ce jih imamo , je mogoče včasih pujske od matere ločiti, n . pr. kadar se svinja krmi. Ni namreč prav nič dobro, če pujski , ko so nekaj mesecev stari, jedo z materjo iz korita . Za doječo svinjo je pa tudi dobro, če ima semtertja nekoliko miru. V postranskem malem Roču za pujske je pa mogoče mladičem pokladati zdrobljenega ječmen a ali drugih krmil, ki bi jih drugače starka požrla . « VIII. Skrb za zimske prasiče. »Čemu imaš pa tamle v kotu pri pujskih kup prsti (glej pod 13.)?« vpraša Kopitar. »Zunaj je mrzlo in slabo vreme,« pojasnjuj e Razumnik, »kajti konec novembra je že . Mladičev i z zadnjega gnezda, ki s() pet tednov stari, ne smem ve č vunkaj izpuščati. Če naj pa zdravi ostanejo, moram predvsem skrbeti, da dobivajo v sé nekaj rudninski h snovi, ki bi jih drugače dobili zunaj na prostem . Ker pa pozimi prasički ne hodijo na piano, jim moram prsti v hlev prinesti . Ti mladiči bi prav gotovo ne uspevali , če bi jaz tega ne upošteval . Prej sem imel z zimskim i mladiči velik križ, dokler nisem prišel na to prav preprosto sredstvo, ki ga je priporočal »Kmetovalec . « Razumnik pokliče svojega sina in mu veli, naj i z omare za knjige prinese predlanski letnik »Kmetovalca« . 27 Kmalu priteče sinko z zahtevano knjigo . Razumni k jo odpre, poišče dotični spis in bere glasno : »P Ogost o krat se dogaja, da se zimski prasički d o petega tedna prav povoljno razvijajo , ~ _ .. t-~ l 1 r~ ~~ a t~ r ^p' L ~ :~ . ~~Y. }T~ 1 f _ :~!xs~S~~.~4Y : . ~ !di . ~7 ,Y? ~i~~~~~~~~~~~~~~~~~~~RkY ?, potem pa prično bolehati, slabé in se velik o zarivajo v steljo . Končno shujšajo in dob e sivkasto polt. To bolezen imenujejo posivljenje prasičkov. Ce je tako bolne prasičke 28 'mogoče izpuščati iz svinjaka ali če se jirn v koč poklala prsti, peska, pepela in oglja , ,potem se večkrat zopet ozdravijO. « »Tako je tedaj pisal »Kmetovalec«, nadaljuj e a.zumnik, »in odkar to vem, ne čakam, da b mladiči zboleli in posiveli, temveč jim da m o N o že prvi teden prsti, presejanega zdroblje nega zidovja in enakih reči v koč, da ji h -morejo užiti, kolikor se jirn zljubi . Kar j e res, je res ; odkar tako počnem, uspevaj o pri meni tudi zimski prasički izborno « 29 »Ali je morda to vzrok, da toliko jesenskih mla dičev ne uspeva in gre pod zlo?« vpraša Kopitar . »Neko leto se mi je vse gnezdo jesenskih prasičko v popolnoma izpridilo . « »Gotovo je tako,« potrdi vrli svetovalec . Ce bi kmetovalci, ki se pečajo z vzrejo prasičev, to vedeli, bi jim bolje šlo z rejo prasičev pozimi . Vsaj jaz imam v svinjaku, odkar tako počnem, obilo sreče , da, prav veliko sreče. Pa tudi po hodniku v svinjaku dam na raznih mestih nasuti kupčeke prsti in enaki h reči, ki jih mladiči kakor tudi drugi prasiči lehko poljubno uživajo, In to uživajo prav radi, kakor boš precej videl . « Sosed odpre vrata koča, kjer je bilo nekaj pujskov . Živahno pritečejo na hodnik in nekteri precej drv e proti kupu prsti ter začno v njem brskati (glej pod . 14 .) . Smejé opazujeta moža živahne živali . »Čemu so pa tale korita?« vpraša Kopitar. »Ali krmiš prasiče na hodniku? « e pozimi prasiči ne morejo na svoje tekališče, potem naj se vsaj .tukaj na hodniku nekoliko izprehodijo. Če dobe vselej v teh koritih (glej pod. 14.) nekaj krme, potem gredo prav radi vun in jih ni treb a priganjati. Še boljši bi bil kak skedenj, nalašč zato prirejen, pa ga nimam . Tudi kak večji pokrit prostor na plamen, kjer bi prasiči lehko rili, bi bil pripraven . Ob solnčnih, lepih dneh pa spodim tudi pozimi prasič e na plaho, če le ni snega in niso tla preveč zamrzla . Nekteri deli mojega tekališča so namreč tudi pozim i za ta namen pripravni . Ali naj jih ogledava? « »Gotovo, z največjim veseljem,« pridi Kopitar . »Prav rad porabim današnjo priliko, da spoznam tvoj e naprave in se kaj naučim . « IX. Tekališče za prasiče. Sosed odpre vrata na južni strani hleva ter stop s Kopitarjem na prosto . Pred njima se razprostira lep, kakih 40 štirjaški h metrov velik ograjen prostor na južni strani svinjaka . 30 V jesenskem solncu (bilo je meseca novembra) je zado voljno ležala lepa doječa svinja, in okoli nje so se drvil Živahni pujski (glej pod. -15 .) . 4 r~r áČ + ~ ' N`+M:Hx s r tt4l.1115n »Ta prostor je doloen le za eno družino,« pojasnjuje Razumnik . »Dve drugi tekališči sta takoj tik tega, a nista toliko prostorni ter sta strmi.« 31 »Kaj ne škoduje pujskom, če se morajo plazit i po takih strrninah?« vpraša Kopiten, »Saj se lepko p ekucnejo.« ‘ -, a ,i »Pujski plezajo okoli kakor koze,« zagotavlj a smejé sosed ; »to plezanje gorindol jim nič ne škoduje , narobe, po mojem mnenju jim celo še zelo prija . Udje — 32 in prsi se jim pri takem plezanju imenitno razvijajo . Sicer pa imajo tudi steze . Na teh tekališčih ostanejo pujski še potem, ko so odstavljeni, toliko časa, da s e morajo svinjice ločiti od mrjaščekov . Mladi mrjasci pridejo čez tri do štiri tedne, ločeni drug od drugega , v posebne koče. Pozneje nameravam prirediti celá za vsakega mladega plemenskega mrjasca posebno tekališče. « »Zakaj pa takih mrjaščekov ne pustiš skupaj? « vpraša začudeno Kopitar. »Saj jim ne more škodovati , če ostanejo skupaj . « »Ni res,« zagotavlja Razumnik, »kajti, če je ve č toliko starih mrjaščekov skupaj, potem se love in s e upehajo. Vrhutega prezgodaj spoznajo svojo moško naravo, in tudi ne uspevajo več tako dobro . « »Pojdiva sedaj pogledat še veliko tekališče, kamo r izpuščam svoje velike breje svinje,« vabi Razumnik . Kmalu sta bila pred 2 m visoko, preprosto lesen o ograjo, in sosed je odprl vrata. Moža sta bila seda j na četrt hektara velikem ograje tl nem prostoru, ki je biokoliinokoli zasajen z visokim, senčnatim drevjem . Na sredi je bil cementni kal, kamor sta vodila od dve h strani dohoda (glej pod. 16.). S cementnim kalom je bi l zvezan iztok vodovoda . »To je tekališče za odrasle prasiče in njih kopelj , ki poleti ščetinarjem imenitno prija,« razklada sosed. »Tukaj ni drugega raslo kakor kropive in ena k plevel, sploh : bil je nerodoviten prostor, ki ni bil za nikako drugo porabo. Ta prostor sem ogradil in seda j imam krasno tekališče za prasiče . Naprava kala tudi ni bila posebno draga. Tu imam vse združeno, kar je za tako tekališče potrebno, namreč solnčno lego in poleg nje tudi senco drevja . Prasiči lehko rijejo . Voz zdrobljenega starega zidovj a sem tudi dal pripeljati . Prasiči se lehko kopljejo in potem na solncu grejejo . Odkar imam to tekališče, sem izredno zadovoljen z uspevanjem `in zdravjem svoji h prasičev. « »Da, da, to je že res ; ali taka tekališča morej o prirejati le bogati ljudje, kakor si ti, sosed,« ugovarj a Kopitar. »Mi reveži tega ne moremo .« 33 »Popolnorna tvoj ugovor ne velja,« odvrne Raz umnik. »Koliko pustinj se nahaja v bližini posameznih hiš ali vasi; koliko je prostorov, kjer rasejo samo kropive in plevel ; vsi ti prostori bi se dali kaj koristno porabiti za taka tekališča. Saj ni nikjer zapisano, da mora tekališče meriti četrt hektara . Preprost kal iz ilovice se kaj kmalu naredi, in č e ni druge vode blizu, se pa vanj napelje deževnica s streh. Vse se naredi, če je le kaj resne volje. Če bi s e naši kmetj e vselej in povsod' ter v vse h pogledih ve deli okoristiti z vsako pri liko, bi bilo v marsičem v e ,,.,,, Tudi majhn o l i k o bolje! ,set tekališče zadostuje. Poglej to tekališče ! Prasiči ga rabijo komaj do polovice T o ti kaže tam zada j nepohojen plevel . Prasiči so najve č Podoba 17. blizu vhoda in Trnkan prasič. okoli Rala . Če ni drugače, zadostuje za prasičj e tekališče popolnoma tudi kak majhe n prostor, da je le 20 do 30 štirjaških metro v velik, da je solnčnat in deloma z drevje m ali s čim drugim obsenčen in da je na njem, seveda če je mogoče, majhen kal ali vsaj, luža, ktere voda se dá od časa do čas a premeniti ali obnoviti. « Temu razkladanju je Kopitar seveda moral pri trditi . 34 X. Pomen paše za prasiče. Čez nekaj časa vpraša Kopitar : »Kaj pa, ali bi ne bilo dobro prasiče tudi na pašo goniti, na pr . na strnišča? « »Gotovo je to zelo primerno,« odgovori sosed . »Ne le, da se prasiči pri tem gibljejo, oni dobivajo n a strniščih tudi mnogo takega, kar lehko pojedo, in dom a jim potem ni treba toliko pokladati. Računati je seveda , če pastir ni predrag in če se taka paša izplačuje . « Podoba I& Plemenjak »Perun" . »Jaz sem menil, da se prasiči tudi na paši lehk o preživljajo,« dostavi Kopitar. »Na grajskem deteljišču v Zaloki gem nedavno videl, da se je pasla čreda prasiče v kakor goved . « »To je res,« pritrdi sosed . »Na deteljiščih ali n a njivah, posejanih z mešanico iz detelje in trav,' s e prasiči s pašo prav dobro preživljajo, če se jim pote m doma še nekoliko dodaja. Prasiči se na pašo prav kmal u in izborno privadijo. Poleti je taka reja prasičev prav poceni. Če je prostor ograjen, niti pastirja ni treba.« 35 — »Jaz bi pa mislil, da prasiči deteljišče hitr o popolnoma razrijejo in potem prav kmalu nimajo ve č jesti,« pripomni Kopitar neverno . »Jaz kar umeti nisem mogel, da so se prasiči tako mirno pasli, kakor da bi bili čisto pozabili na svojo navado, da povsodi rijejo . « »To ima pa zopet svoj poseben vzrok,« se smeja Razumnik . »Prasiče, ki naj se pasejo, je treba trnkati , to je : skoz gornji rob rilca se jim vtaknejo žičast i obročki, (glej pod. 17.). Ce trnkar prasič hoče riti, m u Podoba 19. Mlada plemenska svinja „Lada” . ti obročki delajo prav znatno neprijetnost, in prav ra d neha riti. « »Potem bom pa svoje prasiče trnkal, preden ji h spustim na tekališče,« meni Kpitar. »Kolikokrat sem se jezil, ker so vse prerili. « »To bi pa ne bilo pametno, ljubi moj,« ga zavrn e smejaje sosed. Kaj naj pa pojedo prasiči na tvojem pustem tekališču, kjer je komaj nekaj plevela. Če s e prasičiženó na tekališče ali na strnišče, potem bi bilo pač silno neumno s trnkarjem zavirati jih, da bi n e 3* 36 rili . Pustinji vendar nič ne škoduje, če jo prasič razrije, kakor tudi ne strnišču in sprašeni njivi, ki je za prasičjo pašo tudi primerna . V zemlji dobivajo prasič i marsikaj, kar jim prija : črve, gliste, polže, žuželke itd. , posebno pa rudninske snovi, ki so jim toli potrebne. Pusti torej mirno svoje prasiče, naj rijejo p o takih tleh. Ce boš pa prasiče pasel po deteljišču al i travni celini, potem jih sevega trnkaj, prej pa ne. Na tekališču pa pusti svojim prasičem vso prostost te r jim ne brani riti . « V takih pogovorih sta moža prišla počasi v vas , in Kopitar se je hvaležno poslovil, a poprej je še Razumniku obljubil, da pride v nedeljo z nekterimi sosed i k njemu v vas, da jih nekoliko pouči o reji in krmljenj u prasičev. Razumnik je namreč nekoč obljubil svojim sosedom , ki se za to zanimajo, da jih nekoliko pouči in jih zlast i opozori na napake, ki se jih vsakdo lehko ogiblje, č e jih pozna . XI. Kakšni naj bodo plemenski prasiči. Bilo je v nedeljo popoldne . Kakih šest vaščanov je prišlo s Kopitarjem k Razumniku. Saj so vsi vedeli, kako umen prasičerejec je njih sosed. Tudi jim je Kopitar pripovedoval, kajvse je zadnjič videl in slišal . Razumnik jih je prav prisrčno sprejel ter jih j e takoj peljal v svoj svinjak. Najprej jim je pokazal lepega mrjasca »Peruna « (glej pod. 18.). »To je pa lep mrjasec,« meni mlinar Vrhovnik. »Lepši se redkokdaj vidi . « »Mrjasec je že dober,« potrdi Razumnik. »Glava je lepa in primerna plemenu. Nos je zakrivljen, toda ne preveč. Rilec je krepak in ne predolg. Tega mrjasca lehko tudi spuščam na pašo . Sprednji del in hrbet sta dobra. Križ je dolg in širok . 37 Vendar je hrbet malo vdrt, kar ni prav . Život je globok in rebra so lepo vzbočena te r široka. Pleča in stegna so izredno mesnata . Noge so kratke, pa vendarle krepke. »Perun« je 10 mesecev star, in odslej ga bo m spuščal po plemenu . Dekla je »Peruna« spustila na prostoren hodnik . Vsi so občudovali lepo ustvarjeno Žival . »Seveda , če bi mi imel i take mrjasce, « meni Poljanec , »potem bi tud i mi kaj boljšega priredili . « »Od mrjasca je res veliko odvisno,« ep Tpotrjuje sosed, `f v, \ 4 »a dober mr-, jasec še ni vse . Tudi plemenske svinje mo rajo biti prave, če naj se reja izplačuje .« »Kakšn e Podoba 20 . pa naj bodo c gube na podbradku, znaki lehkega pitanja . prave plemenske svinje?« vpraša Kopitar . »Hvaležni ti bomo, če nam to razložiš . Glej, nedelja popoldne je, vsi imamo tako lep čas, in ker smo se od tebe že toliko koristnega naučili, sm o prepričani, da nam boš tudi glede prasičereje marsika j dobrega nasvetoval . « Razumnik je smehljaje poslušal . »Ljubi sosedje, « je dejal in se muzal, »predv se m m jeLz„tlr at i dobro pasmo, in Žival!, ki jih hočete imet i za pleme, morajo imeti na sebi znake t e pasme, morajo biti lepe in prave oblike, 38 morajo biti zdrave, rastne, in ne smej o imeti nikakih napak. Kar se tiče oblik, razmotrivajmo jih na tejl e svinji »Ladi«. Ona je angleške, jorkširske pasme, kakor vsa moja reja. S to pasmo sem najbolj zadovoljen . Presojajmo »Lado« (glej pod . 19 .)! « Možje so obsuli koč, kjer jih je živahno motrila. »Lada«, ter so občudovali lepo, 10 mesecev staro žival . »Glejte semkaj !« pravi sosed, »vrat se mora od tilnika navzgor nekoliko dvigati. Naguban podbradek je dobro znamenje, kajti te gube kažejo, da se bo živa l rada debelila (g].cna pod. 20.). Suh i nmedel v r at je velika napaka in obeta —s-Tabo debelenje. Život sploh, zlasti pa hrbet in ledja, molajo bit i široka. Prsi naj bodo toliko široke kakor križ. Zadaj za pleči naj bo žival posebno dobro razvita . Vdr t hrbet in praznota za pleči sta veliki napaki.« »Poglejte tole 12 tednov staro prase. Dal sem ga rezati, dasi je dobrega plemena. Prazno je za pleč i in hrbet ima vdrt (glej pod 21 .). Takih živali umen živinorejec ne sme rabiti za pleme . « »Ali se trika,, napaka sčasoma ne popravi?« vpraša. mlinar Vrhovnik. »Ob dobrem krmljenju in oskrbi s e morata vendar hrbt in pleča zboljšati. « »Jaz nisem t ankega mnenja,« odvrne sosed »Recimo , da ta napaka sčasom postane manj očitna; kaj pravega pa vendar nikoli ne bo iz take živali . Veliko bolje j e za pleme izbirati le dobre živali ; saj je pri prasičerej i tako več pujskov na izbero . Kakšen dobiček bi p a tudi imel, če bi to prase obdržal za rejo? Mladiči od njega bi imeli večinoma vse njegove napake in bi n e bili za rejo, temveč za mesarja. To pa ni moj namen, kajti večino svojih prasičev prodam za pleme, ker m i to neprimerno več nese. « »Prav imaš,« potrdi Kopitar. »Z a p l e m e j e odbirati najboljše živali, ki so brez napak. « »Ali sta ta dva pujska tudi iz enega gnezda? « vpraša Kopitar, ko mu prideta na hodniku dva pnjska naproti. »Silno sta različna« (glej pod . 22 .) . »Da, iz enega gnezda sta,« odgovori Razumnik. »Eden je revček, ki ne bo nikdar nič prida. Boljšega. 39 obdržim za pleme, drugega bom pa dal rezati in ga opitam . « »Za pleme puščam najrajši one pujske, ki so ješč i in glede_krme neizbirčni._ Taki pujski kIajo najbolje plačujejo. Pa tudi-ti-s-ti pujski niso nič prida za pleme, ki čutijo vsako vremensko izpremembo, ki se boje vsake sapice in vsake kaplje dežja, kakor ravno tal e revček tu. Tale drugi, močnejši pujsek se ničesar n e boji ; tudi ni bojazljiv in ne nemiren ter ne plane kvišk u pri vsakem šumu. Jaz pri plemenskih prasičih zelo cenim mirno, pa živahno kri . Kdor živali skrbno opazuje, ta bo pri prasičkih že v tej starosti spoznal razlik o v njih vedenju. Seveda je treba imeti nekaj vaje . « Podoba 21 . Slabo narejen prasiček z vdrtim hrbtom in s praznoto za pleči.. »Kakšna naprava je pa to?« vpraša Kopitar te r kaže na dve cementni koriti na hlevskem hodniku . »Ob prav slabem, mrzlem vremenu in pozimi iz puščam prasiče na ta hodnik, in v ti koriti (g1 . pod:23.) jim dajem nekaj krme,« odgovori Razumnik . »Prasiči potem kaj radi hodijo na hodnik, če vedo , da dobe kaj dobrega, na pr. ječmena itd . Tele železne palice čez korita, ki sem jih zat o dal narediti, da prasiči ne stopajo s korita, se pa n e sponašajo, ker otežujejo snaženje korit, kar je zelo na 40 pačno. Zelo važno je namreč, da so korita vedno dobr o osnažena in da v njih ne ostajajb ostanki krme, ki s e spridijo .« »Vrnimo se nazaj k Ladi,« pravi sosed ter stop a proti kočo, kjer biva krasna mlada žival. l`I'a svinja ima prekrasen križ,« razlaga ,,,nadalj, »Ona je široka in dolga in na vse strani izvrstno aokrožena. Stegna so mesnata in široka. Prsi so tu i široke g oke, kar jamči za dobro porabo ,kr m Lada je pa bila že z 8 tedni vsa drugačl-K kako r 10 tednov stari pujsek, ki smo ga ravnokar videli. Pa tudi telo Lade je lepo povito, kakor valja F Trebuh ni stisnjen, pa tudi dol ne visi. Najglobokej mesto je le za spoznanje niže kakor prsi . Noge soi' krepke, niso prekratke in ne predolge ter merijo nekak o tretjino vse visokosti, kakor je pri žlahtnih prasičji h plemenih za prav spoznano . « »Nedavno *sem videl svinjo, ki so se ji seski ta l dotikali,<< pravi Vrhovnik. »Ali je to napaka?« »To je pač napaka,« odgovori izkušeni sosed. »Živali, ki imajo tako nenaravno kratke noge, so že preveč požlahtnjene . Take živali nahajamo pri rejah , kjer se požlahtnjevanje pretirava, kar ni prav, kajti slabe posledice se kmalu začno kazati . »Prasičev prerazvitirn telesom a s preslabim i nogami ni mogoc goniti na pašo . Take živali se boj e vsake hoje. Brez zadostnega pregibanja na paš i ,ali na tekališču pa nihče ne more_prasiLe ytrajno rediti_ s pridom in srečo. Vrhutega se take svinje, kadar so breje, kaj le-hko poškodujejo pr i vstajanju in leganju . « »To vse mi je prav razumljivo,« meni Kopitar. »Razentega je od reje izključiti vse živali, ki imaj o ozke prsi, skrivljene noge, ki grdo stoje itd.,« poučuje sosed. »Revni pujski, ki se dobivajo v vsakem gnezdu , se morajo odločno izključiti od reje . « »Za živinorejca bo najbolje, če bo z a )plerne odbiral vedno najboljše, najlepše i n najbolj rastne živali in bo celó srednj e plago izključeval.« ,4 1 XII . Plemenski prasiel morajo biti zdravi . »Kaj nam je pa zapomniti glede zdravja plemen skih prasičev?« vpraša še enkrat Kopitar . Sos‘d odgovori : »Bo1ehrle in pomanjkljive_ žival i niso za rejo, to -bodi načelo umne živinoreje . « »Na čem se pa dá gotovo spoznati, da je kak prasič tudi resnično zdrav?« vpraša mlinar Vrhovnik . večkrat sem domneval, da je kak prasič zdrav, i n vendar sem se motil . Pri zaklanem prasiču so se po kazala marsiktera znamenja bolezni .« 42 »So marsiktere skrite bolezni,« odgovori sosed , »bolezni, ki se šele zaznajo, ko se prasič zakolje. Teh jaz sedajle ne mislim. Če govorim o zdravih prasičih, potem menim take živali, ki na njih vnanjosti ni po znati bolezni, ki se torej zdrave kažejo . « »Ktera so torej znamenja dobrega zdravja? « vpraša Vrhovnik. »Mi morda marsikaj prezremo, kar ti, sosed, opaziš . « »Prav rad Vam to povem,« odgovori postrežljiv i sosed . »Opazujte tele prasiče, ki jim je ravnokar dekl a prinesla pičo. Zdravi prasiči žro krmo ne glede na njeno kakovost. — Tale prasič tu žre kar vse vprek in ne izbira najokusnejših grižljajev . « »Ce prasiči, kadar jedo, najprej vse izbirčno prebrskajo in krmo prehohnjajo, potem ne prebavljajo, al i pa niso ješči in krmo slabo poplačajo. « »Kaj takega sem tudi že opazil pri svojih pra sičih,« je prekinil Kopitar soseda. »Imel sem že take prasiče, in ko sem jih pital, so za drugimi izdatn o zaostali. « »Taki prasiči pa tudi niso za rejo,« razlaga sose d naprej . »Izbirčne in slabo ješče svinje imajo mal o mleka, ali jih pa dojenje preveč slabi. Znamenje dobrega zdravja in dobrega prebavljanja je tudi gosto, kašnat o blato, kakor tole tukaj, ki je od tele breje svinje . Pregosto in trdo blato je vedno znamenje kakega nered a v črevih. « »Moji prasiči imajo skoraj vedno zelo suho i n trdo blato,« pravi Poljanec. »Neka breja svinja je bila posebno zaprta, preden se je oprasila . Po skotitvi p a kar nič več ni hotela jesti in mleka tudi ni imela ka j prida. Z vzrejo mladičev smo imeli dokaj težav .« »To je najhuje,« odvrne sosed, če so svinje zaprte, kadar imajo storiti. Temu pa ni težko odpomoči> in največkrat že pomaga, če se daje zaprtim prasiče m med ki* vsak dan nekaj žlic Glavberjeve soli . Zaprtim prasičem je tudi dobro dajati pinjenca > ali poleti sveže klaje, slabo zelenjad z vrta, odpadlo sadje itd . Izdatno gibanje je tudi potrebno, kajt i najnavadnejši vzrok zaprtja je pomanjkanje 43 gibanja. prasič samo leži in veliko jé, pote m delovanje črev oslabi in blato se v njih zabaše . »Ravnokar je tale pitanec zakašljal,« zaklič e Vrhovnik. »Ali je to tudi slabo znamenje? « »Prav gotovo,« zagotavlja sosed . »Kašljanje je vsekdar znamenje, da nekaj ni v redu . Dolgotrajno kašljanje, ki v ugodnem letnem čas u ali v gorkem hlevu ne preide, kaže vsekdar na kak o bolestno stanje v dihalih, na jetiko ali še na kaj hujšega. « »Kaj bi vendar moglo še biti?« vpraša Kopita r pozorno. »Kaj hujšega kakor jetiko pri naši Živini pa č nimamo . « »To ni prav tako,« zavrne sosed . »Jaz mislim n a prasičjo kugo, ki je dokaj nevarnejša kakor jetika. Za. kugo oboleli prasiči se moreio ozdraviti in so videt i zdravi, vzlic temu pa so nevarni, ker navidezno zdrav i prav lehko druge prasiče okužijo . Prasiči, ki dolgo kašljajo, so vedno sumljivi . Kašljajočega prasiča naj nikd o ne pusti v svoj svinjak. Pogostokrat okužijo kupljen i prasiči, ki so bolezen nalezli na prevažanju ali drugje , domač svinjak , s kugo na parkljih in na gobcu ali s prasičjo kugo. Ce novo kupljene prasiče, ki so sumljivi , za par tednov denemo v kak drug, malo odstranjen i n osamljen prostor, potem marsikterikrat lehko preprečim o okuženje svinjaka. « »To nam je jasno,« vzkliknejo kmetje, »in tak o bomo v bodoče ravnali . « »Na marsikterem dvorcu ni težko tega zvršiti, « nadaljuje Razumnik svoj pouk. »Marsikdo ima kak star , prazen ovčji ali volovski hlev. Morda se v konjskem hlevu dobi kak prazen kot. Poleti se da vsaka šupa_ porabiti, če se primerno uredi. Vsekako mora take osamljene prasiče oskrbovati kaka oseba, ki z drugim i prasiči ne pride v dotiko. « »Ali bi še kaj veljalo, če jaz svoja kupljena prasiča osamirn?« vpraša Poljanec . » Sedaj sta že 10 dni med drugimi . « »To bi bilo sedaj popolnoma brezpornernbno,« prav i Razumnik . »Ce sta nova prasiča okužena, potem sta_ druge že zdavnaj okužila. Osamljenje je le tedaj uspešno, 44 če se zvrši takoj. Sicer pa s tvojima prasičema morda ni tako hudo . Počakaj, v morda kašelj pojenja in potem si lehko brez skrbi. Ce pa ne poneha v prihodnjih tednih, potem ti svetujem prasiča spitati in jih hitr o iz hleva spraviti . Ali je morda svinja breja? « »Ne, še ni breja« odgovori Poljanec . Stara je šel e 8 mesecev, in mislim jo šele čez dva meseca pripustiti . « »Do tedaj boš videl, kako bo s kašljem . Če neha, le pripusti svinjo, drugače jo pa opitaj,« svetuje sosed . »Prav imaš, tako naredim,« zatrjuje Poljanec, k i ga je sosed prepričal . »Tudi to je dobro znamenje,« nadaljuje sosed, »če imajo prasiči zavite repe, česar pr i nekterih prasičjih pasmah sicer ni opaziti . Zavil rep j e v zvezi s krepkostjo repovih mišic . Če prasiču krma ne prija, če je betežen, če ga prijema groznica ali če im a kake druge bolečine, potem otrpnejo repove mišic e in rep visi ohlapen in vel . xIII. Ktere lastnosti naj imajo plemenske svinje in kterih naj nimajo. — Cl podedo vanju pri živinoreji. »So li še ktere druge napake, ki naj nanje živino rejec pazi?« vpraša nato Poljanec . »Imel sem enkrat doječo svinjo, ki je v eni noči pomorila vse pujske . Ko se je potem drugič oprasila, tudi ni bila dosti boljša mati . « »Prav gotovo se je ozirati tudi na take napak e plemenskih prasičev,« potrdi sosed. »Nrav ali, če po domače povem, dobro ali zlo srce je reč, ki pri plemenskih živalih prav zelo hodi v poštev . Najboljša plemenska svinja ni zanič, če svoje mladiče poškoduj e nalašč ali vsled nepozornosti, ali če jih celo zmečka . Druge svinje so tako lene krvi in brezobzirne, d a se za cviljenje mladičev niti ne menijo ne, kadar p o njih stopajo ali se nanje zaval e Mirna kri je pri plemenskih prasičih sicer ušečna , ker so mirni prasiči dobri za rejo in za pitanje. Hladno 45 krvnost se pa zopet ne sme kazati v popolnem pomanj kanju ljubezni do mladičev. Živahne matere g o včasi h zelo skrbne za mladiče. Dobro ravnanje z mladiči j e o N ,. o ~.4 P4 ti* o poglavitna lastnost dobre doječe svinje, a najhujše so tiste zverine med svinjami, ki svoje mladiče more in žro . x 46 »Kako pa je z mladiči takih brezobzirnih zverin? « vpraša Kopitar. »Ce se prav spominjam, sem enkra t čul, da hudobija in slabe razvade prehajajo tudi n a potomce. « »To je resnično,« potrdi Razumnik. »Take grde razvade se včasih kažejo na potomcih še v večji meri . Iz tega vzroka je take brezobzirne zverine dejati po d nož, za pleme pa imeti samo živali, ki so tudi glede teh lastnosti popolne« . »Ali je podedovanje vnanjih in notranjih lastnost i pri živinoreji res tolikega upoštevanja vredno ?« nevern o vpraša Vrhovnik. »Jaz pa mislim, da je le slučaj, če se pri posameznih živalih pokažejo take hude razvade . « »Motiš se, mlinar,« odgovori izkušeni Razumnik . »Ne le na nrav in na razvade vpliva podedovanje, temve č tudi še na druge reči . « »Če je kaka svinja dobra dojilja, če ima velik o mleka, potem so to posebno ušečne lastnosti, in svinjic e takih mater se pozneje tudi odlikujejo s temi dobrim i lastnostmi. Za prasičerejca je torej velike vrednosti , če more dobiti prasiče iz take reje, kjer so plemensk e svinje dobre dojilje in so mlečne . Narobe je zopet priča kovati od svinje, ki slabo doji, ki ima malo mleka, ki jo do jenje čez mero slabi, zarod, ki bo imel materne lastnosti . « Torej bi bilo silno važno, da rejo, ki iz nje prasič e kupujemo, korenito poznamo,« pristavi mlinar Vrhovnik . »To je pač tako, Vrhovnik,« odgovori sosed . »Na vse to se pri nas, bodisi pri reji prasičev kakor tudi pri reji drugih naših živali, veliko premalo pazi . Nadalje sta pa tudi velikost in zdravje pujskov odvisna od matere . Vsak prasičerejec dobro ve, da kaka svinja daje prav posebno lepe, krepke in zdrave mladiče, druga pa slabotne . « »Ta lastnost plemenskih Svinj je zelo važna . « »Od moje svinje ,Lade‘, ki jo je rodila posebn o izvrstna mati in ki jo bom dal čez 4 tedne oplemeniti , upam dobiti imeniten zarod. ,Lada' je samanasebi izvrstna žival in izvira od izvrstne matere . Vidite, ljubi sosedje, v pravem odbiranju živali z a pleme tiči uspeh živinoreje, in to je tisto, česar vi nočete umeti ; zato pa jadikujete. 47 Srečo pri meni dela razum, nesrečo pri va s pa nerazsodnost in starokopitnost. « XIV. Snaga in solnce. »Danes smo se pa veliko naučili,« meni Kopitar. »Toda mi vaščanje bi ti bili zelo hvaležni, če bi nar n ti, Razumnik, ki si tako izkušen mož, hotel kaj pove dati o krmljenju prasičev. Saj je danes nedelja i n imamo vsi dovolj časa. « »Res je, stem bi nam zelo koristil,« prikim a Poljanec. In tudi drugi so soseda prosili, naj jim pove , kako sam krmi . Radovoljno se jim uda dobri in postrežljivi sosed , da jim izpolni to željo. »Naprej se pa pokrepčajmo s kozarcem vina, « meni Razumnik smehljaje. »V eni uri se prične krmljenje ; takrat se vrnemo nazaj v svinjak in tedaj va m marsikaj pojasnim o krmljenju. Jaz v marsičem drugače postopam kakor ste vi navajeni delati . « Nato sosed s svojimi gosti zapusti hlev, in vsi se podajo v hišo, kjer je gospodinja s snežnobeli m prtom pogrnila mizo in razpostavila za dobrodošle gost e bleščeče kozarce, kar vse je kazalo na vzorno snago v tej hiši. Zvedavo so gledali vaščani okrog sebe ; gledali so po stenah razobešene podobe plemenskih živali pravilnih oblik, priznanske diplome, ki jih je Razumnik 85 da bi se v koga LaKauila, zato so morali biti zel o oprezni. Ko je dobila močne popadke, se je umirila ln je legla v slamo. Prišel je prvi pujsek na svet in je ležal cvileč v stelji. Komaj sv.nja zagleda tega mladiča, skoči kvišku, se obrne in ga popade . V par trenutkih ga je požrla . Z drugim prasičkom se je zgodilo prav tako . Dekla hitro pokliče mlinarja . »Svinja je prva mladiča požrla.« pripoveduje in kaže na krvave sledove v stelji. »Nisem mogla prav nič pomagati, tako hitro je vse šlo.« 86 Godrnjaje je Vrhovnik šel iskat primerne gorjače . Prišel je tretji mladič. Dekla ga hitro vzame . Ravno tako hitro kakor poprej se svinja obrne, a sedaj je dobila pošteno po glavi. Dekla je z novorojenčko m zbežala vunkaj na hodnik ter ga je položila v pripravljen koš v seno. Tako so rešili tudi četrtega mladiča in prihodnje. Vseh skupaj je bilo šest živih pujskov, in bilo je treba dokaj napora, da so jih rešil i iz žrela zverinske matere. Ko je pa bilo treba mladič e svinji podložiti, niso vedeli, kaj bi počeli . Mlinar se je postavil z gorjačo pred svinjo, in . dekla je pristavljala pujske k seskom. Svinja se je p a vsled cviljenja pujskov tako razburila, da so moral i mladiče kar hitro odnesti ; a vzlic temu je vendar našla priliko, da je še enega požrla. Sedaj je bilo le še pet pujskov. Vrhovnik ni vedel, kaj bi počel, ker ni hote l žrtvovati vseh pujskov. »Pojdi k Razumniku !« veli dekli, »in prosi ga , naj pride semkaj, morda mi bo zopet vedel dati dober svet, kakor zadnjič . « Ko je Razumnik prišel, so zopet poskusili z vsem i varnostnimi naredbami podložiti pujske . Opazovaje je Razumnik gledal od strani . »Ta tvoja svinja je pa silno nevarna Žival,<< prav i Razumnik. »Vsak nadaljnji poskus bi bil zastonj. Svinjo odstrani ; za pleme ne bo več! « »To pač vidim,« odvrne Vrhovnik . »A kaj naj počnem s 5 mladiči? Nerad bi jih pobil . « »Tega tudi ni treba,« meni sosed . »Jih že vzredi š na kak način. Tu imaš še eno svinjo, ki je pred trem i dnemi storila. Koliko mladičev pa ima? » »Onale svinja tamkaj ima še 6 pujskov,« odgovor i Vrhovnik. »Sicer pa mislim, da ima mleka tudi za ll mladičev. A kako naj ji podložimo tuje pujske brez nevarnosti? « »Tega nikakor ni težko narediti,« zagotavlj a Razumnik. »Imeli bomo celo imenitno šalo. « »Kako t0?« vpraša Vrhovnik . »Ne vem, kakšn a šala bi mogla biti pri tem, in jaz tudi nisem razpoložen > da bi se pri taki smoli še šalil .« 87 — »Takole bomo naredili,« razklada Razumnik . »Naj prej polovimo mladiče doječe svinje ter jih po vse m životu namažemo z žganjem . Ljubke, po žganju dišeč e živali spustimo potem nazaj k materi, ki skoraj gotov o ne bo nič kaj vesela dišave, ki jo bodo izpuhteval i mladiči. Kadar pridejo namazani prasički k materi, bo š videl, kakšna imenitna šala bo to . « Vrhovnik se je smejal . »Zastran mene,« je dejal , »kar pričnimo« . Dekla je prinesla steklenko navadnega žganja , »grenkega«. Vrhovnik in dekla sta pujske lovila, mazanje z žganjem je pa prevzel Razumnik, ki je bil jako dobre volje. Kmalu je bilo vse narejeno, in pujski so prišli nazaj v koč k svoji materi. Ko se so cvileči pujski približali starki in je t a začutila močni duh po žganju, je naglo skočila kvišku . Vsakega pujska je posebej jezno poduhala. Kaj takega se ji še ni pripetilo. Dolgo je dvomila, če naj pujsk e zopet sprejme za svoje ali pa naj jih spodi. Ko je dolgo duhala, je slednjič vendar legla, in mladiči s o hiteli k seskom. »Tako, sedaj je zopet vse v redu,« pristavi smej e Razumnik . »Prvi del naše naloge se je posrečil . Sedaj polovimo še enkrat mladiče, namažemo jih zopet z žganjem ter potem med nje pomešamo pet novorojeni h pujskov, ki jih tudi z žganjem namažemo . « Kakor rečeno, tako tudi zvršeno . Kmalu je bilo mogoče vseh 11 z žganjem namazanih pusjkov spustit i k svinji. Ta je kazala, da nič ne sluti o kaki prevari. Kaj pa je revica tudi hotela narediti . Vsak pujsek j e enako dišal. Svinja je bila v veliki zadregi. Poprej je svoje mladiče poznala po vonju, in vsakega vsiljenc a bi bila precej našla. Sedaj je bilo pa drugače ; vsi pujski so enako dišali po žganju . V pričetku je svinja podila bežeče pujske po, vsem koču in jih je duhala, če jim je blizu prišl a Cez nekaj časa je pa mirno legla . Spoznala je, da ne more ločiti svojih pujskov od tujih. Lačni pujsk i pa, pravi kakor tuji, so hlastno padli po seskih in s o na vse kriplje sesali . 88 — Srnejaje je Vrhovnik gledal, kaj se v koču godi . »To je bila pa res lepa šala,« prične čez neka j časa. »Ali bo pa svinja tuje mladiče hotela obdržati , kadar izgine duh po žganju? « »Kakorhitro bodo prasički eno noč pri mačehi, bo vsaka nevarnost proč,« pojasnjuje Razumnik . »Jutri svinja ne bo več delala razločka med svojimi in tujim i pujski. Tudi med seboj se bodo prasički razumeli, ker so skoraj enake starosti . « »Kaj naj pa naredim z divjo mrho? Ta ni drugeg a vredna, kakor da jo opitam in zakoljem. « »Tako je,« pravi sosed. »Pa danes ne moreš še pričeti s pitanjem. Najprej moraš poskrbeti, da pride ob mleko, drugače se Iehko pripeti kaj neprijetnega.« »Kaj mi je početi, da se to ne pripeti?« vpraš a Vrhovnik. »Nato niti mislil nisem .« »Najpreprostejše sredstvo je pičlo krmljenje,« od govori sosed. »Pusti svinjo, da se dva ali tri dni posti ; mrha ne pogine tako hitro . Pokladaj krmila, ki n e delajo mleka, n. pr. repo. Zlasti ne dajaj mleka, al i kvečjemu posneto mleko, močno z vodo pomešano. Tako bo mleko svinji prešlo .« »Hvala ti, ravnal bom tako,« zagotavlja Vrhovnik . »Dovoli, dragi sosed, ali pa ni nobenega sredstva, d a bi se svinji pregnalo nagnjenje, pujske Žreti? Zdi se mi , da sem nekoč nekaj bral. « »Priporočali so že marsikaj,« odgovori sosed . »Tako n . pr. priporočajo natekniti svinji čez rilec škarnic o (glej pod. 29.) To more biti prav pripravno pri prasičih z dolgim rilcem . Poskusi se lehko . Uspešno bo pa l e tedaj, če so matere krotke, ne divje, in če pujske jed o le iz nenaravnega poželenja . Zaradi tega je trebil o precej po porodu zadnjegapujskaodstraniti . L,e se to ne stori, svinja prav rada trebil o požre, in ker imajo pujski ravno tak duh , se lehko primeri, da potem svinja še pujsk e poje. Brejim svinjam tudi ni pokladati siró vega mesa. Ce so prasiči navajeni na sirov o meso, potem istotako radi žro svoje živ e novorojene pujske. 89 — XXV. Sesajoči prasl'čki z ostrimi zobm i delajo svinji bolečine. Ko sta moža Še govorila o hudobnosti nekterih svinj , sta začula iz koča doječe svinje bolesten glas. Šla sta bliže. Pujski so se držali seskov. Svinja zopet glasno zaječi. Hipoma skoči kvišku in popade bližnjega pujska . 90 — Glasen krik, in mala živalca je umolknila. Svinja jo je vgriznila. Vgriznjeno pujse je ležalo v stelji, starka ga je pa zabodeno gledala ter mu je jela lizati krvaveč o rano. Naenkrat svinja popade pojemajočo žival ter j o požre. Jeze nem je Vrhovnik gledal ta dogodek . »Menda je ta svinja prav taka mrha kakor una,« vpije razjarjen. »Vse pujske bosta požrli. Obe svinj i morata pod nož!« »Počasi, dragi Vrhovnik, le počasi,« miri Razumnik . »Moje mnenje pa je, da ima tale svinja boljšo naravo kakor unale. Kar je ravnokar naredila, ji morava odpustiti, kajti tega ni naredila s slabim namenom . « »To mi je vseeno,« zavrne mlinar . »Namen gor ali dol ; pujska je pojedla, in to je dovolj. « »Moje mnenje je pa, da to moremo preprečiti,« pravi Razumnik. »Poglejv a pujskom zobe . Jaz menim, da im ajo predolge in preostre zobe.Zobjebo- Podoba 30. dejo, in to dela Klešče za ščipanje zob prasičkom . svinji bolečine. Ona se ,malih nadležnežev ne more drugač e ubraniti, kakor da se vanje zaganja.« Ker je svinja napadla mladiča, so se drugi na vse strani razpršili . Sedaj je zopet eden prišel blizu in je iskal seska . Najprej je bila starka mirna . Ni dolgo trajalo, pa e zopet zacvilila in kvišku skočila. To pot je pujsek srečno pete odnesel . Razumnik je stopil v koč in je vjel cvilečo žival. »Poglej tele zobe, Vrhovnik,« je dejal. »Dolgi so in ostri kakor šivanke. (Glej pod. 3. a na str. 9.). Ni čuda, če se svinja brani, če je mladič neroden in prijema sesek z zobmi namesto z jezikom in z dlesnom . e pride sesek med ostri okli in krajnika, to svinjo silno boli.« 91 »Umevarn,« pristavi Vrhovnik. »Ali bi se ne dal i ti ostri zobje poščipati ; to pač ne bo težko ?« »Seveda se to lepko naredi,« zagotavlja sosed. »To tudi precej napravim . Ali imaš kake ščipalne klešč e pri roki?« Vrhovnik je prinesel klešče . Orodje je bilo sicer neokretno, ker je bilo pre veliko, a v kratkem času se je Razumniku posrečil o zobem vzeti ostrino . »Najboljše orodje v to svrho so klešče, ki so nalaščza to narejene in se dobivajo pri prodajalcih živino zdravniških orodij (glej pod 30) Navadne klešče so z a tako majhna usta p ° renerodne .« »Ob priliki si kupim ščipalne klešče za zobe, « zagotavlja Vrhovnik . »Za stroške mi nič ni ; saj se z njimi obvarujem velike škode. « Moža sta pregledala še druge prasičke, in skora j pri vseh se je pokazala potreba, poščipati zobe. Uspeh je bil očiten . Ko so prasički zopet sesali , ni svinja kazala nikakih bolečin več. Mirno je ležala v slami. Nobenega pujska ni več napadla. XXV[. Kako je krmiti doječo svinjo in kako je ravnati z njo. »Kaj naj sedaj pokladam svinji?« vpraša mlina r Vrhovnik, »morala bo pač 10 pujskov dojiti. « »Jaz pokladam svojim doječim svinjam po nekaj kilogramov parjenega in zmečkanega krompirja in 3 /4 kgotrobov ter zdrobljenega ječmena,« odgovori Razumnik. »Vrhutega dobivajo po nekaj litrov z vodo p o m ešanega posnetega mleka. To pijačo pa dobivaj o šele četrt ure po suhi, oziroma gosti krmi, in sicer i z vzroka, ki sem Vam ga takrat razložil, ko ste pri men i za poskušnjo jedli suh in svež kruh. Ce pa kako svinjo dojenje posebno slabi, ji vrhutega dajem na da n še '/4 kg zdrobljenega ovsa . Prav posebno pa skrbim, in na to tud i tebe opozarjam, da so korita vsak dan naj manj enkrat prav skrbno osnažena. Vsak 92 teden enkrat, kadar posli utegnejo, ji m naročim korita izprati z apnenim beležem. Tak belež, ki se naredi iz 1/2 kg živega apna in 5 litro v vode, zamori v koritih vso kislino . « »Je li res tako škodljivo, če v koritih zaostaj a kisajoča se krma?« vpraša Vrhovnik. Jaz se za to nisem dosti menil . « To je zelo važno,« pravi sosed . »Č epride s v eža krma v nesnažno korito, potem pridejo s krmo v želodec skisani ostanki, ki v želodc u in v črevih povzročijo kisanje in nared e vse polno kisline, ki moti redno prebav ljanje ter dela napenjanje in drisko. Vs e to pa ima velik vpliv na množino in sestav o m 1 e k a. Z vso skrbnostjo je paziti, da se prepreči kaj takega; doseže se pa le s pokladanjem popolnom a nepokvarjene krme in s snago po koritih. « »Ali se mi je še na kaj ozirati glede krmljenja i n oskrbovanja te doječe svinje? vpraša še enkrat Vrhovnik . »Ali naj svinjo tudi kaj vunkaj izpuščam?« Razumnik odgovori : »To je zavisno od letneg a časa. Sedaj smo sredi zime in zunaj leži skoraj povsodi sneg in led. Žlahtnih prasičev ob tem času ne morem o vunkaj izpuščati, ker se le p ko prehlade . « »Naši domači, celo pa hrvaški prasiči so pa prišl i tudi v sneg,« zavrača mlinar. »Spominjam se, da s o breje svinje do trebuha gazile sneg, a redkokdaj se je slišalo, da je ktera izvrgla ali da je v kakem hlevu razsajala kuga . Dandanes je pa povsod čuti o bolezni h in o kugah.« »V marsičem imaš prav, rnlinar,« pritrdi Razumnik. »Žal, da je tako. Takrat smo imeli stara, utrjen a plemena, ki so pa bila v drugih pogledih slaba. Vseh dobrih lastnosti ne bomo nikdar našli združenih v eni živali. Sedaj nam kaže rediti žlahtno prasičje pleme , ki je iz gospodarskih ozirov boljše . Pri tem plemenu je pa računati z marsiktero slabo lastnosjo, kakor n . pr. z mehkužnostjo, z večjo občutljivostjo in, žal, tudi s kužnimi boleznimi. Iz tega vzroka ne pusti svoji svinji , da bi gazila po snegu ; vsaj zdaj še ne. 93 Po preteku nekaj tednov, in če bo lep in solnče n dan, potem le izpusti svinjo z mladiči nekoliko n a prosto. Stori pa to le tedaj, če svinja sama vun sili ; zato pusti ob takih dnevih svinjak odprt, da mor e svinja s svojimi mladiči poljubno vun in noter hoditi . Opasno bi bilo, če bi svinja morala dlje časa čakat i pred vrati, kadar bi jo mrazilo in bi noter silila . Če bi bil gorkejši letni čas, potem bi bilo najbolj e že prihodnji teden puščati svinjo z mladiči večji de l dneva zunaj. Za nadomestilo naj pa hodi iz koča n a hodnik seveda to ne izda toliko . Vendar bo pa prv i teden za svinjo najbolje, če mirno počiva. Da bo ob svojem času rada hodila na hodnik, nasuj v kak kot malo ječmena, ki ga imajo prasiči posebno radi . « »Vse tako napravim,« zagotavlja Vrhovnik . »Ali naj po kotih hodnika naspem tudi zdrobljenega oglj a in pepela? Kolikor vem, priporočajo to. « »Jaz bi ti priporočal prinesti za dober jerba s same prsti,« odgovori sosed . »Tamle doli v kotu je za to najboljši prostor. Tamkaj daj prsti nasuti. Svinja more po prsti brskati, kolikor se ji ljubi, in to je na domestek za gibanje na prostem. Prst je za prasiče v marsičem koristna . V prsti menda dobivajo rudninski h snovi, ki jih rabijo za hranjenje ; kaže se pa, da te snovi tudi ugodno vplivajo na prebavljanje . « »To si zapomnim,« zagotavlja Vrhovnik še enkrat . »Se ta teden dam prinesti jerbas prsti na hodnik v svinjak. « Razumnik se je odpravljal, Vrhovnik ga je p a malo spremil ter ga je toplo zahvaljeval za pomoč i n za dobre svete . Drugo jutro so bili v Mlinarjevem svinjaku š e vsi pujski živi. Vsi so se držali sescev, kar je svinja mirno pustila . Popoldne je pa hlapec v svinjak prinesel jerbas prsti ter jo nasul v kot, ki ga je določil Razumnik . Teden pozneje je mlinar rekel odpreti vrata koča . Ni dolgo trajalo, in že je svinja korakala vunkaj n a hodnik z vsemi mladiči, ki so lepo uspevali . Kmalu j e zagledala kup prsti . Zadovoljno kruleča je šla proti — 94 njemu in je pričela brskati, in mladiči so jo takoj po snemali. Smehljaje je Vrhovnik opazoval brskajočo čred o okoli kupa. XXVII. Kako je ravnati z doječo svinjo in s pujski prve tedne po porodu. Prišlo je zopet poletje. V Razumnikovem svinjaku je pred dvema dnevoma storila svinja »Liska« . Enajst pujskov je imela, a eden je prišel rnrtev na svet. Razumnik je z dopadajenjem ogledoval v družb i s Kopitarjem, ki ga je bil pozval, krepke in zdrav e živalce, ki so kakor vreče ležali drug poleg drugeg a in se tako greli . »Prve dni ni v Roču kaj iskati, če je vse v redu, « razlaga Razumnik . »Najbolje je mater in mladiče prepustiti samim sebi tako se najlaže skupaj privadijo . Ce so mladiči zdravi, potem se ali drže seskov ali p a leže na kupu, kakor jih tu vidiva . Ce so nekteri pujsk i nemirni, niso pri drugih, cvilijo in okoli tekajo, tedajje to prav slabo znamenje. Te živali niso zdrave . Navadno poginejo. Če so pujski zdravi, tudi navadno gledajo na snažno ležišče. Kakorhitro pa ležišče onesnažujejo in ne odlagajo kje na strani, potem je tudi nji h zdravje sumljivo. Pustiva torej živali v miru in pojdiva vunkaj na tekališče, kjer je druga plemenska svinj a s svojimi mladiči, in sicer »Belka.« To pogledava ; njeni mladiči so že 14 dni stari . « Razumnik je odprl neka vrata . Ta so držala na solnčen, zaledinjen prostor, ki je bil zagrajen. »Belka« je ležala in se solnčila, pujski so p a Živahno okoli tekali. Nekteri so pridno rili po zemlj i ter so kazali, kako spretno že znajo rabiti rilce. »To je tudi lep zarod,« pravi pohvalno Kopitar . »Enajst jih je in veliki so, da bi človek ne verjel, da so šele 14 dni stari. Sčim krmiš »Belko«, da more svoj e pujske tako imenitno dojiti ?« 95 »Belka dobiva predvsem detelje in trave, pole g tega pa na dan 1/2 do 3/4 kg zdrobljenega ječmena in otrobov ter nekaj litrov posnetega in z vodo pomešanega mleka. Ob lepem vremenu pride vsak dan najmanj z a 3 do 4 ure semkaj. Če je vreme zelo toplo, potem je večji del deva z mladiči tukaj. « »Ali pride »Liska« čez 14 dni tudi semkaj s svojimi mladiči?« vpraša Kopitar. »Za »Lisko« imam posebno tekališče, ki je n a zahodni strani hiše,« pravi Razumnik. »Če je dovol j prostora, potem je bolje, če je vsaka plemenska svinj a zase.« »Kadar bodo tile pujski odstavljeni, tedaj pride »Belka« z drugimi prasiči in z mrjascem na velik o tekališče. Tamkaj bo zopet oplemenjena .« »Pujski ostanejo pa še dalje na tem tekališču . « »Poznej denem mlade mrjaščeke vsakega posebej na majhna tekališča, ki so s svinjakom v zvezi . « »Ali daš »Belko« ubrejiti, če se huka, ko še doji ? « vpraša Kopitar čez nekaj časa . Razumnik odgovori : »V tem slučaju bi enkratn o bukanje preskočil . Mleko se namreč prehitro suši, č e se doječa svinja ubreji. To je vselej velika sitnost . Sicer pa imam izkušnjo, d a s e doječe s v i n j e prav redkokdaj bukajo, če hodijo dovolj n a prosto, kar je v gorkem času pri meni običajno . Pripeti se navadno le pri svinjah, ki doje le mal o mladičev . « Ko sta se moža tako pomenkovala, se je približal a nevihta. Vihar se je dvignil, v daljavi je grmelo, in n i trajalo dolgo, pa so že padle prve kaplje dežja . Kruleča in nemirna se je približala »Belka« z mladiči vratom . Razumnik je vrata odprl, in živali so drvile v svoj koč. Poleg velikega koča je bil manjši za pujske, kje r je bil majhen kup prsti. V majhnem koritcu, ki je ime l 10 predalov, so pa bila natresena cela ječmenova zrna. — 96 Pujski so najprej tekli v veliki koč in so skoz luknjo v steni smuknili v svojega malega ter so hitro bili pri ječmenu. Ko so bili vsi v svojem malem koču, je Razumni k zaprl zapah čez luknjo. »Ali ima to kakšen poseben pomen, da so pujsk i zaprti v svojem koču?« vpraša Kopitar . »Jaz menim , da je v velikem koču pač dovolj prostora za vso družino . « »Prostora je že dovolj,« pravi Razumnik . »So pa drugi vzroki, da mladiče posebej zapiramo . Ce so starka in mladiči vsi skupaj v koču, teda j takrat, ko starka dobi krmo, mladiči plezajo po materi , stopajo v korito in poskušajo že jesti . To pa ni prav, če jedo že zgodaj vse, kar dobiv a starka. Ce so posebej zaprti, potem more mati sam a in mirno použiti svojo krmo . Pujskom pa dam v njih koč celega ječmenoveg a zrnja. Žvečenje ječmena ima namreč posebno imeniten vpliv na razvoj žvečil, zlasti kočnikov. Ce bi pa posodo z ječmenom postavil v veliki koč, tedaj bi starka gotovo pojedla ječmen, in mladič i bi nič ne dobili. Vrhutega imajo mladiči v svojem koču tudi ku p prsti, ki bi ga ne dal tako lehko v veliki koč. Posebno važno pa je, da ima doječa svinja v tem slučaju prepotrebni mir, ker je ne hodijo vsak hip nadlegovat pujski. Vsled tega dojenje svinje tako ne slabi, kar s e vedno dogaja, če svinja nima dovolj miru . Kadar je pa slabo vreme, tedaj izpustim vse mladiče iz vseh kočev na hodnik, da tekajo in skačejo , in tu zopet dobe v več kotih potrebno prst. Odkar s prasiči tako ravnam, so bolezni v moje m svinjaku redke. Driske skoraj nikdar ni, in če se po kaže, izgine prav kmalu, kakorhitro pridejo pujsk i dovolj na prosto. « XXVIII. Odstavljanje pujskov. »Kdaj misliš odstaviti pujske ?« vpraša zope t Kopitar, ki ni hotel zamuditi prilike, da se čes a temeljito nauči. 97 — Sosed odgovori : »Že s štirimi tedni dobe pri men i pujski v temle koritu (glej pod. 31 .) nekaj neposnetega kuhanega mleka in malo zmečkanega kuhanega krompirja. Kadar vidim, da se prasički nič kaj povoljno n e razvijajo, jim dam k tej piči tudi nekoliko klajneg a apna. Poleg tega dobivajo, kakor si prej videl, že od tretjega tedna naprej celo ječmenovo zrnje . « »Koliko časa pustiš pujske, da sesajo ?« vpraš a Kopitar. »Kako odstavljaš prasičke ? « »Navadno ravnam takole,« razklada Razumnik . »Kadar so prasički 6 tednov stari, tedaj odbere m najmočnejše in najkrepkejše ter jih dam posebej krmiti s parjenim krompirjem, z otrobi, s strtim ovsom, s strtim ječmenom, in vrhutega dobi vajo nekoliko posnetega mleka, z vodo pomešanega. Krompir se jim prav pičlo meri . Veliko krompirja namreč v marsičem ni dobro za mlad e prasiče. Poleg tegaskrbim za potrebno tekališče; to se Podoba 31 . pravi, prasiči ho Železno korito za prasiče . dijo zase vun i n starke zase. « »Kaj pa počnete s slabejšimi mladiči? « vpraš a zopet Kopitar. »Gotovo jih pustite, da še naprej sesajo, in kaj je dobrega na tem ? « »Slabejše pujske odstavimo potem šele čez tede n dni,« odgovori Razumnik. »To ima po mojih izkušnjah marsiktere prednosti . Zaostali pujski se v tem tednu, ko dobivajo sami vse materno mleko, toliko popravijo, da močne dobite . Potem pa to koristi posebno starki. V mlečnih Žlezah ne zaostaja mleko, in to je silno važno. Če se 7 98 dojenje naenkrat odpravi, ko ima starka še mleko, pa se narede na vimenu okoli seskov trdine, bule in uljes a (glej podobo 32 .) . Vse to se da preprečiti, če se nekaj najslabši h mladičev še naprej pusti pri starki, ki posesajo zadnj e ostanke mleka . Nekaj tednov potem, ko so bili prasički odstavljeni, dobivajo še kuhinjskih pomij in pinjenca . « »Je li dobro pujske bolj pozno odstaviti?« vpraš a Kopitar. »Pri meni je neka svinja enkrat 10 tedno v dojila . « »Tega ne morem odobravati,« odgovori uljudni svetovalec. »Jaz sem si postavil za pravilo, da pujsko v nikdar ne odstavim pred 5 tedni in tudi nikdar ne p o 9 tednu. V desetem tednu nima dojenje več vrednosti i n ie tudi za starko velika muka . « XXIX. Skopljenje ali rezanje mladi h prasičev. »Preden pujske odstavim in včasih tudi nekaj tednov prej,« nadaljuje Razumnik v poučevanju vedoželjnega Kopitarja, »dam skopiti vse pujske, ki nis o določeni za pleme. « »Skopljenje ni nič težkega ; to more vsak sam narediti,« meni Kopitar . »V tem se ne strinjam popolnoma s teboj,« odvrn e Razumnik . Pri tem sicer lehkem delu se namreč more pripetiti veliko nezgod. « »Kako to?« vpraša začudeno Kopitar. »O tem nisem še veliko čul.« »In vendar to nič ne izpremeni moje trditve, « odgovori sosed. »Meni so znani slučaji, da so vs e skopljene živali v eneministem hlevu poginile . « »Kaj pa je bil vzrok?« vpraša neverno Kopitar . »Pri meni ni bilo še nikdar kaj napačnega . « »Vzrok tem nezgodam,« pravi Razumnik, »je bil o slabo ali nič osnaženo orodje ter umazani roki skopitarjá . 99 Nekoč sem poznal takega umetnika, ki so mu vsi pujski poginili, ki jih je skopil z nekim nožem . Ta mož je bil praznoverec, kakor ste vi večinoma manj ali več vsi, zato je bil prepričan, da je ta no ž kako začaran ali pa zaklet . Ko je nož proč vrgel, p a je imel zopet srečo. To ga je seveda v njegovi prazni veri še bolj utrdilo. Kmalu se je pa skazalo, na kakšen način je bi l ta nož zaklet. 7* 100 Skopitar je namreč nekaj časa prej s tem nožem prerezal prisadno bulo, in ni noža,. kakor so že pri na s te vrste ljudje, nič ali pa ga je le površno obrisal. Na nožu so se potem širili strupeni trosi prisadnega gnoja . Kolikorkrat je ta umetnik svoj nož rabil, vsele j je vcepil ubogim pujskom te strupene trose, in moral i so poginiti . « »Ce je reč tako nevarna, tedaj nam mora preit i veselje, pujske skopiti,« meni Kopitar . »Tako nevarno pa zopet ni,« razlaga Razumnik. Kadar pride skopitar v hišo, da oprav i svoje delo, takrat ga prisilite, da pre d skopljenjem svoje orodje pred vašimi očm i nekaj minut v vreli vodi drži in da si rok i prav temeljito z milom umije v gorki vodi . To zadostuje. Še bolje pa je, če se vodi , kjer skopitar kuha orodje in si umiva roki , more dodati pol odstotka lizola ali kreolina. Ena teh reči bi morala biti vedno v vsaki hiši . Če bi skopitar hotel ugovarjati, potem mu odgo vorite, da imate pravilo, ne dopustiti nobene zareze v živo meso, če nož ni razkužen z lizolom ali s kreolinorn . Če bi bil skopitar, ki sem ti o njem pravil, poprejsvoj nož tako očistil in razkužil, potem bi se mu bil a sreča vrnila, čeprav bi ne bil noža proč vrgel . « »To si hočem zapomniti,« zagotavlja Kopitar . »N a take reči veliko premalo mislimo, ali pa šele tedaj, kadar se je nezgoda že pripetila. Sedaj m i je jasno , da se pri nas bržkone po nepotrebnem toliko zabavlja čez nerodnost, neznanje ali, majhno vajo skopitarjev, na razkuževanj e skopitarskega orodja in skopitarjevih ro k pa nihče ne misli, dasi večinoma v tem tičijo vzroki vsem nezgodam. XXX. Skopljenje starejših mrjascev. »Kako je pa s skopljenjem starejših rnrjascev? « povprašuje nadalje Kopitar. »Jaz sem večkrat čul, da_ je meso starih plemenskih mrjascev zelo slabo in da. 101 se zboljša, če se žival nekaj časa poprej skopi, prede n se zakolje. Ali je pri tem kaj nevarnosti?« »Prav gotovo se meso zboljša,« odgovori Razumnik, »če se mrjasec nekaj tednov poprej skopi . Nevarnosti ni posebne, če se skopljenje pravilno zvrši. Vsakemu potujočemu skopitarju se pa seveda tudi ne sme bre z skrbi zaupati precej vredna žival . Najbolje je skopljenje prepustiti izkušenemu živino zdravniku, če je v okraju kakšen tak, ki se steni peča, česar seveda ni povsodi . Skopljenje tudi pri starejših mrjascih ni posebno nevarno, da se le varuje okuženja in zastrupljenja krvi . Skrbeti je torej za skrajnje čisto orodje in roki, kako r sem ti poprej pojasnil, da rana ne pride v dotiko s kako strupeno rečjo. « »Močnega mrjasca povezati in ukrotiti dela pa č težave?« vpraša Kopitar. »Vsaj jaz bi ne hotel držat i starega mrjasca pri skopljenju . « »Taki rnrjasci se navadno tako ukrote, da s e z zadnjima nogama kvišku privežejo (glej pod . 26. na 69. str.). Srednji klin triroglatih gnojnih vil se potem mrjascu, ki ima glavo na tleh, vtakne skozi rilec, in vile se pritisnejo k tlom, da je glava takorekoč na tla pribita. V taki legi je mrjasec popolnoma onemogel, in skopitar more mirno in priročno delati. Mrjasca tako ukrotiti je bolje kakor ga na tla vreči, kjer ga drže možje, ki so le na poti. Pri skopljenju starih rnrjascev ne velja več, krvne žile in semensko žilo kar preprosto odtrgati, temve č je te žile skrbno podvezati, da žival ne dobi krvavenja , ki more biti smrtonosno . Ko je skopljenje gotovo, potem je rano s pra v mrzlo vodo temeljito izpirati, da se krvavenje ne kaž e več in da na rani ne ostane kaj strjene krvi. To izpiranje z vodo je izborno, a se vsekako mora zvršiti, dokler je žival še povezana, kajti pozneje gre težko, ker je mrjasec po skopljenju navadno divji. Mrjasca pozneje vsak dan povezovati pa tudi ne gre. Zaraditega se je vsega ogibati, kar bi pozneje zavleklo celjenje . Predvsem se je bati strjene krvi, ki ostane na rani i n zareze zalepi. Strjena kri je najboljši prostor za raz 10 2 množevanje kužnih gliv. Če se torej z dosti mrzlo vod o krvavenje ustavi in se vsa kri izpere, potem se j e nadejati hitrega in dobrega celjenja. Priporočeno je tudi, izprano rano, zlasti zareze, nadrgniti s čisto mastjo, da jih strjena kri skupaj n e zlepi . Ko je vse to dovršeno, se žival odveže in se pelj e nazaj v koč, kamor navadno sama pobegne . « »To pa že verjamem,» meni smeje Kopitar. »Ali je potem s skopljeno živaljo še kaj posebnega početi ?« Razumnik nadaljuje svoj pouk in pravi : »Najprej je skrbeti za dobro in čisto steljo. Najboljša je dobra , čista in prav nič zatohla ali celo plesniva slama. Vrhutega je skopljenega rnrjasca prvih par dni pičlo krmiti ; sicer pa navadno sam ne kaže veliko teka . Prvih 8 dni ni skopljenega mrjasca nič izpuščat i na prosto, kajti nevarno bi vbilo, če bi se valjal po kaki luži ali po razriti prsti . Ce pride kaka nesnaga v rano, na pr. prst, potem se lehko pokaže mrtvoudn i krč, če pa pride vanjo gnoj ali gnojnica, potem p a more nastati zastrupljenje krvi . Ce pa rezan mrjasec ostane v Roču, kjer je nastlano z dobro slamo, potem se rana ne onesnaži tak o lehko na tak način . Za vsak slučaj se pa sicer mrjase c lehko pusti, da se nekoliko izprehodi po hodniku v svinjaku. « XXXI. Kako je ravnati z mladimi mrjaščeki , ki bodo za pleme . »Kaj je pa početi z rnladimi mrjaščeki, ki bod o za pleme ?« vpraša čez nekaj časa Kopitar . »Ce ostanej o skupaj, tedaj se med seboj razburjajo, kar jim gotovo ni v prid.« »Imaš popolnoma prav,« odgovori Kopitarjev sose d in prijatelj. »Spolski nagon se pri mladih mrjascih zel o zgodaj zbudi. Ce se skupaj puste, potem ne gre brez medsebojnega drvenja in razburjanja. Jaz svoje mlade mrjasce takoj ločim, kakorhitro so 4 mesece stari . Ker pa morajo tudi na prosto, zato ima vsak zase svoj e ograjeno tekališče. Tako rasejo dotlej, da so za pleme . 103 Ko so 9 mesecev stari, so izborni plemenjaki, in če jih prodam, dobim lepe denarje zanje. « »Take naprave bi ne bilo težko tudi pri men i doma narediti,« meni Kopitar. Premislim si to . Za danes pa lepo hvalo in z Bogom !» XXXII. Mršavi in osiveli pujski. Nekega dne pride krnet Peter iz spodnje vas i k Razumniku. Prosil ga je, ker je dobrotnik vsej vasi , naj pride pogledat tudi v njegov svinjak in naj m u kaj svetuje, kajti prasiči mu nočejo uspevati . Razumnik je poslušal Petrovo jadikovanje, pote m je poklical hlapca ter mu naročil, kaj naj dela za časa njegove odsotnosti, in se je s sosedom takoj poda l na njegov dom . Pred nekaj časa je Petrov dom pogorel, zato s o bili vsi hlevi novi . Tudi nov svinjak je napravil tik govejega hleva . Svinjak je bil precej velik in prostoren . Na vsaki strani tlakanega hodnika so bili trije koči . Ko sta moža prišla v svinjak, je Peter precej stopil k prvemu koču. »Poglej tele pujske,« je čemerno dejal in kaza l na 8 medlih in mršavih pujskov. »Osem tednov so stari Sama revšeta so . « »Ali je svinja slabo dojila, ali je imela premal o mleka?« vprašuje Razumnik. »Pujski so res taki, kako r bi jim bilo gladu poginiti . « »Starka je imela prav veliko mleka,« zagotavlj a Peter. Imela je dojiti tudi le 8 mladičev. V pričetku s o bili pujski prav lepi in so se kakih 5 tednov izborn o razvijali. Naenkrat so pa postali kakor zakleti . Slabel i so od dneva do dneva ; hujšali so, postali mršavi i n sivkasti. « Počasi in cvileče je eno teh revšet tavalo po hodniku. Razumnik ga je vjel ter je ogledoval revno , čisto shujšano živalco (glej pod . 33.) . »Pujsek je čisto siv,« je vzkliknil . »In medel je, da se mu vidi vsako rebro. Koža je luskinasta in prav grdo smrdi . 104 Pujsek je tako oslabel, da še nisem kmalu vide l takega. Ali ima še kaj teka? « »Jedel je pač še do danes, a v zadnjih 8 dnevi h sploh ne več veliko,« odgovori Peter . »Daj, reci prinesti nekoliko kuhanega ter zmečkanega krompirja, pomešanega z mlekom,« veli Razumnik. »Jaz bi sam rad videl, kako jé ta mala grdoba .« Naročena piča je bila kmalu v svinjaku. Pujsek je v pričetku kazal tek, a kmalu je zopet pustil skled o s krompirjem in z mlekom . Razumnik je postavil skledo s pičo na hodnik i n Petru velel, naj vse pujske vunkaj izpusti. Ostali Podoba 33. Mršav, osivel pujsek . pujski so bili sicer tudi slabi, a so bili vendar za spoznanje boljši od prvega. Njih tek tudi ni bil tak o slab, in kmalu so izpraznili skledo . Prvi pujsek je pa med tem časom okoli taval i n stikali Na nekem mestu je našel lužo gnojnice . Poželjivo je IiA1 nagnusno tekočino . »To je pomembno,« je rekel Razumnik. »Dobre piče to revše ne mara, istotako ne dobrega mleka ; zato pa liže gnojnico in scalnico. « »Kaj pa mu je?« vpraša žalostno Peter . »Bojim se, da bom ob vse gnezdo.« 105 »To je tudi moje mnenje,« odgovori Razumnik. »Ne bo pomoči. « »Kaj ni nikakega sredstva? Ali je ta boleze n nalezljiva?« vpraša še enkrat Peter. »Pri tebi prasiči vendar tako lepo uspevajo. Zakaj jaz nimam sreče s prasičjo rejo? Saj imam lep in dober svinjak i n plemenske svinje dobro krmim . Kje je vzrok moji h neuspehov ? « »V tvojem svinjaku nekaj prav važnega ni, Peter! « zavrne izkušeni prasičerejec . »Povej mi, Peter, so li tile pujski kdaj prišli na prosto, odkar so na svetu ? « »Enkrat, pred 4 tedni sem izpustil starko z mla diči na dvorišče,« odgovori Peter. »Pozneje je pa bil o slabo vreme, in sedaj so zunaj zmrzla tla, kajti zim a je pred durmi . Zato pa izpuščam pujske na hodnik v svinjaku, kjer se morejo pregibati, kakor zunaj n a prostem . « »Pregibati se pač morejo tukaj na hodniku,« men i Razumnik, »a od tega se ne zdebele. Na temle tlaku ne dobivajo, kar jim je za prehranjenje potrebno . « »Hodnik res ni svinjska paša,« odgovori Pete r malo jezen, »Kar jim je pa za prehranjevanje potrebno , to pač dobe pri svoji materi, ki ima prav veliko mleka . Le poglej jo ; dojenje je kar nič ni zdelalo . « »To je vse res,« potrdi sosed. »Ta svinja bi bila prav gotovo mogla teh par pujskov dobro živiti . — Vsekako si tem revšetom dajal zadnje tedne še ječmen a in druge piče . Kdaj si jih pa odstavil ? « »Pred 8 dnevi,« odgovori Peter. »Dobivali so p a že 4 tedne sem parjen krompir, posneto mleko in ne koliko ječmena ter otrobov . Stradali gotovo niso . To mora biti kaka čisto posebna bolezen, ali pa kuga , kajti bolezen se mi zdi nalezljiva . Najprej je oslabe l le en pujsek, in sedaj, kakih 8 dni sem, slabe tud i ostali od dne do dne. Kaj meniš, kakšna kužna bolezen je t0?« »Kužna bolezen to ni,« razlaga Razumnik . »Pač je pa to neko posebno motenje hranitve, ki s e pri prasičkih pogostorna dogaja, zlasti po zimi, če nimajo prilike, da bi žrli prst. 10 6 Če pridejo pujski Že prvih par tednov na prosto, potem pojedo dovolj prsti, ki jim je za zdravje neobhodno ," potrebna. Ce pa nimajo prilike priti vun, kakor v sedanje m letnem času, potem prično povsod okrog lizati in glodat i ter piti gnojnico. Polagoma se razvije stanje, kako r pri tvojih prasičkih ; pujski so mršavi in sivi. Nalezljiva ta bolezen seveda ni. Ker je pa vse gnezdo v isti h neugodnih razmerah, morajo oboleti vsi pujski, dru gza drugim. Nekteri zapadejo bolezni prej, drugi pozneje , čim močnejši ali slabši so že po naravi . « »Ce je torej samo pomanjkanje prsti vzrok tej bolezni, potem se da prav preprosto pomagati,« meni nekam dvomljivo Peter. »Pripeljem jim par jerbasov prsti v svinjak, da jo bodo jedli, kolikor bodo hoteli, in jaz prihranim stroške za zdravnika in za lekarnarja. To bi bilo preprosto in ceno. « »Le da bi bil moral to prej storiti,« meni Razumnik. »Za to pot je sedaj že prepozno . Sicer hočem() poskusiti. Daj prinesti v svinjak nekaj prsti; že dobiš prostor, kjer tla niso zmrzla. Borno videli, kako se bodo pujski obnašali . Popoldne se vrnem, da vidim, kaj bo . Za sedaj pa zapri pujske v njihov koč . « Stem je bil Peter zadovoljen. Takoj je velel na ročilo zvršiti, in ko je popoldne Razumnik prišel v svinjak, je bil konci hodnika napravljen majhen ku pdobre vrtne zemlje. (Glej pod. 14. na 28. str.) »Izpusti sedaj vunkaj svoja revna praseta,« j e velel Razumnik. »Borno videli, če so toliko pri moči, da najdejo in zaužijejo zdravilo, ki bi jih moglo še rešiti.« Vrata koča so se odprla . Počasi in zamolklo kruleči so pujski prišli vunká jin so se razkropili po hodniku. Nekteri so prišli slednjič do kupa prsti. Drugi so pa iskali in lizali gnojnico v žlebu . Krepkejši prasički, ki so prišli do kupa prsti, s o precej po njem stikali in rili. V pričetku so to delal i leno in brez veselja, a kmalu so prišli na okus . Ono popolnoma onemoglo pujse je tudi prišlo do prsti ter je tudi pričelo riti, a je šlo kmalu proč . 107 »Ali mu bo še kaj pomagalo?« vpraša Peter. »Menini, da bi bil čudež, če bi se taka žival kda j popolnoma popravila . « »To tudi jaz mislim,« odgovori Razumnik. »S tem pujskom ne boš imel nikakega veselja več. Najbolje je, če revno stvar spraviš izpod nog . « »Potem ga še danes ubijem,» zagotavlja Peter . »Kaj naj pa počnem z drugimi slabimi pujski? Ali s e ti popravijo, ali naj jih tudi pobijem ? « »Počakaj še par dni,« meni Razumnik . »Krepkejš i se morda še popravijo. Tiste, ki se prihodnje dni po pravijo, obdrži, druge pa odstrani . Za pleme seveda nobeden ne bo, pač pa morda za pitanje in za prodaj. Kakor vidim bo druga tvoja svinja kmalu storila . Odškoduj se z njenim zarodom. Če bodo pujski od tretjega tedna naprej imeli prsti, potem bodi zagotovljen , da bodo jesenski in zimski prasički tudi pri tebi tako dobro uspevali, kakor pri meni . « »Ali naj plemenskim svinjam dajem tudi kaj klajnega apna?« vpraša Peter . »Ali zadostuje, če v svinjaku pustim ta kup prsti ?« »To je prav umestno,« odgovori sosed in sveto valec Razumnik, »če daješ doječim svinjam in pujskom, kakorhitro pridno jesti, po nekoliko klajnega apna . »Še bolje je, če daješ tega apna že brejim svinjam . Odraslim prasičem dajem jaz po Tičici na dan, mladiče m pa po noževi špici. « Peter je ubogal svojega soseda. Mršavega in osivelega pujska je takoj ubil in od ostalih pozneje tudi nektere, kar je pa živih pustil, so se še zadosti povoljn o razvili. Kmalu potem je skotila druga svinja . Storila je 12 mladičev . S temi je imel pa Peter srečo . Ti pujski so pa tudi imeli kup prsti na razpolago , kamor so že v tretjem tednu pridno hodili ter so pra v krepko po njem rili . Zato so pa tudi izborno uspevali. Nobeden ni dobil driske in tudi osivel ni nobeden. S tem gnezdom je imel Peter veliko veselja. 108 Kup prsti na svinjakovem hodniku je Peter pozim i parkrat obnovil . Spomladi pa, ko je prišla svinja z mladiči na prosto, je kup zopet odstranil. Prihodnjo zimo je Peter zopet dal nasuti prsti v svinjak ; zato so mu pa pujski navzlic zimi uspeval i kakor spomladi . XXXIII. Prasiček ne uspeva in hujša, če ima noter zakrivljeni okli . Peter je tudi svojemu sosedu Luki povedal, kak o dobro mu je Razumnik svetoval glede prasičkov i n kako ti sedaj tudi pozimi dobro uspevajo, odkar dobivajo v svinjaku dovolj prsti . Luka je sklenil Petra posnemati, in zato ima tud i on od tedaj srečo s svojimi mladimi prasički. Zopet je svinja storila jeseni, ko je bilo že mrzl o in je zunaj ležal sneg. Luka je pa poskrbel za dovolj prsti in jo je spravil na hodnik v svinjaku . V pričetku je bil s pujski popolnoma zadovoljen . Pretekli so trije, štirje tedni . Prasički so mogli že jesti kuhan' krompir, oves in zdrobljen ječmen te r posneto mleko. Živalce so bile prav lepe . Nobenega revšeta n i bilo med njimi . Vse so bile enako lepe . Ko je nekoč Luka prišel čez kakih 8 dni zope t v svinjak, je zapazil, da neki pujzdravilno množino«, kakor pravimo ; za druge, dosedaj zdrave prasiče zadostujejo manjše množine. In potem vbrizgam oslabljene kužnine. Zdrav e prasiče cepim zato, da preprečim, da n e obole, kajti rdečica je kužna bolezen in j e domnevati, da jo nalezejo tudi vsi drug i pr as iči, če je že nis O .« Podoba 44. Prasič z zataknjeno cepilno iglo . »Kar pričnimo,« pravi Razumnik. »Precej pokličem dva hlapca.<< Kmalu je bilo vse potrebno skupaj . Cvileče prasiče so drugega za drugim vjeli, trdn o držali, in Živinozdravnik jim je zabodel cepilno igl o v ohlapno kožo pod ušesom. Potem je nateknil na iglo brizgalnico ter je vbrizgal cepivo, vsled česar je n a dotičnem mestu precej nastala majhna oteklina zaradi pritiska cepiva (glej pod. 44.). Zdrave prasiče je živinozdravnik cepil na obeh ušesih, in sicer na eni stran i s cepivom, na drugi strani pa z oslabljeno kužnino . 152 — Drugi dan je bil oboleli prasič nekoliko boljši , tretji dan je že prišel h koritu in četrti dan je bil zdrav. Pri drugih prasičih se bolezen niti ni pojavila . Cepljenje se je to pot izborno sponeslo . Noben prasič ni poginil za rdečico . Bilo je nekaj tednov potem . Razumnik je sedel s svojimi prijatelji vaščani v gostilni. Z velikim zanimanjem so vaščani sledili dogodko m v Razumnikovem svinjaku, ko je bil okužen . Kar misliti si niso mogli, da se je taka nesreč a pripetila Razumniku, ki je vendar tako prebrisan i n izkušen. Izvedeli so tudi, da je bila prasičja kuga vsle d cepljenja še silnejša. Zategadelj niso mogli razumeti, da je Razumnik zopet dal cepiti prasiče, ko se mu j e v svinjaku pojavila druga kužna bolezen, rdečica . »Na takele novotarije pa jaz nič ne dam,« prav i Vogelnik. »Jaz svojih prasičev gotovo ne dam cepiti , če se okužijo . « »Ne morem ti prav dati,« odvrne Razumnik . »Res nično mi je cepljenje proti prasičji kugi povzročilo l e škodo, zato pa vsega cepljenja vendar ne smemo zarnetati . « Že več let sem cepijo v vseh naprednih dežela h prasiče proti rdečici, in uspehi so imenitni . Cepivo proti prasičji kugi dQ.sedaj še ni bilo zanesljivo, a ravnokar sem bral, da se je posrečilo pri rediti že dokaj boljše. Bodimo hvaležni učenjakom, ki se trudijo najt i sredstev, ki varujejo živinorejca najnevarnejših sovražnikov, raznih kug. Upajmo, da se jim to posreči . »V tem smo vsi enih misli,« vzkliknejo možj e okoli mize. »To bi bil pravi blagoslov za živinorejce .« »Prav imate,« pritrdi Razumnik. »Zanesljiv i n zajamčen način cepljenja proti vsem prasičjim kužni m boleznim bi bil velik blagoslov za prasičerejca. « To sem uvidel to pot, ko se je v mojem svinjak u pojavila rdečica . Za rdečico obolel prasič je ozdravel vsled cepljenja , in drugi prasiči se niti okužili niso, ker so bili pravo časno cepljeni . 153 Če bi imeli proti prasičji kugi tako zanesljivo cepivo, bi lehko bolj mirno spali . Dokler pa takega pripravnega sredstva nimamo, moramo rabiti drugo . »In to je?« vpraša radovedno Vogelnik. »Tako branilno sredstvo je največja previdnos t pri nakupovanju,« odgovori Razumnik . »Da mi je prasičja kuga tako škodo prizadela , sem sam kriv, ker nisem bil dovolj previden, kosem kupil ono plemensko svinjo, ki je prva zbolela. Ce bi bil imel to svinjo najprej kakih 10 dni kje posebe j zaprto, zunaj svinjaka, ter bi jo bil opazoval, potem b i bil bolezen pravočasno spoznal, in drugi prasiči bi se bržkone ne bili okužili . Drugič se mi kaj takega gotov o ne pripeti, in vedno bom imel pripravljen majhen svinja k za osamovanje . Kakorhitro bom imel dovolj plemenskih živali, tud i ne nameravam več kupovati plemenskih svinj, ampa k samo mrjasce. Vam pa, ljubi sosedje, tako ravnanje tudi prav toplo priporočam .« »Ubogati te hočerno,« obetajo Vogelnik, Poljanec , Vrhovnik in vsi drugi, ki so sedeli okoli mize ter so hvaležno segali Razumniku v roko. In bili so mož beseda vrli kmetje, sebi v velik o korist ter na čast sosedu Razumniku, ki se je neumorn o uspešno trudil kot učitelj naprednega kmetijstva, da j e sovaščane poučeval in jim ob vseh neprilikah nesebičn o pomagal ! 1 54 Vsebina. Apneni belež za snaženje in razkuževanje korit 92 . Apneni belež za razkuževanj e svinjakov 149 . Apno, fosforovokislo 127 . Apno, klajno 59, 60, 64, 65, 97 , 107, 126, 128 . elež, apneni, za snaženje i n razkuževanje korit 92 . Belež, apneni, za razkuževanj e svinjakov 149 . Beljakovine v krmilih 57 . Betonska tla v svinjaku 21 . Blato prasičev, kakšno bodi 42 . Bolečine doječe svinje zaradi ostrih zob mladičev 89-91 . Bolečine pri hoji prasičkov 123. Brejost svin je, koliko časa trajal 7 . Breja svinja ima krč 75-77 . Brizgalnica, cepilna 151 . Bukanje, da se ne zatre 13 . Bukanje doječe svinje 95 . Bukanje preneha zaradi debe losti 13 . Bule na svinjskem vimenu 98. Cementna tla 21 . Cepilna brizgalnica 151 . Cepilna igla 151 . Cepljenje proti prasičji kug i 146-147 . Cepljenje proti prasičji rdečici 150-153 . Cev, kavčukova, za klistiranj e 10, 79 . Cev, kavčukova, za uravnav o izstople maternice 70 . Celjust, zabuhla 124 . Členi, zatekli 124 . vreva, oslabljena 43. Culi pujski 112 . Črvi, prasičja hrana 36, 50. Deteljišče, paša za prasiče 34, 35. Dež, ki bije ob stene svinjaka 23. Dež povzroča prehlajenje 117. Dihanje s hobi jajočim šumom 124 . Dihala, bolna 43 . Dimlje, kilaste 118 . Doba brejosti 17, 71 . Doba dojenja 98 . Doječa svinja, krmljenje in rav nanje z njo 91-96. Dojenje, koliko časa naj traja 98 . Dojiti pujske s kravjim mle kom 80 . Driska sesajočih pujskov 115-117 . Driska pujskov, zdravljenje 117 . Dristila za prasiče 42 . Drgnjenje bolnega prasiča 79 . Drgnjenje vimena, da postan e mlečno 8, 9. Drogi v varstvo pujskov pre d nerodno materjo 84 . Dvojni udje 124 . Fosforovokislo apno 127 . Fižolova slama in luščine z a krmo 59 . Galun za izpiranje izstople maternice 68 . Glauberjeva sol za dristilo 42. Gliste, prasičja hrana 36 . Glodanje lesa 106 . Gorko lezišče, potrebno za pra siče 21 . Grahova slama in luščine za krmo 59. Grinte, smolnate 113 . Hiranje sesajočih pujskov 103. Hodnik v svinjaku 29, 39, 96 . Hahljanje pri dihanju in pri jedi 124. Hrbet, vdrt 38 . Hromota prasičev 124. Hrošči, prasičja hrana 50 . Hudobni in uporni prasiči 19 . 155 Huda svinja 71, 76 . Hudobna svinja 44, 84—88 . Hudobnost svinje se podeduje 46 . Igla, cepilna 151 . Ikravo srce 134 . lkrasti prasiči 130--138 . Ikravost, kako se spozna 138 . Ikre, njih vzroki 135—136 . Izbira prasičev za pleme 38-40, 46 . Izbirčni prasiči 42 . Izbrizgovanje maternice 74, 75 . Izpuščaj, sajasti 113. Izstop maternice 66—71 . Izvinjene noge 129—130 . Izvrženje svinje 59—63 . Jajca trakulje 136 . Ječmen, krma za doječe svinj e 9, 91 . Ječmen, krma za pujske 96, 97 . Jetika 43 . Jeziček pujska ranjen od note r zakrivljenega okla 110 . Kal za prasiče 32, 33 . Kamilični čaj proti krču breje svinje 75, 76 . Kašelj prasičev 43 . Kašljanje zaradi ikravosti 138. Kašelj, znamenje pras. kuge 143 . Kila na popku 118, 120—121 . Kile v dimljah 118—119 . Kislina v koritih 92, 124 . Klaja, zelena 58 . Klajno apno 59, 60, 64, 65, 97, 107, 126, 128. Klešče za ščipanje zob 91, 110. Klistiranje prasičev 10, 79. Klistiranje zaprtega prasiča 10 Klistirna priprava in nje po raba 10 . Koč, poseben, za sesajoče pujsk e 96 . Koč za pujske 19, 26 . Kolikokrat je prašiče krmiti 58 . Kopelj za prasiče 32 . Korenje, krma za doječe svinje 9 . Korita na hodniku v svinjak u 29, 39 . Korita, nesnažna 124-125 . Korito, snažno, njega važnos t 91—92, 125 . Kosti prasičje, omehčane 122-128 . Koža pujska je siva 103. Koža pujska smrdi 103 . Kravje mleko namesto prasič jega za pujske 80. Krč breje svinje 75--77 . Krepila za kotečo svinjo 76. Krma, pretečna 59 . Krma, preredka 51-55 . Krma, trda in gosta 56 . Krma, zelena 58, 114. Krma, zmrzla, vzrok izvržen ju 60. Krmljenje doječe svinje 91—93, ,95, 114 . Krmljenje mladih plemenski h prasičev 13, 56, 115, 125. Krmljenje, netočno 120 . Krmljenje prasičev 52, 55--59,. 65, 97, 114, 125, 127, 128 . Krmljenje pujskov, kadar s e odstavljajo 97 . Krompir za krmo 9, 56, 81 , 91, 97 . Ki ompir, pokvarjen, škodljiva krma za doječe svinje 114 . Krompir, krma za doječe svinje 9, 81, 91 . Kuga na parkljih in na gobcu 43 . Kuga, prašičja 43, 143-150 . Kuhinjske pomije 98, 114. Kurjenje svinjaka 24 . Lastnosti plemenskih svinj, dobr e in slabe 44—46. Lastnosti plemenskih svinj, ki se podedujejo 46 . Lega svinjaka 23. Lesena tla v svinjaku 21 . Ležišče, gorko, v svinjaku 21 . Lij za klistiranje 10, 79 . Lij za vravnanje izstople mater- nice 70 . Ločitev mladih plemenskih mrjasctv 32 . Ločitev plemenskih prasičev p o spolu 32. Luža na prasičjem tekališču 33 . Mačeha, vzreja prasičkov z nj o 84—88 . Maternica svinji izstopi 66—71 . Mehke kosti pri prasičih 122—128 . Mehurčki na koži pujskov 113 . Mehurčki od trihin v mesu 139 . 156 Mehurčki v ikrastem mesu 134 . Menjavanje zob 11, 12 . Meso, sirovo, nevarna krma z a plemenske svinje 88. Mešanje mleka za krmo z vod o 56, 57 . Milnica za klistiranje 10, 79. Mir v svinjaku doječe svinje 96. Mleko za krmo 56, 57. Mleko, kravje, namesto prasič jega za pujske 80 . Mleko, pinjeno, za krmo 98. Mleko, posneto, krma za doječ e svinje 9, 81, 91 . Mleko spraviti doječi svinji v vime 7. Mleko svinji iz vimena pre gnati 88. Mleko zaostaja v vimenu 97 . Moker svinjak 111, 114, 122 . Mrjasec, kakšen bodi plemensk i 36-37. Mrjasec, kdaj je poraben z a pleme 103 . Mrjasci, mladi, kako je ravnat i z njimi 102 . Mršavi pujski 103—108 . Mrzla tla v svinjaku 21 . Neješči prasiči 42. Nepozorna doječa svinja 44, Nerodna doječa svinja 81—84 . Nevarna svinja 86 . Nevarnost pri ogledovanju zo bovja 18, 19 . Nesnažna korita 124—125 . Nesnažen svinjak 111, 114, 122 . Netočno krmljenje 120 . Njiva, pašnik za prasiče 34 . Noga, izvin jena 129—130 . Noga, skrivljena 124 . Noga, zlomljena 129-130. Noge, prekratke 40 . Nosečnostna doba svinje 17, 71 . Oblika dobrega plemenskega mrjasca 36. Oblika dobre plemenske svinj e 37—38 . Obzidje v svinjaku 25. Odbiranje prasičev za plem e 38, 40, 46 . Oder, lesen, v svinjaku 21 . Odprta stranišča, nevarna zdrav ju prasičev 130—138 . Odstavljanje pujskov 96 — 98 . Oglje v svinjaku 28. Ohlapen rep 44 . Okna v svinjaku 24, 25, 51 . Okla, notri zakrivljena, vzro k neuspevanju prasičkov108-111 . Okrepčanje koteče svinje 76. Okuženje svinjaka 44 . Operacija kil 118, 120, 121 . Osamljenje sumljivih prasičev 43. Osamljenje prasičev zaradi oku ženja 149, 153 . Osiveli pujski 103 -108 . Oslabljena čreva 43 . Osnaženje izstople maternice 69 . Ostanki krme v koritih 56, 92, 124 Ostri zobje sesajočih pujsko v 89—91 . Otrobi za krmo 127 . Oves, krma za doječe svinje 9, 91 . Ovire pri oprasenju 73 . Paša za prasiče 34—36. Peč v svinjaku 24. Pepel v svinjaku 28, 93 . Pesa, krma za doječe svinje 9 . Pesek v svinjaku 28 . Pinjeno mleko, krma za doječ e -svinje 8, 9 . Pinjeno mleko, krma za pra siče 98 . Plast, zračna, med stenami, 26 . Podbradek plemenske svinje 38 . Podedovanje hudobnosti 46. Podedovanje pri živinoreji 44 . Podedovanje raznih lastnosti 46 . Podgane v svinjaku 22, 139-143 . Podložiti pujske mačehi 86—88 . Pogoji uspevanja prasičev 21 . Polži, prasičja hrana 36 . Pomije, kuhinjske 98, 114 . Pomirjenje rodeče svinje 72 . Pomoč pri porodu 71-75 . Popek, kitast 118, 120—12 1 Poporodna vročina svinje 77—81 . Porodni znaki 71, 72 . Posivljenje prasičkov 27 . Poščipanje noter zakrivljeni h oklov 110 . 15 7 Poščipanje ostrih zob sesajočim prasičkorn 91 . Poslinjenje zaužite jedi 54-55 . Posneto mleko za krmo 56, 57 . Požlahtnjevanje, pretirano 40. Plemenski mrjasec, kdaj ga j e pričeti rabiti 103 . Plemenski rnrjasec, kakšen bod i 36-37. Plemenskih prasičev zdravj e 41-44. Plemenskih prasičev prava oblika 36-40 . Plemenske svinje prava oblika 37 - 38, 40 . Plemenske svinje dobre in slab e lastnosti 44-46 . Pljučnica vsled zaletelih zdravi l 79 . Prasiček, glej tudi pujsek Prasiček ima bolečine pri jed i 108-110. Prasiček cvili, kadar jé 110 . Prasiča k jedi prisiliti 8 Prasiči, hudobni in uporni 19 . Prasiči, ikrasti 130-138 . Prasiči, izbirčni 42 . Prasiči, plemenski, njih zdravj e 41-44. Prasiči, plemenski, kakšna bod i njih vnanjost 36-40. Prasiči, mladi za pleme, kako se krmijo 13 . Prasiči, mladi za pleme, kako je z njimi ravnati 12-20. Prasiči, neješči 42 . Prasiči ne uspevajo, če imajo noter zakrivljena okla108-111 . Rrasiei, predebeli, za pleme ne sposobni 14, L5, 16 . Prasiči, zimski, njih oskrbovanj e 26-29 . Prasiči z mehkimi kostmi 122-128 . Prasičja kuga 43, 143-150 . Prasičja rdečica 150-153. Prasičje blato, pravo in napačn o 42 . Prasički, sajasti 111-115 . Prasički se zarivajo v steljo 27 . Prasički z ostrimi zobmi 89-91 . Praznota za pleči 38 . Prebavila, izprijena 56 . Pregnati svinji nagnjenje, da n e bo pujskov žrla 88. Pregibanje doječe svinje na pro stem 93, 94-96 . Pregibanje mladih prasičev 30-31 . Pregibanje prasičev na proste m 13, 17. 40, 42, 43, 49, 114 . Prekratke noge 40 . Prelaz med kočem svinje i n njenih pujskov 19 . Preprazna krma 59 . Preprečiti, da prasiči ne rijejo 35 . Pretečna krma 59 . Pretirano požlahtnjevanje 40 . Pretvarjanje škroba 55 . Prosto r za p rasič je tekališče 32-33. Prostornost svinjakov 21 . Prostor pod lesenim odrom v svinjaku 21 . Prst za krmo 26, 28, 29, 93, 95, 96, 105, 106, 107, 108, 117, 128 . Pujsek, glej tudi prasiček. Pujsek pije gnojnico 104, 106 . Pujsek, očrnel 112 . Pujsek, gol 63. Pujsek gloda les 106 . Pujsek, nagnil 63 . Pujsek, nedonešen 63 . Pujsek, mršav in osivel 103-108 . Pujsek, mrtev, ostane v svinji 74 . Pujsek, pogine pri porodu vsle d slabosti 2, 17, 63 . Pujsek, slaboten ob porodu 2, 17 . Pujsek, prehlajen 116-117. Pujsek, kako je z njim ravnati prve tedne 94-96. Pujsek, ravnokar skoten, bola n 94. Pujsek, sesajoč, ima drisko 115 117. Pujski, sesajoči, ločeni od matere 96. Pujske odstavljati 96-98. Pujske s kravjim mlekom dojiti 80 . Pujske učiti sesati 4. Ravnanje s pujski prve tedn e 94-96. Ravnanje s skopljenim mrjasc .em 102. 15 8 Ravnanje z mladimi plemenskim i mrjaščeki 102. Razkuženje izstople maternice 69 . Razkuženje lesenih tal 21 . Razkuženje svinjaka 148-149 . Razmnoževanje trihin 140-141 . Razum dela srečo pri prasiče reji 17, 18, 19, 20 . Rdečica pri prasičih 150--153 . Red v svinjaku 49 . Repa za krmo 114. Rep, ohlapen in vel 44 . Rep, zavit 44 . Rezatev prasičev 98 -102 . Ritje prasičev 32, 35, 36 . Rudninske redilne snovi 26, 36 . Sajasti izpuščaj 113. Sajasti prasički 111-115 . Sesajoči prasički z osrimi zobmi 89-91 . Sirovo meso, nevarna krma z a plemenske svinje 88. Skopljenje prasičev 98-102 . Skrivljene noge 124. Slina, važna za prebavljanj e 54, 55. Smolnate grinte 113. Snaga pri prasičih 47-51 . Snaga pri skopljenju 100-101 . Snaženje korit 92 . Snažnost korit 39, 40, 91-92. Sneg bije ob stene svinjaka 23. Solnce, njega vpliv 47-51 . Sol za prasiče 7, 58, 127 . Spenjanje pujskov je škodljiv o 120 . Spoznati zdravje plemenskih prasičev 42-43 . Srbečica pujskov 113 . Srce, ikravo 134. Sreča pri prasičereji 17, 18, 19 , 20, 48. Starost plemenskega mrjasca , prava 103 . Starost plemenske svinje, prav a 6, 12 . Starost prašičev spoznati n a zobeh 5, 10-12, 18 . Stelja iz slame, predolga, za do ječe svinje 83. Stelja v svinjaku 21, 83 . Stena svinjaka, mokra 111, 113 , 122 . Stena svinjaka, mrzla in vlažn a 23 . Stena svinjaka, obita z lesom 23, 24 . Stena svinjaka, vnanja, dvojna 25, 26 . Stranišča, odprta, nevarna pra sičem 130-138 . Strnišče, pašnik za prasiče 34. Svinja, breja, ima krč 75 . Svinja, doječa, njeno krmljenj e 91-96 . Svinja, doječa, nepozorna 44 . Svinja, doječa, nerodna 81-84 . Svinja, doječa, nima mleka 6, 7, 8 . Svinja, doječa, ločena od pujsko v 96 . Svinja, doječa, ravnanje z nj o 91-93. Svinja ima po porodu prazn o vime 2. Svinja izgubi mleko vsled bu kanja 95. Svinja, hudobna 44, 45, 71 . Svinja, hudobna in uporna 19 , 76, 84-88 . Svinja, kakšna bodi za pleme 37, 40. Svinja, ki svoje pujske mori 44 , 45, 85, 86, 90. Svinja, ki svoje pujske žre 84-88, 90 . Svinja ne donese 63-65 . Svinja, nevarna 86 . Svinja, pokvarjena 17-18 . Svinja, premlada za pleme 2 -6 . Svinja se ne otrebi 74, 75. ' Svinja, slaba mati 44-45 . Svinja, zaprta 42. Svinjak, nesnažen 111, 113, 122 , 126. Svinjak, njega lega 23 . Svinjak, njega toplina 24. Svinjak, moker 111, 113, 122 . Svinjak za doječe svinje 19, 26 . Svinjak, temen 113-114, 126. Svinjak, vzoren 20-26. Svinji pregnati nagnjenje, da n e bo pujskov žrla 88. 159 Svinjo, doječo, narediti mlečn o 7-9. Svinjo spraviti ob mleko 88 . šotni drob med stenami 26. Ščipati preostre zobe pujskom 91 . Tekališča za prasiče 29—33, 95, 102 . Tekoča krma 56 . Temen svinjak 114 . Tla, betonska 21 . Tla, lesena 21 . Tla, mrzla 21, 24 . Tla, nevarna, ki drse 21 . Tla v svinjaku 21 . Toplina v svinjaku 24. Trakulja 134. Trdine na vimenu 98 . Trebilo takoj odstraniti 88 . Trebilo ne gre od svinje 74, 75 . Trenje vimena 8, 9 . Trihine 22, 23, 139—143 . Trihine, njih razvoj 139—141 . Trat pri svinji 66—71 . Udje, dvojni 124. Ukrotitev mrjasca 101 . Uljesa na vimenu 98. Uljesa v črevih 145 . Uporni in hudobni prasiči 19 . Velikost tekališča 33 . Veter bije ob stene svinjaka 23 . Vime, bolno 98 . Vime drgniti, da postane mlečn o 8, 9, 74, 77 . Vime molsti, da postane mlečn o 79 . Vime, po porodu prazno in vel o 3, 74, 77, 78 . Vnanjost plemenskih prasiče v 36—40 . Vrata pri'Svinjaku 24 . Vrat plemenske svinje 38. Vravnanje izstople maternice 71 . Vročina, poporodna 77 . Vzreja prasičkov z mačeho 84-88 . Vzroki izvrženja svinje 60-63, Zabuhla čeljust 124 . Zaostajanje krme v koritih 92 . Zaostajanje mleka v vimenu 97 . Zapona zoper trut 70 . Zaprtje breje svinje 42 . Zaprtje, posledica nezadostneg a pregibanja 42—43 . Zaprtje prasiča in njega zdrav ljenje 10 . Zatekli členi 124 . Zavetišče pujskov pred nerodno materjo 84. Zavit rep 44 . Zdravila dajati prasičem 79 . Zdravila proti driski pujskov 117 . Zdravje plemenskih prasiče v 41—44. Zdravje prasičev, njega znak i 42—43 . Zdravljenje izvinjene noge 129 . Zdravljenje kil 118, 120—121 . Zdravljenje rezanih prasičev 102 . Zdravljenje zlomljene noge 129 . Zlomljena noga 129—130 . Zimski prasiči, skrb zanje 26-29 . Zmehčane kosti 126 . Zmrzla krma, vzrok izvrženju 60 . Znaki bolezni skotenih pujskov 94 . Znaki poporodne vročine 78. Znaki, porodni 71—72 . Znaki zdravja 42—44 . Znaki trihinastih prasičev 142. Znaki prasičje kuge 143—146 . Znaki prasičje rdečice 150. Zobe, ostre, poščipati 91 . Zobje, ostri, sesajočih prasičko v 89 - 91 . Zobje, prasičji 5, 10, 11, 12, 18, 89-91 . Zobovje in njega menjava 11 .— 12, 18 . Zračna plast med stenami 26. Žaganje med stenami 26 . Žganje, njega poraba, kadar s e pujski mačehi Podlože 87 . Žuželke, prasičja hrana 36. Gvečenje 54-55 .