ŠTEV. 26.
LETO 46.
V LJUBLJANI, DNE 27. JUNIJA 19 J 3
Cen« -S8 Din ta celo leto. Za Inozemstvo 60 Din Posamezna številk« 1 Din. V inseratncm dolu vsaka drobna vrstic« ali oje prostor tO Din. Izhaja vsako »redo. Spuf ln dopni naj «e pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«! naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu >Domoljuba< v Ljubljani.
Telefon uredniStvai 2549	Telefon uprave: 2992
Katoličanom ljubljanske škofije!
V letošnjem letu ves katoliški svet praznuje 1900 letnico Odrešenja človeškega rodu. Devetnajstoletnica je Kristusove smrti na križu, postavitve zakramenta sv. Rešnjega Telesa, ustanovitve sv. Cerkve, zmagovitega vstajenja Kristusovega. Zato naj bo po želji naših škofov celo leto v luči teh dogodkov. Želja škoiov pa je gotovo želja vseh resničnih katoličanov. Zato bomo posebno v tem letu, v teh zbeganih, nemirnih in težkih razmerah, v svoliti srcih utrdili vero v Kristusa Odrešenika sveta; bomo obnovili zvestobo do Kristusa, ki med nami v zakramentu sv. Rešnjega Telesa živi; bomo s svojim življenjem, zasebnim in javnim pričali, da ni rešitve iz teh težkih razmer kakor ob obnovi Kristusovega duha pravičnosti, ljubezni in miru.
Da bi ta veliki vzvišeni jubilej vsi katoliški Slovenci, vsi katoličani ljubljanske in la-vantinske škofije tudi skupno obhajali, sta sklenila škofijska odbora Katoliške akcije v Ljubljani in v Mariboru, da se priredi za obe škofiji
v Ljubljani skupna proslava 1900 letnice Odrešenja.
Kateri primernejši čas pa bi mogli za skupno slovesnost izbirali, kakor dan, ko bo daroval svojo bisèrno
demantno sv. mašo nadškof dr. A. B. Jeglič?
Saj je prevzvišeni gosp. nadškof • vseh 33 let, kar je vodil ljubljansko škofijo, vedno delal z geslom »Po Mariji k Jezusu«. Saj je bilo njegove škofovsko delo, molitve in žrtve, trudi in boji, vse njegovo nesebično delo za slovenski narod posvečeno enemu cilju, ki ga je napisal na pročelje gimnazije v Št. Vidu: Kristusu Zveličarju svetal
Škofijska odbora Katoliške akcije v Ljubljani in Mariboru vabita zato katoličane ljubljanske in mariborske škofije, da se udeležite biserne maše prevzv. gosp. nadškofa dr, A. B. Jegliča. Jubilant bo daroval sv. mašo
v nedeljo 30, julija na Stadionu v Ljubljani.
Cerkveni govor bo imel ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman. Navzoči bodo jugoslovanski nadškofje in škofje. Popoldne isti dan bo na Stadionu velik koncert Pevske zveze, na koncu pete litanije z blagoslovom.
Katoličani! Ta prireditev naj bo mogočna manifestacija naše verske zavesti, našega katoliškega mišljenja in življenja, naše neoma-hljive zvestobe Kristusu in njegovi sv. Cerkvi,
Naj bo ponižna in zadostilna molitev za mir med poedinci, stanovi in narodi. Naj bo izraz trdne volje delati za to, da zavlada mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem.
Nobene župnije naj ne bo, ki ne bi poslala številnih zastopnikov 30. julija v Ljubljano! Župnijski odbori, sveti KA ter vsa ver-sko-cerkvena društva imajo nalogo, da za to skrbijo. Priglasite se pri župnijskih uradih, ki bodo dobili natančnejša pojasnila. Naj alvi Kristus Kralj!
V Ljubljani, dne 18. junija 1933. Škofijski odbor KA v Ljubljani: Odvetnik dr. Miha Krek, predsednik; dr. I. Fabijan, škof. zastopnik. — škofijski odbor KA v Mariboru; Ravnatelj Fr, Jerebic, predsednik; dr. CukaW .Franc, Škof. zastopnik.
SPORED .JUBILEJNIH SLAVNOSTI.
V soboto, dne 29. julija:
Nadškofov prihod v Ljubljano, slovesen sprejem pred stolnico ob tričetrt na 7.
Pozdrav nadškofu v veliki dvorani hotela Union:
a} ob 8.30 koncert ljubljatukega okrožja Pevske zveze;
b)	ob 9 slavnostni govor dr. Miha Kreka: Pozdrav Nadškofu dr. Jegliču, očetu slovenskega narode;
c)	9.15 poklonitev Katoliške akcije Nadškofu;
d)	drug. _>;1 koncerta Pevske zveze.
V nedeljo, due 30. julija:
ob 10 biserna maša nadškofa dr. Jegliča na Stadionu, nato cerkveni govor škofa dr. G, Rožmana;
ob 11.30 Povsod Boga, pojejo vsi navzoči s spremIjevanjem šestih župnijskih godb;
ob 11.45 tekma župnijskih godb; ob 3 cerkven koncert Pevske zveze v proslavo 1900 letnice Kristusove smrti »,
ob 4 pete litanije, posvetitev slovenskega naroda Kristusu Kralju. Blagoslov z Najsvetejšim.
V ponedeljek, dne 31. julija:
Romanje vernikov mariborske škofije na Brezje; romanje vernikov ljubljanske škofije na Sv. Višarje.
'*• a«
Zgodovina ie najboljša učiteljica
Čudovito sta si podobni usodi francoskega cesarja Napoleona in papeža Pija VII., ki ga je Napoleon preganjal.
Napoleon je hotel, da bi mu bil papež podložen in Napoleon je zahteval, da mu papež priseže zvestobo. Ko je papež leta 1804 prišel h kronanju Napoleona v Pariz, je Napoleon papeža nagovarjal, naj prestavi papeški sedež v Pariz. V izbranih besedah, stopajoč sem ter tja po sobi, je cesar pripovedoval o vsakovrstnih ugodnostih, ki jih bo Cerkev deležna, ako zapusti papež Rim. Sv. Oče mu je odgovoril z besedo »komedijant«. Hotel je reči: Ti si podoben komedijantu, ki uganja neumnosti. Napoleon se je nad tem odgovorom zelo razburil; zgrabil je v sobi nahajajočo se podobo cerkve sv. Petra, jo raztrgal pred papeževimi očmi na koščke in zakričal: »Tako bom tudi Cerkev stri.« Sv. Oče je mirno poudaril: »Tragedijant.« S tem je hotol povedati: Tra-gedijant postaneš, to je mož, ki bo igral vlogo nesrečneža.
Da so bile ravnokar navedene papeževe besede preroške, kažejo sledeča dejstva:
1. Dne 17. maja 1809, ko je Napoleon vko-
rakal na Dunaj, je v svoji ošabnosti v gradu Scliönbrunnu izdal odlok o odvzetju in zasedbi cerkvene države. Pa glej, črez štiri dni je že izgubil prve bitke: nadvojvoda Karel je potolkel francoske čete pri Aspernu in Esslingu in s tem je bilo svetu dokazano, da je tudi Napoleon premagljiv.
2.	Dne 11. junija 1809 je papež Napoleona izobčil iz katoliške Cerkve. Ko je Napoleon to doznal, je smehljajoč rekel: »Papež si sedaj domišljuje, da bo mojim vojakom orožje padalo iz rok.« Pa je! Ko je namreč Napoleon leta 1812 vkorakal v Rusijo, je izgubilo življenje več ko en milijon njegovih vojakov in zgodilo se je, da jim je radi mraza padalo orožje iz rok. Samo okrog 20.000 Nemcev, ki so se borili v Napoleonovih vrstah, se je vrnilo v domovino.
3.	Razjarjen radi izobčenja je Napoleon v noči na 6. julij 1809 papeža v Vatikanu ugrabil in odvedel iz Rima. Kot ujetnik je živel nato sv. Oče pet let (1809—1814) v dveh krajih in sicer tri leta v Savoni in nato v Fontainebleau. Pa glej naključja! Nedolgo potem jè bil tudi Napoleon sedem let ujetnik in sicer prav tako
r
RAZGLED PO SVETU
Cerkev, Ti si skala I
Cerkev -e trdno oklepa zakramenta svetega zakona, Ne trpi, da bi postal zakon čisto svetna zveza. Ne trpi, da bi se zakonske vezi razdrulevale. Tudi če jo sramoti ves svet. Tudi če ji tisoči preklinjevaje obračajo hrbet. Ljudem ua ljubo ne sme prelamljati postav svojega Učenika. Sicer bi nehala biti njegova nevesta. Ve pa tudi, da pri tem mora biti stroga, sicer xakon sam propade.
Cerkev, ti si skala! Ti si granit in ne pustiš, da bi se s teboj kupčevalo v času, ko vsak pusti, da se z. njim kupčuje. Tvoja enciklika o zakonu je to znova pokazala. Tvoj značaj ti je v največjo slavo. Naj ti še enkrat povemo, kako ponosni smo nate, katoliška Cerkev, ki v lahkomiselnem in slabotnem svetu krepko držiš Kristusovo zastavo ter rajši umrje», kakor da bi jo predala sovražniku!
s Nek«j političnih vesti. Tri bombe so vrgli hftlžrjevci v 'Četo pomožne policija, ki se je vračala iz vežbališča v Kremsu. tff vojakov je bìtò hudo ranjenih. Ker ae je fek«ialo, da so še atentata udeležili tudi člani nemške narodne soc; stranke, je avstrijska vlada aar. soc. stranko razpustila. —: Kot odgovor na razpust avstrijske-hitlerjevske stranke so hitlerjevci pognali v zrak železniški viadukt na progi Dunaj—Liesing—Kaltenleulgeben. Na kraju atentata so našli listek, da bo še več podobnih atentatov. — Do krvavega pretepa je prišlo v doinjeavstrijskem deželnem zboru med hitlerjevci na eni ter krščanskimi socialisti in socialnimi demokrati na drugi strani. — Nobenih kompromisov ne bomo sklepali z narodnimi socialisti, je izjavil dr. Dollfuss po svojem povratku iz Londona.
Razno. V Šmihelu pri Pliberku je unirla Rtidolfova jera. — V Rožeku so pokopali orož-niškega uradnika Antona -Seidla. — Na praznik Sv. Trojice je bil fantovski tabor v Velenji vasi. V Olobasnici so imeli 25. junija tekmo koscev. Na sporedu sò bili tudi govori, prizori, petje in godba.
krščanskimi socialci v avstrijski državi znositi na svojih katoličanih. In to v očigled skrajno domoljubnim in državotvornim priznavanjem katoliških škofov v dveh pastirskih listih, v katerih pozivajo vernike, naj služijo domovini v okvirju velikih zakonov verske svobode in verskega kulturnega delovanja. Katoliška cerkev v Nemčiji je ponudila novemu režimu vse svoje sile, da mu služijo za vzgojo duševno • in telesno krepkega ljudstva in za zgradbo ; močne nemške domovine. Hit legatici pa odri-I vajo katoličane kot neljube sodelavce. Tako I piše urednik glavnega hitlerjanskega glasila v Nemčiji v neki svoji knjigi: »Cisto naravno je bilo, da se je svoje dni vse, kar je imelo v Rimu še nekoliko značaja, uprlo krščanstvu Zato je tudi čisto naravno, da se tudi german-stvo upira idejam, ki so prišle iz Sirije.« — Ni ■ torej dvorna, da hoče kljukasti križ boja s kr-'sčanskini križem. V tem boju pa bo nedvomno potllegel prvi
Italija
Nemčija
s Pričtftk kulturnega boja. V prvi polovici junija se je vršilo v Miinchenu veliko zborovanje katoliških rokodelskih pomočnikov. — Pomočniki so nastopili v rumenih srajcah, kar je takoj izzvalo odpor rujaVih socialistov. — Prišlo je do demonstracij in pretepov. Po poročilih francoskega in češkega časopisja jc bil ob tej priliki od hitlerjancev ubit tudi neki katoliški duhovnik. Tudi v splošnem jc opažati, na prehaja narodni socializem v čisto protika-toliško fronto in da bo skušal svoj gnjev nad
« Käme. V Klancu v Istri so 1. maja našli na drogu blizu železniške proge slovensko zastavo. Zraveh je bila slika, kiako Mussolini je masleni kruh, a kmei si grize prste. Bili sta tudi dve bombi, poleg pa listek z napisom: :Kdor se dotakne, timrjek Priti je moralo iz Trsta artilerijsko moštvo, ki je z veliko previdnostjo bezalo okoli bomb, slednjič pa dognalo, da sla bili prazni. Aretirali »o kakih 40 mož in fantov, ki so jih odpeljali v Koper, čez par dni so jili izpustili. Na predvečer državnega praznika 24. maja so skrbno strazili vseokrog, vendar je bila zjutraj zopet izvešena slovenska zastava in napis: »Doli Mussolini, živijo Bidoveck Tudi dve navidezni bombi sta se našli, napolnjeni z neko jedko snovjo. Sodijo, da so celo reč vprizorili izzivači. — Tržaški župan Pitacco je 29. maja govoril v rirn-
v dveh krajih in to na otokih Elba in Sv. Helena.
4.	V gradu Fontainebleau, kjer je Napoleon imel zaprtega papeža, je moral Napoleon pozi >je, 11. aprila 1814, in sicer v prav taisti sobi podpisati odlok, s katerim se odpoveduje cesarskemu prestolu.
5.	V dunajskem gradu Schönbrunnu je Napoleon, kakor smo že omenili, podpisal odlok, s katerim je vzel papežu cerkveno državo. Pa glej usode: Napoleonov sin, ki mu je oče takoj ob rojstvu 20. marca jt811 podelil izzivajoč naslov »rimskega kralja«, je umrl že 22. julija 1832, torej v cvetoči starosti na jetiki m sicer slučajno prav v isti sobi v gradu Schönbrunnu, v kateri je nedolgo prej Napoleon
2l
podpisa) odlok proti papežu in Cerkvi, ki je bila z odlokom oropana svoje lastnine.
6. Dne 5. maja 1821 je med silnim viharjem umrl Napoleon na otoku Sv. Heleni v Atlantskem oceanu in čudno, ravno dne 5. maja, na godovni dan papeža Pija VII. Konec je bilo Napoleona. Sv. Oče pa je že leta 1814 zopet prišel v Rim in naslednje leto so mu vrnili tudi cerkvena posestva.
Kratko pred svojo smrtjo je Napoleon izjavil: »Prestoli padajo, države izginjajo, Cerkev pa je večna. Resnično, stari Bog živi, da zatre preganjalce tistega, ki je namestnik božji na tej zemlji. Globoko sem o tem prepričan.*
Kaj pa ti, dragi Citateli, kako sodiš li o vsem tem? Ali je vse, kar smo našteli, samo slučaj? Da, slučaj, ki ni slučaj.
BANKA BARUCH
IS, Sne L0ta«elte, Paris
Odpremlla denar v Jugoslavijo
najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzij.
Vrši vae bančne posle uajkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holaodijt in Luksem-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune-
IIEMIM: K« 3064*4 Braxcllf«, FRAKCIJA: Ko 1117-MI'im HOt AS. UUA: S« 1458-66 Sad, Dienst. !,0KßEültt!U0 : No mi t.iuratmrg.
Na iahtevo pošljemo biezplačno naše ček. nakaznice.
skem senatu v zadevi prometa. Pritoževal se je, da novi vozni redi zanemarjajo Trst in ga puščajo v stran od glavnih prometnih črt, ker turistovski in mednarodni vlaki vozijo zdaj naravnost od Postojne in Nabrežine na Tržič, s čimer je Trst zapostavljen in ponižan. Pitacco je govoril tudi proti Jugoslaviji. Povedal je, da so- iredentisti svojčas zahtevali od italijanske vlade, naj si vzame jeseniški kot, pa niso prodrli s svojo zahtevo. Pitacco seveda nič ne ve za Jeseniee, ampak za Assling in Bohinj mu je Wochein. Zatrdil je celo, da je Assling juh centro tedesco* (nemško središče). Tega seveda ni rekel iz nevednosti, ampak iz hudobije. Celo v takih malenkostih hoče stari iredentist biti dosledno krivičen Slovencem
Bolgarija
s Nemima Sofija. Dne 24. in 25. junija je bila Sofija v nenavadnem stanju. Poulicah so križarile čete policistov in vojakov, ki niso nikogar pustile iz hiše, in v risile hišne preiskave po vsej Sofiji, iskaje skritega orožja in sumljive osebe. Vsako gibanje po ulicah je bilo prepovedano. Vlada je izdala proglas na prebivalstvo, v katerem mu javlja te odredbe in ga poziva, naj ohrani popoln m.ir ter naj pomaga organom, ki vrže preiskavo. Proti tistim, ki bi nasproti ravnali, grozi proglas, bo vlada najstrožje nastopila. Vso noe so vojaki v bojni opremi, orožniki in stražniki patrulirali po ulicali. Potniki, ki so prišli iz Sofije, pripovedujejo, da je bilo mesto v obsednem stanju. Prebivalci njso smeli iz mesta, ker so križarile po ulicah patrulje ter je oblast ustavila ves železniški promet razen mednarodnih vlakov. Policija je izvršila mnoge hišne preiskave in aretacije, da razčisti gnezda Makedoncev, katerih atentati deželo silno vznemirjajo.
Anglija
s f rvi uspehi in neuspehi svetovne gospodarske konference. Zadnji dnevi so služili konferenci v to, da so posamezne države podale svoja stališča. Pri tem se je pokazalo, da obstojajo težkoče v vprašanju stabilizacije denarja. Stabilizaciji se piotivi predvsem Amerika, ker se boji konkurence evropskega blaga. — Amerika jc tudi skušala, da odstrani s programa konference vprašanje vojnih dolgov. Istočasno pa so zapadli junijski obroki, od katerih so evropske države vplačale komaj 8 odstotkov celotne vsote. Proti pričakovanju izpad plačil ni vzbudil v Ameriki velikega odpora in protesta, kar smatrajo za znamenje, da bo Amerika vendar pripravljena urediti vprašanje vojnih dolgov na novi podlagi. — Obenem je bil na konferenci stavljen predlog, naj zbrane države sklenejo za dobo konference medsebojno carinsko premirje. Na predlog je pristalo do konca tedna 23 držav, dočim so si druge države pristop še pridržale. — Delo
SCHICHT^
TERRE NTI NOVO MILO
S.T.32-35
PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK!
gospodarske konference je razdeljeno na dve komisiji: na finančno in valutno ter na gospodarsko in trgovinsko komisijo, ki bosta podrobno razpravljali o vseh aktualnih gospodarskih in finančnih vprašanjih.
Amerika
s Še ena ameriška. Angleški listi poročajo iz Newyorka o zanimivem dogodku. Dr. Albert Hyman je zdravil milijonarja, ki se mu je bližala zadnja ura. Ko je bolnik ze čutil, da je napočila ura slovesa, je prosil zdravnika, naj stori vse mogoče, da bi ga ohranil pri življenju še en dan; njegov sin je namreč na poti z letalom proti Newyorku. Rad bi z njim govoril o silno važnih zadevah. Kmalu nato je bolniku nehalo biti srce. Tedaj je dr. Hyman preizkusi! prvič svojo iznajdbo, to je svoj aparat, ki ga je nazival umetno srce. Aparat naj bi zopet spravil krvni obtok v tek in vsaj za nekaj časa nadomestil pravo srce. Poizkus se je res posrečil in milijonar je zopet odprl oči ter pričel govoriti. Med tem časom je že prispel sin. Z očetom se je lahko razgovarjal več ur. Milijonar je namreč še živel s pomočjo umetnega srca 12 ur.
Drobne novice
16,000 vagonov lesa v vrednosti 10 milijonov šilingov lahko uvozi Avstrija v Francijo.
7000 članov šteje zveza katoliških inženirjev v Franciji
46milijonov litrov piva so spili Američani v mesecu marcu.
50 milijonov dolarjev za javna dela v korist brezposelnim je odobril ameriški senat.
Stalno napreduje zbližanje med Poljsko in Sovjetsko Rusijo.
Revolucija je izbruhnila v Siantu.
Neomejeno moč za šeRt mesecev v svrho ureditve državnega gospodarstva je dal ameriški parlament predsedniku Rooseveltu.
Obsedno stanje v Sofiji je uvrdla bolgarska vlada, ker so se preveč pobijali med seboj.
Poplača zvestobo!
Davno že ste spoznali njegovo vrednost —■ Schichtovo ferpentinovo milo je nenadomestljivo.
Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil.
Iz redne seje liubffanskega občinskega sveta
Dne 22. junija 1933 se je vršila redna seja. Zupan je poročal, da je mestni proračun odobren.
Sklenili so odkup električnega omrežja zadruge v Štepanji vasi za vsoto 50.000 Din.
Na predlog podžupana prof. Jarca je občinski svet sklenil, da se župan pooblasti, naj sam v sporazumu s finančnim odsekom odloča o denarnih zadevah, ki ne presegajo zneska 1000 Din. Sprejet je bil tudi predlog, da se odpišejo občinske davščine, takse in podobno v skupnem znesku 82.000 Din zaradi neiztir-Ijivosti. Občinski svet je odobril podporo 25.000 Din za poplavljence na Barju. Ta podpora naj se nakaže v živilih prizadetim.
Daljša razprava se je razvila glede pokopališča in povečanja cerkve pri sv. Krištofu. Občinski svet je sklenil, da dovoljuje povečanje cerkve pod gotovimi pogoji: 1. pokopališki fond mora izvesti sporazum o zamenjavi 6000 m2. Občina ne prevzame nobenih obveznosti, ki bi nastale zaradi odstranitve grobov. Občinska uprava bo znižala takse za prenos mrtvih na skrajno mero, zahteva pa isto od pokopališkega fonda. Pokopališki fond mora urediti vprašanje odstranitve grobov in prenosa. Mestna občina se izreka tudi proti 'emu, da bi se zgradile na pokopališču sta-
novanjske hiše ali prodajalne, temveč se sme zgraditi le nameravana državna gimnazija in pa hram slave. Sprejet je bil tudi predlog podžupana prof. Jarca, naj mestna občina stopi v pogajanja s pokopališkim fondom, da se doseže osnova, na podlagi katere bi sporazumno prišlo do pridobitve pokopališča po mestni občini.
Občinski svet je dalje razpravljal o predlogu z.a ustanovitev župnije Sv. Krištofa, ker je banska uprava zahtevala mnenje mestne občine. Občinski svet je sklenil, da se mestna občina v načelu ne bo upirala ustanovitvi župnije, vendar pa bo moralo društvo za ustanovitev dokazati, da ima dovolj sredstev, potrebnih za ustanovitev župnije in mežnarije. Mestna občina bo zahtevala, da se v cerkvi vrši samo redna služba božja, ne pa cerkveni shodi, to je, ne pa božje poti. Ustanovitev župnije se mora izvršiti v skladu z regulacijskim načrtom in sporazumno preureditvijo pokopališča. Proti drugi točki pogojev je protestiral podžupan, češ, da za to mestna občina ni kom-petentna, ker je to le izključna stvar cerkve.
Končno se je podžupan profesor Jarc zavzet za pospešitev regulacijskih del ob in v Ljubljanici in stavil primerne predloge, ki jih je občinski svet sprejel.
Katoliški laiiki.
ali čirete?
V Birminghaniu na Angleškem je Mitchell Banks na nekem zborovanju katoliških .nož razdelil cerkveno zgodovino takole: Prva krščanska doba po padcu poganskega Rima jo bila doba menihov puščavnikov in menihov premišljevalnih redov. Druga doba je bila doba menihov mešanih redov, katerih načelo je sebi živeti in bližnjemu koristiti. Tretja doba je bila doba svetne duhovščine. Četrta doba je bila doba hijerarhije ali višje duhovščine. Zdaj pa je nastopila doba lajikov. — Ima nekaj na sebi ta razdelitev. Da bi se katoliški lajiki le zavedali, da so zdaj oni na vrsti, braniti zastavo križa in jo ponesti v sovražne vrste, ki jo snemajo iu teptajo.
Drva za davke
Na željo kmetijskih in gozdarskih posestnikov je koroška deželna vlada odredila, da se zamore davčne zaostanke plačati tudi v drvah. Skupno namerava prevzeti 3680 kubičnih metrov bukovih in 1410 borovih drv, ki morajo biti suha in cepljena.
1 V vsako hišo »Domoljuba«!
8'
KAJ JE NOVEGA
Ogenj v djakovski stolnici
Ponoči dne 23. junija 1933 je začelo goreti v stolni cerkvi v Djakovem. Te dni so delavci popravljali veličastne orgle, ki jih je kupil pokojni vladika Strossmayer od neke nemške tvrdke pred 50 leti za 28.000 goldinarjev. Orgle so bile vredne v našem dentrju en milijon.
Da so mogli delati, so delavci napeljali v orgle začasno električno napeljavo, ki je naj-brže po kakem stiku povzročila požar. Dragocene orgle so popolnoma zgorele, hudo po-
škodovane pa so tudi tri imenitne zidne slike (freske) in uničena sta dva lepa lestenca po 48 žarnic.
Radi strašne vročine se je dvignil obeli nad presbiterijem, kjer je zgrajena kupola. Ker so bila okna odprta, je plamen švigal tudi pod samo kupolo. Grozila je velika nevarnost, da bo zgorelo vsa kupola in se zrušila na veliki oltar. Hitremu posredovanju gasilcev se je posrečilo omejiti itak veliko nesrečo.
Vsa družina našla smrt
Preteklo nedeljo se je na reki Tisi pri Senti pripetila strašna nesreča. Franc, sin Karla Morgensteina, lastnika tiskarne ;Uni-cn< v Senti, je z dobrim uspehom napravil izpit na gimnaziji in je zato prosil očeta, naj ga pelje k sorodnikom onkraj Tise, Oče je rad ustregel njegovi želji ter se je ž njim in s svojo ženo v čolnu prepeljal čez Tiso. Ko so se zvečer vračali, so bili v čolnu še K^rel Halog s svojo ženo in učenec Ljudevit Kazinci. Nenadoma je nastal hud vihar, ki je začel čoln premetavati in ga končno prevrnil. Vsa družba je padla v valove. Ker so bili vsi dobri
plavači, se jim je posrečilo, da so se obdržali na površini vode in da so zopet dosegli čoln. Ker je pa vihar postajal vedno hujši, se je znova" prevrnil čoln. Balogu, ki je bil med njimi najboljši plavač, se je posrečilo rešiti svojo ženo in učenca Kazincija, medtem ko so Morgensteina, njegovo ženo in sina edinca pogoltnili valovi. Na pomoč so prihiteli ribiči, ki so izvlekli čoln na obalo. Pod čolnom so videli, da sta se mrtvi oče in sin krčevito držala drug za drugega. Njune noge so se zapletle med čolnove vrvi in se nista mogla osvoboditi. Morgensteinove žene še niso našli.
Osebne vesti
d Duhovniške vesti. Nameščen je bil dne 14. junija na župnijo Št. Rupert ondotni kaplan P(-!er Flajnik. — Za profesorja na škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano je imenovan g. Maks Miklavčič. — Izbrana sta za župna upravitelja: Janez Jenko, kaplan v Dobrepo-Ijah, za Hob in Franc Čemažar, župni upravitelj v Opatjem selu pri Gorici, za Trboje. — Upokojena sta Janez Jalen, katehet na drž. osnovni šoli v Mostah pri Ljubljani, in Franc Košir, župnik na Jezici pri Ljubljani.
Domače novice
d Velik tabor bojevnikov bo 9. julija v Mokronogu na Dolenjskem. Iz Ljubljane bo vozil poseben vlak.
d Vedno polna bolnišnica. Kljub poletju traja naval bolnikov na bolnišnico kar stalno. Tako je samo zadnji ponedeljek prišlo v bolnišnico 119 bolnikov, kar je za junij izredno visoko število. Dosedaj je bolnišnica sprejela vse leto 9900 bolnikov, kar daleč prekaša število bolnikov, ki so bili lani do tega časa sprejeti.
d Velika verska manifestacija za devet župnij kamniške okolice se je vršila 25. junija v Kamniku. V procesiji je bilo okrog 5000 vernikov.
«Hai gn u »vtrovMji, »ottm («no ti domite stmisks
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
« Ljubljani, nasproti glavnega kolodvora
tararti je: požar, vlom, nezgode, jamstvo, steklo, avtomobile, zvonove, življenje na vse možne na-cine in posmrtninsko zavarovanje .Karitas.
Pojasnila dajejo zastopniki, ki io v vsaki fari, ali glavna pisarna v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 19
d Veličastne procesije v Mostah pri Ljubljani se je minulo nedeljo udeležilo nad 7000 oseb. Najmanj toliko pa jih je delalo špalir.
d Tabor bojevnikov v Crngrobu bo v nedeljo, 2. julija. Ob pol 8 bomo odšli z godbo iz škofje Loke, po prihodu v Crngrob bo sv. maša za padle tovariše, nato pa tabor na prostem. Prepeval bo močan zbor bojevnikov. Ob treh bodo litanije, ob petih se bomo pa z godbo vrnili proti Loki. Vsi bivši bojevniki iz bližnje in daljnje okolicc, pridite, da si bomo obudili spomine na dni trpljenja in poživili vez tovarištva za bodočnost.
d Na Žalostni gori pri Mokronoga priredi Zveza bojevnikov 9. julija t. 1. velik tabor. Cerkveni govor in sv. mašo bo imel ob 10 dopoldne bivši rezervni častnik, urednik gosp. dr, Ahčin. Po cerkvenem opravilu bodo na taboru govorili odborniki Zveze bojevnikov gg. Ivo Marinko, Stanko Florjančič, Rado Sturm in Ivan Rozina. Istega dne bo ob 8 zjutraj v gostilni A. Majcena v Mokronogu ustanovni občni zbor nove skupine Zveze bojevnikov za Mokronog. Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak in je cena za vožnjo in prehrano 45 Din. Prijave sprejema tajništvo Zveze bojevnikov v Ljubljani, Tyrševa cesta 14 (trgovina »Orient«), Vojaki iz svetovne vojne pa tudi drugi, udeležite se zborovanja, da čujete o delu in nalogah organizacije Zveze bojevnikov!
d Ker sta. razžalila Sokola, sla stala te dni pred novomeškim sodiščem g. Franc Ambro-žič, župnik na Turjaku, in g. Anton Torkar, kaplan pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Prvi je bil obsojen na 1000 Din globe, ki jo mora plačati v enem mesecu, sicer bo moral za 17 dni v zapor. Drugi g. obtoženec je bi) obsojen na denarno kazen 600 Din pogojno za dve leti.
d Odposlane' Zveze stanovanjskih najemnikov so se mudili te dni v naši državni pre-stolici. Potegovali so se pri pristojnih oblasteh
Zahvala.
Tudi Jaz sem nrejel branUnn posojilo oil HmiiIi,,. posojilnice »i'oj !> m> v LJtihlianl, Tyrüeva cmU |i/, b kuterim sem si kupi! irosestvo v Hrastju pri (lrosun'' IJeii). .VaJtolJ me veseli, Ua ulaCmu ta hranilno posojil« samo i'/: */» letno In <la lahko lato vraten, v i»r»ii„, majhnih obrokih.	""
Zalo izrekam zadrugi Moi llotn mojo yaliv.il«, i., vsakemu svetujem takoJSn)! pristop.
Pečnlli MoJ*, posestnik, Urastje b, posta Grosuplje.
za znižanje stanovanjskih najemnin in za državno pomoč pri zidanju cenenih stanovanj,
<1 Zatiranje šmarniee. Banska uprava razglaša, da bo v svrho zatiranja šmarniee in drugih samorodnic dajala revnim vinogradnikom za vsak z žlahtno trto cepljen trs 20 par nagrade. Prošnje za to nagrado naj vložc vinogradniki na bansko upravo potoni svojih občin. Občina mora potrditi, koliko samorod-nih trsov je bilo precepljenih. Vinogradniki, 1» imajo svoje vinograde v slabih legali, teh nagrad ne bedo dobili. Banska uprava bo nadalje darovala iz banovinskih trtnic na vsaka dva, letos uničena šmarnična trsa en cepljen trs. V izjemnih slučajih bodo upoštevali tudi prošnje iz nevinorcduih leg, kjer bodo letos dali za 50 uničenih šmarničiiHi trsov eno sadno drevesce brezplačno.
d Po kratki in mučni bolezni je odšel v večnost Rudolf Strnad, višji davčni upravitelj v pokoju. Naj mu sveti večna luč!
Med brati Hrvati
d Spominska sSažba božja ob petletnici smrti Pavla Radiča in Gjure Basarička s? je vršila 20. junija v katoliški cerkvi v Belgradu, gradu,
d Socialistična stranka oživljena ? V prostorih Delavskega doma v Banjaluki je bila 24. junija konferenca delavstva, na kateri so razpravljali o ustanovitvi socialistične stranke. Soglasno je bil sprejet sklep, da se stori vse, kar je potrebno za obnovitev te stranke. Bližajo se namreč občinske volitve.
IGNACIJ NAROBE, TAPETNIK,
GOSPOSVETSKA CESTA STEV. 16 (PRI LEVU).
d Ko je bežala črez tračnice. Huda nesreča je zadela Nežo Tadina iz Tekaševa pri Slatini. Na nebu so se zbrali temni oblaki in prihrumela je nevihta in oznanila hudo uro. Tadina je bila na poti domov in je radi bližajoče se nevihte neprevidno bežala črez tračnice. V hipu, ko je hotela prestopiti progo, jo je podrl došli vlak in nesrcčnici odrezal glavo.
iz naše prestolice
d Sedem novih senatorjev je imenoval kralj Aleksander.
d Za odobritev nove radikalno socialne stranke je zaprosil znani srbski politik dr. Janjič.
d Za s poraz nm med katoliško in pravoslavno cerkvijo se zavzema list Srba dr. Laze Markoviča »L'Esprit de Belgrado . Prvi korak od strani pravoslavnih naj bi bil izenačenje koledarja, katoliška Cerkev pa naj bi dovolila uporabo slovanskega jezika v cerkvenem bogoslužju, kar je s pravkar izdanim slovenskim obrednikom v največji meri že izvršeno dejstvo.
d Naredbo o ustanovitvi obrtniške sbornie« v Skoplju je podpisal trgovinski minister.
d Dogovor o carinskem premirju je podpisala tudi Jugoslavija,
Nesreče
d Smrtna žrtev strele. Horvat Ana iz Hu-tize pri Lendavi se je skrila pred nevihto pod kopček sena. Udarila je strela. Možje, ki so bili pod drevesi, so videli, da gori en kupček sena. Ko je prenehalo lili, so možje šli, da bi pogasili goreče seno. Ko so seno razgrebli, se jim je nudil strnjen prizor. Pod senom je bila ženska, kateri je že zgorel nos in obe ušesi, sploh je bila opečena po vsem obrazu. Stara je bila 30 let. Nesrečnica zapušča tri majhne otročičke in prav kmalu hi bil rojen četrti.
d Vlak je desmrti povozil 76 letnega Janeza Rapeta. iz Kamnika.
d Ko jé nadzoroval razstreljevalna dela. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali hudo ranjenega 47 letnega Antona Repovža, strelnega mojstra pri vodstvu banovinske ceste Litija—Radeče, ki jo sedaj gradijo. Repovž je nadzoroval razstreljevalna dela pri gradnji ceste. Pripravil je deset strelov, ki so šii gladko in brez nezgod, razen zadnjega. Pri zadnjem strelu je padla «» pobočja na cesto velika bukev in ko so delavci to bukev odstranjevali s ceste, je prigrmel z viška okoli 60 kg težak kamen, ki" ga je bukev izruvals. Kamen jc padel na Repovža in mu pohabil vso desno stran. Repovž ima zlomljeno desno lopatico in polomljena skoraj vsa rehta.
d Nesreča ae počiva. Konja je gnal napajat 24 letni Dragan Josip in Hmelčica, obč. Mirna peč. Žival se je nečesa ustrašita, poskočila in s kopitom udarila Dragana po čeljustih. Izbila mu je štiri zobe. — Nabasan revolver je nevarna igrača. To je spoznal vajenec V. F. na Vranskem, ki se je igral z revolverjem. Pri tem se je revolver sprožil in je dečku izstrelek prestrelil sredinec desne roke. — V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 431etno hišarico Marjio Utnek iz Št. Jan-ža, ker si je pri padcu zlomila nogo v kolenu. — Pod voz sta prišli in dobili hude poškodbe 3 letna Marica in poldrugoletna Judita Zelnik v Ljubljani. — Po vsem telesu se je oparil 2 letni Anton Mazi iz Iške vasi. — Avto je podrl in zlomil, nogo 28 letnemu kovaškemu mojstru Rožniku Tomažu v Veliki Loki. — Pod voz je padla in dobila hude notranje poškodbe 62 letna posestnica Marija Eržen v Št. Vidu nad Ljubljano.
Razno
d Za novega magistralnega ravnatelja ▼ Ljubljani je imenovan nadsvetnik gosp. Franc Jančigaj.
d Slovesna otvoritev Narodne galerije v Ljubljani, te velevažne slovenske kulturne ustanove se je izvršila dne 22. junija 1933.
d Tabor Marijinih vrtcev se je vršil dne 25. junija na Stopnem. Prišlo je okrog 1000 otrok iz vasi Škocijan, Št. Jernej, Šmarjeta, Bela cerkev, Bučka, Raka in Kostanjevica.
d Dvajset par nagrade za vsak precepljen trs. Banska uprava je izdala proglas o zatiranju šmarnice, v katerem izjavlja, da bo dovoljevala za vsak uspešno precepljeni trs šmarnice v izrazito vinorodnih legah 0.20 Din nagrade. Prošnje za to nagrado se morajo vložiti potom občinskih uprav do 20. septembra. Prošnji mora biti priloženo potrdilo občine o številu letos precepljenih šmarničnih trsov. Za slabše lege banska uprava nagrad ne bo dovoljevala. Banska uprava bo nadalje darovala iz banovinskih trsnic za vsaka dva letos izkrčena šmarnična trsa po en cepljen trs plemenitih vrst. V izjemnik primerih se
bodo vpoštevale tudi prošnje iz nevinorodnih leg, kjer se bo pa dodeljevalo samo za letos izkrčeno šmarnico ali izabelo odgovarjajoče število sadnih drevesc in sicer: eno drevesce za 50 izkrčenih trsov.
d »Dan božjega otroka« so praznovali v nedeljo, 18. junija na Jesenicah. Poleg slovesnosti prvega sv. obhajila in drugih pobožnosti v župni cerkvi so se vrstile še razne druge prireditve, predvsem slovesen sprejem mladine v Marijin vrtec. Slavnostnega razpoloženja in čistega otroškega veselja niti obilno deževje ni moglo preprečiti.
d Zaščita države. V Šoštanju sta se dne 13. junija zagovarjala France Šmon iz Nove cerkve in Rudolf Koren iz Šoštanja, radi prestopka po zakonu o zaščiti države. Koten je bil obsojen na 20 dni zapora sn 600 Din denarne kazni, Šmon pa je bil oproščen.
d Razpisane so ra .'. oktober sledeče ped-ofisirske šele: Stručna podoficirska šola pri mornarici; konjiška, artileriska in inžinjerska podoficirska šola. Pojasnila in vse potrebne vojaške zadeve Vam uredi Per Prane, kape-tan v pokoju, Ljubljana, Maistrova ulica 14 (nasproti vojašnice vojvode Mišiča).
d Tatovi so izpraznili dva nabiralnika v cerkvi na Kureščku nad Igom.
d Zvest otrobov varuh. G. Lavrič Anton iz Črnomlja je šel s tastom in sinčkom na travnik obračat mrvo. Spremljal ga je pes — volč-jak. Tast in Lavrič sta obračala mrvo, sinček se je pa nekoliko na strani igral s psom. Pes je začel močno lajati in grebsti zemljo, z gobcem je zgrabil za neko stvar in jo vrgel proč. Sinček pa je začel vpiti: »Ata, kača, ata, kača!« Na otrokovo vpitje in lajanje psa je pri-hitel g. Lavrič z vilami in posrečilo se mu je ubiti — gada.: V tem slučaju je bil pes res zvest otrokov čuvaj.
d Obravnava proti morilca Maiijo bo, kakor sedaj kaže, v Novem mestu čez kakšna dva meseca.
Novi grobovi
Naznanila
d V Trbovljah so pokopali Milico Potočnik, učiteljico v Leskovcu pri Krškem. Daj ji, Gospod, večni mir!
V Ptuju je umrla Ivana Svoboda, upokojena učiteljica v Ptuju, rodom iz Trnovega pri Gorici. — V Novem mestu je preminul 77 letni Andrej Novina. — Pri Sv. Martinu pri Vurbergu so pokopali Olgo Kostajnšek. soprogo župana, — V Celju je odšla v večnost gospa Libuša dr. Voršičeva, soproga dr. Alojzija Voršiča. — V Gorenji vasi pri Ribnici je odšel po večno plačilo posestnik Anton Ma-ležič. — V Mostah pri Ljubljani je izdihnila svojo dušo Marija Gajzler. — V Žlebiču je zaspal v Gospodu dijak 6. razreda gimnazije Ivan Pucelj. — Pri D, M. v Polju so položili k večnemu počitku 84 letno Marijo Sesek, po dom Hostarjevo Micko. — V Izlakah sa položili v gomilo Franca Hribarja. ~~ V Ljubljani so pokopali: uradnico Minko Regally, Hermino Gornik, roj. Cegnar, Naj počivajo v
Skoija Loka
(Tabor Zveze bojevnikov v Crngrobu)
Spored prireditve Zveze bojenvikov 2. julija v Crngrobu je sledeči: Ob 7.30 zbiranje gostov v Škofji Loki in odhod z godbo v Crngtob, Ob 9 v Crngrobu sv. maša ia padle vojake, pri kateri bodo peli zdfuženi moški zbori. Ob 9.30 cerkveni govor (dekan g. M. Mrak), nato slovesna »v. maša s spremijevatijem godbe. Po cerkvenem opravilu n« prostem tabor: a) Pelin roža (moški zbor, b) po otvoritvi tabora bodo govorili odborniki osrednjega dbora tov. Marinko, Wagner, Rozina in drugi: c) Doberdob, Oj ta vojaški boben (moški zbor). — Opoldne in po Utanijah, ki bodo ob 15, prosta zabava. Med zabavo pevske in godbene točke pod vodstvom g. J. Matka. Za gorka ia mrzla jedila bo preskrbljeno. Ob 17 odhod x godbo v Škofjo Loko. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu, — Tovariši bojevniki! Udeležite se s svojimi prijatelj» tega slavja, ki bodi spomin prestanih vojnih grozot in veličastna manifestacija za mir. Vsem: Na svidenje v Crngrobu I
-------------	Ponosni oče: »To je sončni zahod, ki ga je na-
n Rnmirski shod na Kocnem pod Smaruo goro j «likala moja hčerka. Študirala je v tujini.r bo iSosTÄL 9. iulija Ob a'prkliga n sveta ! Prijatelj: »A, potem pač, pn nt» jaz še in°ša popoldue ob 4 $e iilanije.	i nisem videl takega sončnega zaboda.<
: nikdar
Avstrija
zemlja lepote ln nizkih cen
Zgodovinska mesta / Sredogorje in planine / Obalna kopališča / Zdravilni vrelci / Termalna kopališča / Žične železnice
Izvanredni popusti na vožnji!
INFORMACIJ E :0e,terre!chl,chelI Verkehrsbureau Wien !..
Friedrichstrasse 7 a v Jugoslaviji: .Putnik", drnitvo za tujski promet, Ljubljana, vse njegove podrul. fcakor tud! val večji potovalni uradi
Procesija s». R. Telesa v Vatikanu, katere se je udeležilo ogromno število Rimljanov in tujcev.
Pridelovalci bombaža so si izmislili izvirno reklamo. »Red Ho!« Burns se je z njimi pogodil, da bo nesel peš ogromno balo bombaža na svetovno razstavo v Chicago. Prehoditi bo moral 1700 kilometrov! Rabil bo za to tri mesece.
Pred berlinskim sodiščem se vrši obravnava proti 26 letni gospej Boddin, ki je U. novembra 1932 vrgla svojo 6 letno hčerko z železniškega mostu in jo tako umorila. Že prej je hotela umoriti svojega lastnega otroka s tem, da mu je v jed večkrat pomešala igle. Svojega moža je hotela zastrupiti s plinom Vse to je delala z namenom, da bi prišla da zavarovanja 2000 mark. — Na sliki obtoženka 9 svojim branilcem med obravnavo.
Obup radi nesrečne ljubezni s komičnim zakljuS-
Amcričan Williams Warren iz Los Angelesa je izumil za morske ponesrečence pripravo, ki je preskrbljena z motorjem. Z njeno pomočjo bo po-nesrečcnec lahko plaval * brzino nekaj milj na ura
Kdo bi mislil, da so to Turkinjel In sicer so to «poitašice iz dežele Kemala pai*,
Po strahoviti katastrofi, ki je doletela angleški zrakoplov »R. 101«, je Anglija .■sklenila opustiti zrakoplove. Na sliki razdirajo zrakoplovno lopo v Howdenu. Pravkar so sneli vrata, ki so bila 70 m visoka, in so tehtala 200 ton.
Neki brezposelni delavec je prehodil na rokah dolgo pot iz Gradca na Dunaj. Potreboval je šest tednov
PO DOMOVINI
Fran jo Neubauer.
Kmetova tožba
Kako sušilo boš seno, oblačno, temno ti nebo? Kako zoré naj zrna žit, ko vedno skrit je solnca svit?
Še petpedi ne poje z njiv, ko vsipa se težak naliv, pa naj škrjančkova ljubav družici žvrgoli z višav?
Kako počasi se z nižav umikajo vodé poplav! Kdaj zabiesté rezila kos nad biseri jutranjih ros?
Zvonenja glas plašan, skrban trepeče, prosi dan na dan, naj bliskov bi ugasnil žar, utihnil strašnih strel udar.
Ne pesmice, lic vriska glas ne dvigne se nikdär nad vas Na goro lega in na dol oblak, megla in nema bol.
Kupna moč zav s5
od kur h ialec
(Iz Suhe krajine.)
Vsi stanovi govore danes o gospodarski krizi in eden bolj toži čez njo ko drugi. Cele trume »brezposelnih« romajo po deželi okrog kmečkih hiš in prosijo podpore kakor da bi kmet nič ne vedel za krizo. Te dni pa se je
mudil vaš dopisnik na deželi in je tudi tam ua Dolenjskem v Suhi krajini našel krizo v najhujši obliki. Pridem v precejšnjo vas; bilo je ravno predpoldne, ko je čas za kuhanje kosila. Tri žene gospodinje so stale na ulici in se nekaj pogovarjale. Vprašam: »Kaj se pogovarjale sedaj, ko je čas kuhati kosilo?«
»Veste kaj,« mi odgovori prijazna gospodinja srednjih let, »me bi že kuhale, ko bi imele kaj. Ce verjamete ali ne, da vse tri sosede nimamo več soli pri hiši in nobenega denarja. Dobile smo še vsaka po eno krono, da bomo imele vse tri sosede za četrt kilograma soli.
Veste, tako jo pri nas na kmetih. Marsikje jedo neslano, ker nimajo denarja .Tale naš sosed je veljal bolj za premožnega, pa je bil rubljen za davke in bi se rad rešil rubežni. Zato je gnal v semenj v Št. Vid zadnjo kravo; da pa je mogel v semenj, je šel k svojemu sosedu prosit hlače na posodo. Tale mali Fran-cek je bil danes pri prvem sv. obhajilu, pa je dobii oblekco za prvo sv. obhajilo na posodo tam gori v oni vasi, ki je dve uri oddaljena, pri svojem bratrancu.« V tem je otrok prinesel iz trgovine četrt kilograma soli in žene so jo med seboj razdelile in odšle kuhat kosilo.
Greni ven iz vasi pa srečam visokega suhega kmečkega očanca, ki se vrača s polja. Sle šli pogledat, kako kaže polje?« »Da, ječmen že komaj čakamo, pa noče izzoreti. Žit-nica je zdavnaj prazna, koruze in krompirja ni več, ječmen pa zoreti noče, ker je vedno ; dež. Ko bi vsaj koruze imeli! Zadnjič so po i odgonu prignali nekega brezposelnega v našo ' občino iz Nemškega. Njegov oče je bil iz te
vasi doma, on pa ne zna več slovensko. Zupan mu je dal en mernik koruze za hrano, pa j«, rekel: »Kukurutz ist für die Schweine« — koruza je za prašiče. Mi bi jo pa radi jedli, ko bi jo imeli. Poleg tega pridejo dan za dnem cele procesije brezposelnih, ki bi radi denarja, obleke in živeža, samo dela ne marajo, ker so rajši brezposelni! Kako naj jim dajemo, ko še davka ni mogoče plačati; saj je danes berič klical, da jih je nad 20 zarublje-nib za davke!
Ni dolgo tega ,ko se je pripeljalo en voz lepo rejenih gospodov v našo vas, pa so nam, ki smo tako zgarani, da že komaj hodimo, pridigali in govorili, da naj kmetje varčujemo. Pa varčuj, če moreš, ko imaš prazno žitnico, prazno denarnico in prazen želodec. Vidite, tako je pri nas na kmetih. O krizi pa kričijo vsi drugi stanovi, samo kmet molči.«
Tako mi je govoril, jaz pa sem se hotel prepričati, ali je res, kar je govoril mož in stopim v vaško krčmo. Bila je nedelja in krčma čisto prazna. >Koliko stočite pijače?« vprašam krčtnarja, »Veliko tednov mine, ko ne sto-čim cel teden liter vina,« »Kaj pa trgovina?« vprašam. »E, kaj trgovina, ko denarja več ne poznamo! Kupna moč kmeta je danes odvisna s mo od kurjih jajc. Če kokoši neso, pridejo kmetje po sol, če pa ne neso, morajo jesti neslano. Na kredit jim ne morem dajati, ker nimam kapitala!« Tako je na kmetih .
V okolici Moskve je umrla Klara Zetkin, 400 milijonov frankov posojila hoče najeti Belgija v Franciji.
Anton Zupančič iz Straže-št. Rupert na Dolenjskem je prehodil pot iz Slovenije v Belgrad peš v 11 dneh. Nosil je s seboj nahrbtnik, težak 23 kg. Pol je bila dolga 560 km. Sedaj je zaposlen v pre-
stolici.
RAZNO
Poljska slavi Washingtons. Ob 200 letnici Wash-ingtonovega rojstva ie poljska poštna uprava izročila prometu posebne poštne znamke, na katerih je v sredi slika Wash-ingtona, na levi Košciusz-ka in na desni Pulaskega, ki sta se na čelu številnih 'poljskih prostovoljcev udeležila osvobodilnih bojev severnih ameriških držav. Zgodovina nam pove, da je hrabrost teh poljskih prostovoljcev veliko pripomogla k osvo-boieniu.
Nestanovitnost naie zemlje. Neprestano so na delu sile, ki spreminjajo površino naše zemlje. Solnce podnevu pripeka na skale, ki se komaj nekaj ur po njegovem zatonu shladijo v nočnem hladu, Ta vedna sprememba toplote sčasoma pretrese trdno skalo v njeni najgloblji sestavi. Pri tem razdiranju pomagajo razne rastline, ki stezajo m grebejo s svojimi koreninami in koreninicami v vcako najmanjšo razpoko. Enako tudi dež izpira in razjeda, mraz in led pa timo za zimo večata razpoke in tako se tudi »več-ki« kamen polagoma imi-

dite.
^Akk


Nas gospod župnik
Spisala Helena H a 1 u s c b k a. Iz nemščine prevedla Marjja Kmetova.
"V

V
Na naši zemlji so živeli pač večji svetniki, kot je bil naš gospod župnik. Mislim pa, da ni nihče tako do dna razumel človeka, ko on, in se ni nikomru tako smilil ko
njemu.
1.
Saj naš župnik sploh ni bil svetnik. Preveč je ljubil vrtnice ua svojem vrtu in kozarec neuchätelskega vina in kruh s slanino. Pa mu tega ni nihče zamerjal; zakaj, njegove slabosti so ga bolj približevale človeškim dušam ko njegove čednosti.
Njegovi župljani, trmoglavi Švicarji, pri katerih ni mogel ostati prej noben župnik, so ga na vso moč ljubili in spoštovali.
Ko je ta dobri župnik, nemški Švicar, pred tridesetimi leti začel pasti duše v tej zakotni vasi v pogorju Jura ob francoski meji, mu pač ni bilo postlano z rožicami. Na tak čudovit način je izgovarjal francoske besede, da so se mu krog cerkve kar na ves glas grohotali. In prav nič ni izbiral besed; mačka je bila pač ntačka, in vse drugo prav tako. Velik čudak je bil in je šel zmeraj naravnost po svoji poti; prav nič se ni bal in se ni oziral na nikogar.
A je hodil po poti ljubezni, ki vse premosti; in je bil odkritosrčen. Kaj kmalu so mu blizu in daleč, bogatini in reveži, dejali samo »naš župnik«.
. Nikoli nisem zvedela, kako se prav za prav piše. »Lamottski župnik«, kakor se je sam imenoval, je bil brez prerekanja splošna last vseh.
Dvoje majhnih, obmejnih občin: francoska Bretnou-court in švicarska Lamotte ... Lamotte je imela cerkev, Bremoucourt pa šolo. Švicarski otroci so vsak dan po dvakrat prehodili obmejni most (šest metrov je bil dolg), da so šli k vladarici — tako pravijo Švicarji učiteljici — po svoj kos francoske kulture. Ob nedeljah pa so zato prihajali čez most francoski kmetje s hribov in iz dolin v nemško-francosko faro po zveličanje svojih duš. — Vladarica je bila tako lepa, kakor je bil naš župnik grd; tako je bila nežna, kakor je bil on močan in okoren; in tako mlada, kakor on star. Mimo tega je bila ona, iz-vzemši planšarice, edina »krivoverka« v katoliški deželi. Ko je bila prišla po smrti starega učenika k nam, so jo sprejeli ljudje z vsemi znaki človeške mržnje. Nihče ji ni hotel prodajati ne mleka ne jajec. Kar preveč gosposko je govorila z ljudmi, videti je bila nedotakljiva in v zanemarjeno šolo je uvegla strogost in red. Naš župnik jo je prvi obiskal. Spotoma je na mostu, kakor mi je pozneje pravil, po tihem zmolil očenaš za srečen izid tega obiska. Precej so si tedaj brusili jezike, ker je bil župnik oblekel nedeljski talar. A ker je bil župan pojasnil, da je tam na oni strani mostu, na Francoskem, taka navada, so se spet vsi pomirili.
•
Ta prvi obisk bi zaslužil, da ga zapišemo ko nekakšen zgodovinski dogodek. Obe protestantki, vladarica in nejna mati, — pa stari župnik! Nihče si bi ne bil mislil, da se bo obisk tako lepo obnesel. Vladarlčina mati je koj postregla z likerjem, ki ga je sama napravila. Pra? po krščansko je teknil. Vladarica pa je celo obljubila, da bo spustila otroke deset minut pred koncem pouka h šole, da bodo pravočasno pri verouku. Kaj takega v Franciji, kjer se ne ozirajo na verouk, ker ga šola nič n« pozna!
Župnik je prav po kraljevsko povrnil ta obisk in sice<
6»
Tabor v Crngrobu,
Po širni Gorenjski je zavladalo veliko znni-manje za tabor bivših bojevnikov, ki bo v nedeljo, dne 2. julija v privlačnem, starodavnem božjepot-nem Crngrobu pri Škotji Loki. Godbe so pripravljajo, moški zbori se vadijo, marljivi g. Matevž za ima polne rotke deia, da preskrbi jela številnim mn<Äicam, ki se bodo ta dan zbrale v Grngrobu. VsaJi bo na ta praznik našel, kar bo hotel: opravit bo lahko svojo pobožnost, prisostvoval resnim govorom, poslušal petje, godbo in se zabaval na zeleni trati. Pričetek slavja bodo oznaniti na predvečer kresovi in (slovesno pritrkovanje. Nikomur ne bo žal! Kdor količkaj moro, naj pride, od blizu m daleč, da se malo razvedri v pošteni družbi v teh težkih dneh. Vsi nekdanji bojevniki pridite gotovo, da sopet kaj pokramljamo kot nekdaj na fronti — pripeljite 6 seboj svoje prijatelje. Na svidenje v Crn.erobu!
Polar in drugo.
(Veliki Gaber.)
V	torek dne IS. junija ob 3 zjutraj je začelo goreli pri Alojziju Zupančiču v Vel Gabru. Ogenj ee je bliskovito hitro razširil in objel vse gospo dsrsko poslopje razen hiše in male žitnice ter ga v najkrajšem času popoluoma uničil. Sreča v nesreči je bila sicer ta. da je bil ponoči C,ct.. Dobro bi bilo, d« bi se pri nas ustanovilo prostovoljno gasilno društvo. Tudi bi bilo potrebno, da se ustanovi poštai urad sa vae Jtraje naše bodoče občine. — Dosedaj je vodila cerkveno peitje sdč. učiteljica Ložarjeva. Ljudje so bili jako zadovoljni s petjem.
V slsrcuski Lurdt
(Rajhenburg.)
V	Lurdu na Francoskem bodo telo« ob priliki 75 letnice Marijinih prikazovanj velike slovesnosti. Častilci Marijini iz vseh délov sveta se bodo zbirali ob masabielski votlini ter prosili Lurško Devico varstva in pomoči. Mnogo bolnikov bo zaupljivo prosilo: Lurška Devica, prosi za me, pomagaj mit.Nam Slovencem ne bo mogoče v burd na Francoskem — imamo pa v zelenem Posavju svoj slovenski Lurd. Šli bomo v prekrasno jubilejno baziliko Luiške Marije v Rajhenburgu, kjer bo v dnevih 30. junija in 1. ia 2. julija v čast Lurški Mariji tridnovnica, katero bodo vodili gg. kapucini, med njimi g. gvardijan p. Rafael iz Krškega in g. p. Rafael. Govori v baziliki se bodo nanašati na 75-letni jubilej turških prikazovanj. Dne 1. julija zve- I
čer bo še posebna romarska pridiga in nato rimska procesija z tučicami o&rog bazilike. Dne 2. julija dopoldne so sv. maše, ob 10 pn procesija z baj-svetejšim, nato sklepna pridiga in pontifikalaa sv. maša, katero bo opravil mil. g. opat oo. trapistov. Pridite vsi, da čim slovesnejše proslavimo 75 letni zubilej prikazovanj Marijinih — presrečnemu otroku Bernardkil
Požar.
(Podsmreka.)
V nedeljo 25. junija je izbruhnil požar v go-spodarekem poslopju Hernik Marije, Hruševo 16, ki je do tal uničil hlev in pod. Na kraj požara so zrihiteli vrli gasilci iz Dobrove s svojo motorno brizgalno, ki je -sedaj prvič nastopila za res in so s svojo sposobnostjo rešili hišo in najbrž tudi sosedno domačijo. Poslopje je bilo dovolj zavarovano, premičnine, ki so tudi vae pogorele, pa nič. Naj vzamejo drugi posestniki ta primer za pouk, da bodo pravočasno zavarovali tudi premičnine.
Iz Bele Krajine
(Metlika)
tladoviški g. župnik im« pri čebelah srečo. Dobit je te dni roj, ki jc tehtal 5 kg in 33 dkg Pač redek slučaj. Nekateri čebelarji se kljub slnbemn vremenu še kar pohvalijo in so pričeli točiti med. Le škoda, «Ia je zimsko stradanje marsikak panj uničilo. — Trta je letos kasna. Deževje jo ovira v razvoju. Tudi cvetje trt, ki se začno po stari navadi na Vidovo, je letos zaostalo. Prevelika vlaga je nevarna z« trtne bolezni. Bog daj skoraj solnca! — Nedeljski viliar je porušil starodavno lipo pri Treh farah. — Pred tedni se jc udrla nad Itudovico cesta. Tam so začeli kopati in zasledili so vodo. Stari pomnijo, da je bil tam nekdaj studcncc. Čo bi bilo dovolj vode, bi si Uadovica lahko oskrbela vodovod, saj leži studenec dovolj visoko. — Na Vidošičih jc umrl Marko Slobodnik. V življenju je veliko poskusil in marsikaj zijal. Bil je ključar cerkve v Vklošičih. Naj počiva v miru!
Blagoslov zadružnega doma.
(Jezica.)
Leta 1928 je bila pri nas, ne da bi širša javnost za to kaj več zvedela, ustanovljena Strojna zadruga, v kateri so se organizirali mali in srednji kmetje, z namenom, da si zadruino nabavljajo kme-
tijske stroje, katerih cena jc danes previsoka, da bi si jih sami nabavljali, oziroma katerih nabavka se jim ne rentira radi majhnega obsega njihovega gospodarstva. Tako si je zadruga do danes nabavila že mlatilnico, dve slamoreznici, žago cirkular-ko, voz za prevažanje živine itd. Ves obrat se vrši na elektriko in poseduje zadruga svoj elektromo-tor. Tok dobavlja ljubljanska mestna elektrarna in ga ji plačuje zadruga po 2.75 Din xa kilovatuo uro. Že takoj od početka je bilo zadružnikom jasno, da bo treba, da si zadruga čimprej postavi svoj dom, kjer naj bi bila po eni stranj shramba zadružnik strojev, po drugi strani pa poslovni prostori. In tako je prišlo do tega, da bomo prihodnjo nedeljo, 2. julija ob treh popoldne ob vsakem vremenu imeli slovesno blagoslovitev novega »Zadružnega doma«. Blagoslov novega doma bo opravil g. župnik Košir. Po blagoslovu bodo pozdravni govori, nat pa govor ravnatelja Zadružne zveze g. dr. J. Basaja. Pri blagoslovu in pri domači zabavi, katera bo po blagoslovu v novem domu, bodo peti združeno domači pevski zbori: cerkveni, »Zora« in »Osmerka* ter igraia godba iz Vodic Vabimo vse zadružnike in prijatelje zadružništva, da prihitite ta dan na Jezico in se z nami poveselife naših uspehov in da se z nami navžijete novega navdušenja za plemenito zadružno stvar. Bog živi! Na svidenje!
Neko gledališče je bilo v kriai (kot j i ti ju danes precej) in kmalu je zapel boben. Ker denarja ni bilo, so upniki pobrali vse »tole iz dvorane. >Kaj pa naj zdaj napravimo?« je vprašala blagajničarka ravnatelja. Ta pn ni bil kar nič v zadregi ter dejal: »Napišite na lepake: Velikan, ski uspeh, — -— sijajno — — samo stojišča še na raapolago.«
¥
Dobernik je rad lovil ribe in nekoč sc je » družbi baharil, da je vjel nad pet kilogramov težkega sulca. Vse bi bilo dobro in celo Stiberaik bi mu bil verjel, ko bi se no bil oglasil poleg njega stoječi sinček Janko ter dejal: >Ja, res je, in ata
je dal ribico moji mali muciki, da jo je pojedla.« ★
»Janko, li vidiš tamle ono-k) žensko? Tej sein dolžan mnogo hvaležnosti.«
»Kako to?«
»Pred petimi leti sem jo zasnubil, pa me m marala.«
tedaj, ko ui mogla uboga planšariča dati krstiti svojega šestega otročiča. Vladarica je sicer obljubila, da bo za botro, a na daleč okoli ni bilo moči najti nobenega pastorja. Da, tedaj je naš župnik poplačal svoj obisk: na svojih lojtreah se je peljal v oddaljeno mestece Mouthier po protestantskega pastorja. Le kako se je muzal suhi pastorček, ko je sedel poleg plečatega župnika! V župni-šču sta pila skupaj viuo in naš župnik je žrtvoval ubogi kmetiški kamrici na planini svoje najlepše vrtnice, svojo zadnjo četrtinko vina in svoj poslednji kos slanine. Ce pomislite, dragi moji, da je dal naš župnik svoje vrtnice k večjemu za na glavni oltar, potem morete presoditi veličino duše tega najmanjšega izmed vseh svetnikov, če ga bodo sploh priznali za svetnika!
Tedaj pri krstu je kmetica baje »na vso moč smrkala od ganotjac (te besede, ki prosim odpuščenja zanje, mi je povedal župnik). Ničesar ni hotela sprejeti, ker je bila protestantka. »Tudi takih tičev je treba,« je smehljaje se dejal darovalec rož.
Prav dobro so se imeli pri južini. Pripovedujejo, da je vladarica kuhala punč, ki se pa nikakor ni hotel vneti, ker jè dobra vladarica zamenjala steklenico z rumom s steklenico z jesihom. Pastor in župnik sta se muzala in pridno jedla. Nato so se kar brez vzroka venomer smejali; kar so pa zraven popili, o tem molči zgodovina. Pa so potem videli ljudje, kako sta šla, vodeč se pod pazduho, ko trska suhi pastor z odpeto suknjo in naš župnik, pod enim in istim dežnikom doli po rebri. Vladaričina mati pa je slišala celo neko pesem, ki pač ni bil» primerna tedaj:
»Manon, glej, sonco sije!«
Lepo vas prosim, ko je lilo ko iz škafa !
Odtlej sta bila šola in župnišeč po angelsko poro-6*
čena. Vladarica je z dušnim pastirjem vred tekala okoli, da so jo noge bolele, in sta skupno obiskovala in negovala bolnike in reveže. Saj sta morala biti ta dva ljudem v tej samoti za zdravnika, sodnika, tehnika — skratka — bila sta njih služabnika!
Črnolasa, lepa učiteljica je bila zdaj zares »naša vladarica«, celo občinski svetniki so jo priznali. Skoraj tako so bili veseli njene tekoče francoščine ko robate liemško-švicarske francoščine starega gospoda. Skupno sta hodila tolažit in pomagat; ona s svojim ljubkim, dekliškim smehljajem, on s svojim zdravim, gromkim smehom. In oba sta delala čudeže. Lno edino napako je imela učiteljica, tak ose je zdelo župniku: brez napake je bila in to ga je časih žalostilo, »Angelov,« je dejal, »ne pusti Bog dolgo živeti na zemlji. Take ljudi, kot ste vi vladarica, bi pa še dolgo potrebovali na svetu. Vladarica, vsaj nesrečno se zaljubite, na primer vame...« Kakšen grozen pogled je zadel tedaj našega župnika!
Sploh je bila naša vladarica veliko strožja ko prečastiti. Nikoli ni obstala pri plesišču, da bi gledala vrteče se pare. Pri narodnih proslavah, 14. julija in 17. avgusta, je s svojimi šolarji pela pred županom domoljubne pesmi v večjo čast obeh dežel, a se ni udeležila nikake veselice. Nikoli ni norela krog grmade ob kreeu kakor naš župnik s svojimi učenci, in nikoli ni kegljala ko on, in neuchà-telc aje pila samo, Če je bil močno krščen. Zato pa je bolj urno ko stari gospod pošiljala ljudi v pekel. Ena, dve, tri — je bil že kdo obsojen, če se je le malce pregrešil!
Našemu župniku sploh ni bila všeč taka strogost. V vsaki pridigi je poudarjal neizmerno ljubezen Boga Očeta; o Njem, »tem velikem, napačno umevanem Očetu,« kakor Ga je imenoval, je govoril z najplemenitejšimi, pesniškimi izrazi. Kadar je pridigoval o tej vsebini, ga je prešinjalo tako veliko in iskreno navdušenje, da je premagal po-
čuje. Reke odnašajo vsakovrsten materijal v morje in izračunano jc, da odnese reka Mississippi vsak dan vsakovrstnega materijala v morje, za katerega bi potrebovali 300 vlakov s 50 vagoni po 20 ton, če bi hoteli opraviti to delo. Tako so tudi izračunali, da bo Rodan, ki se izliva v ženevsko jezero, isto napolnil s svojimi naplavinami v 48.000 letih. Kitajske reke bodo v 100.000 letih popolnoma zasule Rumeno morje. — Kako se lice zemlje spreminja, se pozna ob ustju rek. Tako se na pr, ustje Pada pomika vsako leto za okoli 230 čevljev proti morju. — Mesto Adria, po katerem ima Jadransko morje ime, je bilo ob Kristusovem času popolnoma ob morju, sedaj je že skoraj 20 km od morskega obrežja. Površina zemlje se na eni strani širi, na drugi pa manjša, kar povzroča bibavica a" naraščanje in upadanje morske vode. Na zapad-ni obali Anglije odnaša to gibanje do 100 ton težke granitne klade in na severni obali Francije izgine vsako leto v morie skoraj 40 čevljev visok m do 5 čevljev širok pa> zemlje. Neznanske sile v notranjosti zemljfc tudi ne - -"-jo, saj jc izračuna-
\x
Jaka Špike z Gorenščsa
Na vem, a j «vet zngiitan al koga. Kanti-čvovk pride, « Iterino «ovari, ja prov povsod -am jamrane pa ncrgaue pu né drujga. Pravio, da diiarjov tnatika pn da deva ni nčer za doht. ltajlam da nn tak vetr nleče, k tače rei zboj no«. Mil so pu use glib zdi, da mao preveč neigamo. Sej šc nismo tok deleč prši, da b bo že vse luč. Sm pa čc se še zmerej po nmav deva, č se že še dev dobi. Je pa res tok, da Ii biv iisnk le gospod rad. to maus kermo diši. I'a sej veste, koko prav tista pesni: s Kdo v pa vozu šajtrga?« Kune, gospod je adii, tist mav deva pa vlik zasuž, drug pa morjo devat, če vočjo mav znsužt. lo so pa hvafe. Tie gor pr nas okol «c za livabca še zmerej dobi. Po nfasb ni Ivo tok; zej so pa gospod j žc zv rešč ratal, iivabcov je jut skoz več. Saj pr nas jc tok, mi vem poj, a j dol «>kol Lublune pa po Dolcn-ščm pa gor ik> štajarščm tud tok. Skoz več jc hvnbcov. Sej nn gre za to, da b kej prida za-sužu, da maš le sžbo. Pr nas je še tačli dost, k b bli olika sami soj, pu nočjo bit, grejo roj za livabca. se jm /.e tok bi ani foli zdi. So pa seveda tud tač. k b bli rad sami soj, pa so že tace okolšne, da na. gre drgač. Pa (o pro^ za prov niso ta prav Iivabe, jcet b tačin reku, da so samo tarbcliarj. Drklc v tokle, bom že sužn tino gospodarj, če v pa anka.t kej drgač, če b «e mav >zasukav«, poj jo bom pa spci na soje zastavu,« tokle prav tarbehar, k čaka, kdaj se v uzasukov«. Vite, sej ni tok lido, kulk jc dons livnbcov, k li čvovk nkol na mislu, da jli bo kerkat tolk na (ačh. Pa jli nekej skor gotov še uznmejo. No, z dna r jam b se pa tud velik bi kamot ohka liaredo, kokr je. Čc se za livabca ponujaš, povsod tc tud ua morjo vzet, zato morš pa kam dl poskust 6ojo srečo. Viš, poj te pa cg košta, drujga koštvana pa nimaš, če sžbo išeš, za jest se že č kej dobi. A b na bo fan, če b recimo za hvabce cg biv zmerej frej, ne samo učash? Kulk mn dnarja b se nucov. Pa koko olika b sc to naredv, pa kulk b bo prefila: Idje b bli kntent, dnarja b bo kuj dost, iivabcov pa še več! Poj b za drujga na mogi nergat, kakr da j premav gospodov. Po do tga nismo več tok deleč. Sej v osačmo kraj gospod le adn al pa dva, druj s« pu livabc, sej tok more bit, sej sm u 6oj hiš tud samo jest go-
spodar, druj me pa morjo bogat. Pa če s anka» h vabe, ms več folk odgovoru zase. Veš, da n cerkt uče, da j u nedelo hvabčov&ka deva devat prepovedan, ja, pa če t gospodar ukaže, moiri bogat, zato navi nč na škod. Vite, za an tal je še bi fa j n bit livabc kolcr gospod. l'a če s bio preh kerkat gospod, zej s pa livabc. kane, da m boš prov dav, čc t povem, da se čvovk usač reč sčasoma prvad...
Na naslov Nar. banke
Te dni sc jc vršil občni zbor Zveze trgovskih združenj v Kamniku. Na tem občnem zboru je govoril tudi predsednik g. Kavčič, ki je iznesel tudi sledeče važne trditve:
V tesni zvezi z vprašanjem denarstva je vprašanje obrestne mere, za katero je mero-dajna Narodna banka. Sicer je bilo že dosti kritike o obrestni politiki Narodne banke, a treba je, da se tudi na današnjem zboru povdari z vso odločnostjo, da je obrestna mera Narodne banke previsoka. Edino Bolgarska ima še višjo obrestno mero od naše Narodne banke, ker tudi Grška banka jc v zadnjem času znižala svojo obrestno mero. Znižanje obrestne mere Narodne banke je tem bolj nujno, ker kljub visoki obrestni meri je delež države pri čistem dobičku zeio nizek. Leta 1927 je znašal še 42 milijonov, 1. 1931 56, a I. 1932 samo šc 4.18 milijonov. V veliko manjši meri pa je padel delež delničarjev, ki je znašal L 1927 28 milijonov, I. 1931 37 in 1. 1932 še vedno 18.5 milijonov.
Narodna banka je privilegirana banka, ona ima predpravice, ker je naša narodna ustanova in ima zato tudi svoje posebne dolžnosti. In mi zahtevamo, da te dolžnosti izpolnjuje!
Račun dobička in izgube N. B. izkazuje lani 50.8 milijonov »sumnjivih potraživanj«. Na občnem zboru N.B. je povedal član uprave čuhanovič, da je imela Narodna banka od leta 1883, ko je bila ustanovljena pa do 1. 1931, torej v teku 48 let samo za 47 milijonov dvomlji-
vih terjatev, v zadnjem poldrugem letu, ko je znašal njen kapital 180 milijonov pa za 56.9 milijonov dvomljivih terjatev, v poldrugem letu torej več kot v vseh 48 letih. Za leto 1932 pa znašajo dvomljive terjatve že nad 28% glavnice. To pa ni prišlo čez noč, temveč to je posledica nepačne kreditne politike. Nobenih dvomljivih terjatev pa nima N. B. v Sloveniji.
V tesni zvezi s temi izgubami je obrestna mera Nar. banke, ker mora z visokimi obrestmi toliko zaslužiti, da plačajo vsa ta »sumnjiva potraživanja«. Toda takšne politike ne moremo odobravati!
Zato gre naša borba neomajno za tem, da se obrestna mera Narodne banke zniža. Naj nam se ne govori, da je pri nas itak obrestna mera nižja, ko v Srbiji. Ne samo, da ne sme biti, da se plačujejo višje obresti tam na jugu, temveč mi želimo, in hočemo, da tudi srbijanski kmetje, trgovci in obrtniki plačujejo nizke obresti, ko mi.
— Krasna Avstrija razpolaga z vsemi lepotami, ki si jih mogla izmisliti darežljivost matere narave. Od Bodenakega jezera, ki slidi morju, preko Alp, katerih vrhovi dosezajo višino do 4000 metrov, preko ljubko sanjajočih mrzlih gorskih jezer in velikih toplejših voda, ob mogočnih rekah, preko slikovitih gradov in zgodovinskih mest se razteza ta oblagodarjena dežela tik do robu ogrske puste. Ni lepšega bivališča kot Avstrija! Avstrijski narod, sloveč radi svoje prisrčnosti, pričakuje goste. Od prvovrstnega luksusnega hotela pa do skromne gostilne vse tekmuje, da dostojno sprejme tujega gosta. In stroški? Za bivanje v avstrijskem hotelu ne plačate za vso oskrbo več kot kje drugod samo za sobo in zajutrek.
V vsako hišo Domoljuba!
no, da vsako uro razaaia kje na zemlji potres in do 30 potresov je na leto, ki so katastrofalni. Ognjeniki, katerih je od 400 do 500, tudi po «voje delujejo in spreminjajo obliko naje zemlje. — Vsem tem silam, katerim pravimo naravne, pomaga Se človek z umetnimi, ko vrta in kopije rov« po tisoče metrov globoko in na v«e strani za zemeljskimi zakladi.
Pri gledaliifci blagajni.
»Komad, ki ga dajemo danes, ni za tebe, fantek. Za to si še premajhen!« — »Saj mi daste laiiko mesto v prvi vrsti!«
Krepak odgovor. Vojak vatikanske švicarske garde sc je peljal v Neapel. Na ladji se je začel iz njej« norčevati framazon. Imenoval ga je »vatikanskega junaka«. Premnogo sramotilnih vprašanj je stavi! nanj, med drugim Vprašanja: »Vam je papež gotovo podelil tudi oblast maševati in pridigati, spo-vedovati in krščevati.« Na to vprašanje mu ni mogel vojak ostati dol-šan odgovora, vstane in :cče: »Nobene druge praoče mi ni dal razen te, aa lahko birmujem« in mu Prisoli par krepkih. Framazon gotovo ni pričakoval takega odgovora.
slušavce, ki so se nehote pridružili njegovemu veselemu, brezskrbnemu češčenju. »Pekel?« — Seveda — mora biti, sveto Pismo govori o njem, ni ga moči utajiti. »Toda veste, dragi moji, tja jih prav za prav malo pride. Le tisti pridejo v pekel, ki so natrosili sovraštvo, sovraštvo in nezaupanje. V prvi vrsti politični časopisni poročevalci.« O, na te je bil naš župnik kaj hud! Oni so zakrivili, vse, vojno, nečistost, nazadovanje rojstev, skratka: vse nesreče človeštva. Toliko, da jim ni naprtil vesoljnega potopa. — Tem časopisnim pismom je privoščil, da bi po smrti trpeli žejo, se pekli, sušili, pražili in da bi bila njih kazen še hujša, — jim je privoščil še to, da bi večkrat vstaili od mrtvih. K tem grešnim dušam je prišteval vse tiste duhovnike, ki so izdajali Boga in govorili zoper njegovo ljubezen. »Največji greh je trdosrečnost in napuh,« je dejal prečastiti; »napuh in g. eh zopet svetega Duha je, če hoče kak naduti osel meriti neskončnega Boga s svojim merilom.' Tudi prazno brbljanje molitev mu je bilo zoprno. »Dragi moji, preden začnete moliti, izvršite kako dobro delo ali imejte kako dobro misel, da vam pripravi pot do božjega Srca.«
Če pomislimo, da je ta dobri mož trideset let ponavljal take besede in je bil sam vsem za dober zgled, tedaj bomo razumeli, zakaj se ni moglo v njegovi fari uboštvo nikoli spremeniti v bedo in skrb nikoli izmaličiti v obup.
Časih je bila medsebojna pomoč kar smešna. Če je bilo treba kako živinče ubiti, tedaj so pokupili meso vsi občani, pa bodisi da je bilo tisto živinče konj ali krava, in so ga tudi zaužili kakor že. Dotični kmet, ki ga je zadela nesreča, je svojo izgubo kaj lahko pogrešil, zlasti še, če je bil »Rjavček« ali »Sivček« že v letih in se ni mogla »Bianka« nič več obrejiti.
Kadar je pa zbolel kak človek, so ga zdravili z domačimi zdravili vseh starih žensk iz obeh vasi. Zdravnika
so poklicali šele tedaj, kadar je človek že umiral. Ljudje so dejali, da spada k smrti ko župnik. Kakšno bolezen je imel kdo, je bila postranska stvar. Če ni bila na mestu maža z jodom, tedaj je pomagal vroč krompir, ki so ga devali na trebuh, ali kako odvajalno sredstvo. (Da je vsak vedel, za kako boleznijo je kdo umrl, to je pa že zahtevala olika v vasi.) Če niso pomagali ne jod ne krompir ne ricinovo olje, tedaj sta prišla vladarica in župnik in ta dva, dragi moji, sta več vedela ko zdravniki.
Rekli smo že, da je bil župnik v dobrih dejanjih vsem ljudem za zgled. Žal, niso zmeraj posnemali njegovega zgleda. Kdo bi se bil pa tudi upal, da bi imel ko on dan in noč odprta hišna vrata? Pri njem niso bila nikoli zapahnjena vrata kuhinje, ki si prišel vanjo kar s ceste. Dan na dan si videl na močni mizi kruh in slanino in še vrč mošta. Znano je bilo daleč naokrog, da je smel vsak vstopiti v kuhinjo in si privezati dušo. »Kdor je lačen ali žejen, naj vstopi in si naj privošči,« je bilo napisano na vratih. Rokodelci in Žagarji, drvarji in tihotapci so prihajali. Vendar ni bilo v teh tridesetih letih nikoli nobene tatvine. Nekoč so našli zjutraj zraven vrča dvofrankovski novec in listek: »Dobremu tepcu hvaležna uboga para.« Ko je bil župnik to prebral, je ves teden grešil, ker je bil prevzeten. Njegove kuharice pa je bilo zaradi žalitve neskončno sram. Ona je prav na tenko občutila, kaj je duhovska čast. Dobra ženica si je štela v dolžnost, da je tudi osebno prispevala zanjo. Nedostopna je bila in stroga. Govorila je skoraj zaprtih ust, stisnjeno in vreščeče in je tako iztegovala svoj snihi vrat v višavo, da bi človek mislil, da lioče zakikirikati ko petelin na gnoju.
Morda je zaradi te sličnosti dobila ime »L» Pépie< (piška). Če j® bil naš župnik dobre volje, jo je na vso moč lopnil po plečih in dejal: >L» Pepie, tt si p« kavelj!«
Franjo Neubauer:
O značajnost!
(Slovenskim tantom.)
Kdo je značajen? Kratko bi odgovoril: »Kdor dela vedno in dosledno po svoji najboljši vesti in vednosti.c Lahko je biti zna-čajen v sreči, težko je ostati značajen v nesreči. Vzemimo nekoliko primerov! Fant obljubi svojemu duhovnemu pastirju, da bo vedno veren, da bo spoštoval vero in jo cenil kot najdražji zaklad. Če ostane fant v svoji rodni vasi, kjer ima okoli sebe same verne ljudi, od katerih nihče vere ne napada, ostane lahko zvest svoji obljubi. Drugače pa je, če pride v mesto ali k vojakom. Tam je vse polno takih, ki svojih verskih dolžnosti ne izpolnjujejo, ne hodijo v cerkev k sv. maši, ne k spovedi in k sv. obhajilu, se ne odkrijejo, če zvoni Ave Marijo itd. Tedaj se mora pokazati značaj! Fant mora pokazati svoje prepričanje ob vsaki priložnosti! Ob nedeljah in praznikih mora iti k sv. maši, kadar zvoni Ave Marijo, se ne sme sramovati, temveč se mora odkriti tudi na glavnem trgu, četudi vsi drugi obdrže klobuke na glavi.
Ko pride čas velikonočne spovedi, ga ne sme odstrašiti zasramovanje brezverskih tovarišev, češ, »vendar ne boš tako neumen, da boš hodil grehe pripovedovati in sam sebe obtoževati k
Kolikokrat se zgodi, da brezverski in izprijeni mladeniči govore nesramno, zabavljajo čez vse, kar je nepopačenemu človeku drago in sveto! Ko bi mladenič tačas potegni! s takimi zasramovalci verskih svetinj, ko bi So pomagal zabavljati zato, da ga ne bi imeli za pobožnjaka, nazadnjaka, za neumneža, dasi je v svojem srcu veren iu prepričan, da družba nima prav, — tak bi bil neznačajen, ker bi iz ozira na ljudi in iz strahopetnosti zatajil svoje boljše prepričanje in bi tulil z volkovi, kakor navadno pravimo. Kdor je značajen. se ne bo udeleževal zabavljanja, medsebojnega nesramnega govorjenja, temveč bo tudi v družbi neustrašeno povedal svoje mnenje, zagovarjal in branil svoje prepričanje, ali pa bo vsaj vstal in zapustil tako družbo in s te mpokazal, da se s takim govorjenjem ne strinja, temveč, da ga odločno obsoja. Ni pa i potrebno, da bi bil kdo kričač, ki bi se po i nepotrebnem mešal v pOgovor, ki se ga ne tiče, ali ki bi celo izzWaL Dostojen, resen molk je prav velikrat najboljši odgovor.
Značajnost se ne kaže samo v verskih stvareh. Značajen fant ostane dober in zvest prijatelj svojemu tovarišu, če ga napadajo kaki širokoustneži. V neki družbi sta se prepirala dva fanta. Eden je napadal in smešil vero in pobožnost, drugi je vse to branil. Prvi je bil zelo zgovoren in je imel namazan jeziček. Znal je zasmehovati in zbijati šale. Zato so se mu mnogi krohotali. Drugi je branil svoje stališče mirno in tiho, ali odločno. —• »Jaz imam vse na svoji strani! Vsi se meni smejejo, a tebe zasmehujejo,« je dejal prvi. Drugi je bil v zadregi. Tedaj se oglasi starejši fant in reče: »Ti imaš na svoji strani tiste, ki usta široko odpirajo. Od širokih ust pa jemljejo mero samo nekateri Ribničani, kadar žlice delajo.« Na te besede so se za-emejali vsi na škodo izzivača in ta je umolknil.
Značajen mora biti fant tudi v občevanju a ženskim spolom. Značajen fant ne bo go- ! voril dekletu sladkih besed z namenom, da bi I jo pridobil zase, preslepil ali celo zapeljal. |
Govoril bo odkritosrčno, dostojno in pametno, ! ne bo se prilizoval, ne bo se lagal. Posebno j mora ostati fant značajen, če je obljubil de-! kletu ljubezen, zvestobo, zakon. Nikoli ne sme obljubljati lahkomiselno! Zato mora poprej dobro premisliti svoje besede. Ce je obljubil dekletu, ki je pošteno in dobro in nepokvarjeno, zakon, potem zahteva značajnost, da pri svoji obljubi ostane. Neznačajno je, če je obljubil zakon siromašnemu, pa poštenemu dekletu, pa spozna drugo, ki je premožnejša, in iz same lakomnosti prelomi svojo obljubo, zaročenko zapusti in hodi za drugo. Dogaja se, žalibog neredkokdaj, da se fant odloči za drugo, ker ji bo dal oče debelo kravo s teličkom ali pa lepo kobilo z žrebetom, a prva bi dobila samo mršavo kravieo ali pa konjiča, ki kaže rebra. — Marsikateri mož je pozneje obžaloval, da je bil kot fant neznačajen, da i ga je pohlep po bogastvu preslepil. Dostikrat j spozna, ko je že prepozno, da je pač priženil bogastvo, ni pa pridobil sreče, zadovoljliosti, J miru. Nad neznačajnežem se maščuje vsaka j solza, ki jo je prelilo goljufano, zapuščeno 1 dekle!	(Nadaljevanje.)
Radio
Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13.00 Cas, plošče in borza. 18.30 Kadio orkester. 21.30 Cas, poročila. 2800 Konec. — Četrtke, 29. junija: 9 Versko predavanje. 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Petra. 10.80 Zdraviliške Laško. : 11 Prenos manilestacijskega zborovanja Jugoslov. : Sokola s Kongresnega trga. t2 Čas, plošče. 15 Meso I in mesne jedi. 15.20 Mag'strov šramel tercet. 1G.30 ! Prisinuška Sota. 17.30 Plošče. 20 Pevski koncert ge i Pavle Lovšelove. 20.45 Prenos s kongresa Jug. in Čsl lutkarskega saveza 22 Čas, poročila. Radio-jazz. — Petek, 30. junija: 19.30 Iteja koz in ovac. 20 Glasbeno predavanje: Na pragu novejše glasbe. 20.30 Prenos iz Belgrada. 22.30 Plošče. — Soliota. 1. julija: 17.80 Radio orkester. 18.30 Spijoni 19 Problem izobraževanj» našega naroda. 19.80 Slike ; iz narave. 20 Samospevi ge. Štefanije Repovš. 20.15 j Fantje na vasi. 21.45 Radio orkester in jazz. -i Nedelja, 2. julija: 8.15 Poročila. 8.80 Gimnastika, j 9 Versiko predavanje. 9.80 Prenos cerkvene gla-sbe i iz franč. cerkve. 10 Potovanje po Kvropi in tujski ! promet. 10.30 Humoiistično il Ivo. 11 Radio orifte-i sle-r. 12 Čas, plošče. 15 Kmetijska ura 15.80 Slo>\ : nai idne izvaja Radio orkester, vmes samospevi « kitaro, poje gdč. Rudolf Vida. Ifi.80 Ljudska igra: Zamenjava, igra Ljudski oder 20 Čelo-solo. izvaja Gustav Müller. 21 Harmonika solo, g. Stanko. 21.15 Čas, poročila. 22 Radio-jazz. — Ponedeljek, 3. jut.: 19.30 Geografija Slovenije - esperanto. 20 Plošče 20.30 Prenos iz. Zagreba. 22.30 Plošče. — Torek, 4. julija: 19.30 Kaj je religija. 20 Prenos zabavnega lutkarskega večera ob priliki mednarodnega kongresa. 22.15 Radio-jazz. — Sreda, 5. julija: 18 Otroški kotiček. 18.30 Angleške plošče. 19. Potovanje v Maroko in na Visoki Atlas. 19.80 Literarna ura: Pesnik in sodobnost. 20 Brahmsov večer: Uvodno predavanje, klavirske skladbe, samospevi. 22.15 Radio-jaza.
Z ljubljanskega trsa
Ljubljana, 26. junija.
Na iivinski sejem je bilo zadnjo sredo prignanih 111 konj, 50 volov, 33 krav, 15 telet ter 195 prašičkov za rejo. Prodanih pa je bilo 12 konj, 30 volov, 12 krav, 8 telet ter 184 prašičkov za re,jo. Kakor razvidno, sejem ni bil ravno preveč živahen, konjska kupčija je skoraj čisto zaspala.
Cene živini so neizpremenjene, bistvenih sprememb v cenah ni.
Tudi žitne cene so bistveno neizpremenjene, kakor smo jih navedli prejšnji teden.
Na živilskem trgu, kjer se utržujejo drobni kmečki pridelki, je postalo zopet živahno in pestro življenje. Zlasti mnogo prinašajo ljudje na trg borovnic, rdečih jagod, češenj in gob. Borovnice se letos težko prodajajo, nudijo jik po 2 Din liter, pa tudi ceneje. Rdeče jagode so od 5—7 Din liter, češnje od 6—12 Din kilogram. — Na perutninskem trgu so piščanci od 80-85 Din par, kokoši od 25 do 35 Din ena, jajca pa prodajajo večinoma po 1.25 Dtn par. Maslo je po 18—22 Din kilogram. i
O mati, moja mati
Ob pos večen ju češkega nadškofa Slojana je prišla k njemu dolga vrsta častilcev. K« je nadškof videl ljubezen, s katero so zrli vanj desettisoči ta dan v Olomucu in stotisoči v celi državi in še daleč onkraj mej, se jim je hvaljeval. Zahvaljeval se je tako prisrčno, 1«. kor je samo on znal. Naenkrat pa je postal veg resen, rekoč:
»Vi vsi se danes veselite in od mene to-liko, toliko pričakujete. Toliko se mi zahva-ljujete. In veste, komu se imate prav za prav zahvaliti? Moji materi! Ta dobra, sveta du.šal Ko bi bila zdajle med vami, kako bi se veselila. Toda že dolgo je tega, kar sem jo položi! v zemljo. Danes gleda z nebeških višav doli in se raduje z vami in z menoj. Ko bi nje ne bilo, bi danes ne bi! to, kar sem. 0 mati, moja mati!«
In v njegovih očeh so se prikazale solze,
Vera je podlaga
narodnega veličfa
Guverner ameriške države Oklohama je imel nedavno govor pred 600 vodilnimi osebami iz vseh pauog javnega življenja. V tem go-voru se je jako zavzemal za verske šole. lic-kel je: »Moramo imeti verske šole. Vera je podlaga narodnega veličja. Vera je vir ljubezni do domovine, poštenosti, nravnosti. Zgodovina izpričuje, da narod brez vere ne more obstati ter potrjuje, da je brezbožuost najgloblji vzrok propada kakšnega velikega naroda. Ne bi se nam bilo treba bati sedanje svetovne krize, če bi bili bolj verni. Ce bi imeli samo državne brezverske šole, bi naše ljudstvo zapadlo brezboštvu, ki iz njega ni rešitve.« Pomenljive besede, ki veljajo ne samo za državo Oklohanio, marveč za vsako državo.
Plemenitost žene
mu fe odprla ofl
Mož, surovež, je vsak dan mučil svojo ženo, tudi tepel jo je večkrat. Nekoč jo je udaril s pestjo po obrazu tako silno, da ji je ranil nos in usta. Žena je molčala in ko je odšel, je .skušala odstraniti, izbrisati znamenja ran. A se ni dalo, rana je ostala in soseda, ki hi bila rada od nje nekaj zvedela, jo je vprašala: »Kaj se vam je zgodilo?« — »E, veste, če je č.ovek neroden pri delu, se hitro kje poškoduje.« Radovednica pa z odgovorom ni bila zadovoljna. Ob prvi priliki, ko je srečala njenega moža, mu je rekla: »Oh, vaša žena je res velika reva, toliko gara in trpi, pri delu »e je pa hudo ranila v obraz « Plemenitost žene je odprla surovemu možu oči.
Nove knjige in skladbe
Silvi n Sardenko: Marijine pesmi v Marijinih praznikih. Zbirka obsega v lični knjižici 44 Marijinih pesmi. Pesnik sam pravi, d« kljub temu, da Slovenci ljubimo Marijo in njej načast radi prepevamo, vendar nimamo mnogo pesmi za številne Marijine praznike. Tenui pomanjkanju je pesnik odpomogel zelo srečno s tem. d" je zn vsak Mar. praznik spesni! pesein, ki je povzeta po obrednih molitvah dotičnega praznika. Toplo priporočamo!
Ivan Lahnrnar: Odpevi k lavretanskim t linijam '— z« mešani zbor. Cena partitori Um tO. Dobi se v Jugoslov. knjigarni v Ljubljani. Skladatelj v tej zbirki podaja 20 odpevov P" lavretansfeih litanijah. ki bodo prav uporabni za naše korc in marsikateri bo tudi pripraven za ljudsko petje. Pcvovodjem zbirko priporočamo!
llazkóliiiktìv:	"."■'.'
Izidor, pobožni kmet
Izidor je bil kmet. Siromašen in beden se je boril s črno zemljo za kosec kruha. Svojega polja ni imel. Ljubil je doni in grudo. Veselo je obdeloval zemljo v potu svojega obraza in prepeval hvalnice dobremu Bogu. Polje je imel v najemu. Skrbno ga je obdeloval. Gospodar je bil siten in strog človek.
Sosedje so Izidorju zavidali, ker mu je šlo vse po sreči. Pridno je delal. Zgodaj je vstajal. Najprej je odhitel v cerkev. Vdano je molil. Prosil je Najvišjega, naj mu blagoslovi njegov trud in delo. Potem je odšel na polje delat. Voliči so ga mukajoč pozdravili. Zadovoljno so potegnili za plug. Svetnik jih pač ni pretepal, nt preklinjal. Delo je šlo urno izpod rok.
Izidor je crai globoke brazde. Mislil je na svojo dušo in molil: »Gospod, moj Bog! Naj bo moja duša pleihèntta in rodoiitiu» kakor ta prst, da zraste iz nje sama klena pšenica dobrih del! Varuj me plevela greha, ki zamori vse drugo!« Volici so kimali, kakor bi ga bili razumeli. Še urneje so stopali čez njivo.
Izidor je vesel gledal jasno poljano iu prebujeno prirodo. Njegovo telo ni čutilo truda. Curkoma mu je lil znoj po obrazu in kapljal v črno prst. On je pà hvalil Boga: ;Naj te znojne kaplje i zm i je jo moje grehe! Vse, kar delam, naj bo iz ljubezni do Tebe, Stvarnik vseh stvari!«
Sosedje so ga zatožili njegovemu gospodarju: »Tvoj najemnik je prekasen in prepočasen! Polje ti bo polenilo. Povsod bo vse dozorelo. Tvoje njive pa ne bodo rodile potrebnega sadu. Kako naj ga dajo, če sedi tvoj najemnik v cerkvi to hinavči okoli svetnikov, namesto da bi bil pridno delall Bog daje svoj blagoslov le tistemu, ki se sam trudi in gara, ne pa lenuhu, ki ga vedno nadleguje!«
Gospodar je molčal. Spočetka se ni brigal za hjih besedè. Sošedje pa niso mirovali. Zlobni jeziki so ga obletavali kakor nadležne muhe. Naposled so ga pregovorili. Šel je k Izidorju in mu dejal: »Rad imam pobožne ljudi. Toda ne trpim, da bi ti zanemarjal svoje delo, ki je tudi Bogu ljubo! Brez dela ni jelal Ti pa lenariš in laziš po cerkvah. Delo pa čaka. Njive kriče po semenu, da bi dale sadež. Tebe pa ni, da bi jih preorai in posojal pravočasno seme. Zakaj ne delaš?«
Svetnik je mirno odgovoril: »Telo sem dal vam v zakup, dušo pa Bogu I Prepričan sem, da vam nisem prizadel nikake škode s svojo pobožnostjo. Ljubim molitev, a tudi delo imam rad! Ce pa menite, da trpite škodo, vam jo rad povrnem!« Gospodar se je pomiril. Sklenil je še počakati. Odšel je domov. Svetnik je molil in delal kakor prej.
Ko so sosedje videli, da ga gospodar še ni zapodil, so pričeli Izidorja obrekovati. Ker so sami imeli razliöne slabe lastnosti, ki so l'h čutili in so se jih pred Izidorjem sramovali, so zdaj te napake naprtili svetniku samemu, samo da bi ga gospodar odslovil. Svetnik jim je postal pravi trn v peti. Zdel j»e jim je težka vest. S svojim vzglednim živ-'jenjeni jim ni dal pokoja.
Gospodar se je naveličal večnih pritožb, uekel si je: »Ni vse zlagano, kar trdijo sosedje! Brez vzroka ne morejo govoriti! Povsod je nekaj resnice vmes, če ljudje priSno klepetati. Odpovem mu, pa mir besedi!«
Naslednje jutro je odšel gospodar zelo j 'godaj na polje. Nameraval je Izidorja dobiti, 1
ko bo molil in zanemarjal svoje delo, da bi ga najlažje takoj kar zapodil.
Vstajala je mlada zora. Zvedavo se je ozirala čez plan. Vedno jasnejše je bilo njeno lice. Zaiskrile so se cvetke v mladi rosi. Zapeli so ptiči in proslavljali Stvarnika.
Gospodar ni videl ničesar. Skrit za sivim kozolcem je čakal na Izidorja, ki je šel v cerkev molit.
Ker ga takoj ni bilo, se je pričel jeziti: »Zakaj ga nisem že prej zapodil? V cerkvi stoji, a voli čakajo!« Stiskal je pesti in pretil: »Čakaj! Samo, da prideš! Ti že pokažem!«
Vendarle je bilo so zelo zgodaj. Skoraj nikogar še ni bilo na polju pri delu. Svetnik je pač lahko šel v cerkev, saj si je odtrgal čas spanja za molitev. Gospodar je postajal vedno bolj nestrpen. Naposled se ili mogel več brzdati. Odhitel je na svojo njivo. Sam jc hotel pognati voliča in orati, samo da bi osramotil svojega služabnika
Tedaj je obstal kakor začaran. Njegove oči so se zastrmele na polje. Z odprtimi ustmi je zrl predse: Izidorjev vol ni čakal več sam na njivi. Na obeh straneh voliča se je prikazal po en bel vol z zlatu yprègo. Za vsakim volom je stopal blesteč angel in sijal v jutranji zarji. Vse se je prelivalo v ognjeno sinjavo, ki je jemalo vid. VoliČki so zamukali. Kakor blisk so pohiteli preko njive. Brazde šo se širile. Črne kepe so cdskakovale in se pršile v drobno prst. Izza gor se je dvignilo solnce. Žarki so zakipeli nad čudovito podobo. Zavel je opojen dih. Gospodar je začutil sladko omamo, Prikazen je izginila.
Pred njim je stal svetnik in se prijazno smehljal: »Vrnil sem se iz cerkve.«
Zemljak mu je pokimal. Še vedno je strmel zamišljen v daljavo,, kjer so vtonili v sinjavi angeli in vpliči. I«; njegov vol je sam stal koncem njivé! ,"
Gospodar se je obrnil. Prijazno je Izidorju rekel: »Storil sem ti krivico. S teboj je res sam Bog! Izidor, odpusti!«
Svetnik je bil vesel, da se gospodar ne jezi. Odvrnil mu je: »Nimam vam kaj odpuščati. Bog nam naj pomaga, da bo naše delo pravočasno dovršeno.« Hitel je k voliču in ga pognal- Iz prsti se je kadilo, kakor bi
vstajal dim kadila pod nebo.
★
Izidor je zelo ljubil siromake. Sam je bil revež. Skromno je moral živeti, da je izhajal. Vendarle je dal siromakom, kar je imel. Bil je vpisan v neki dobrodelni bratovščini. Vsako leto je priredila svojim članom pojedino. Ko je enkrat šel Izidor na tako pojedino, je vstopil v cerkev, ker ga je pot peljala mimo. Molil je tako goreče, da je pozabil na lakoto in na vse telesne potrebe. Ni se spomnil, da bi bil moral biti že pri obedu. Vdano se je pogovarjal z Bogom. Ko je prišel iz cerkve, je bila pojedina že končana. Svetnik ni mislil na to. Srečal je tropo beračev. Povabil jih je kar s seboj: »Bratje, pojdite z menoj! Skupaj bomo jedli! Na pojedini bo pač tudi za vas kaj dobrega!« Odšli so.
Ko so pa dospeli v hišo, kjer se je pojedina vršila, je zvedel, da je gostija že končana, da so samo zanj prihranili kosilo in nič drugega. »Dajte nam, kar imate! Kar nam je Bog naklonil, moramo pošteno deliti s svojim bližnjim!« je odvrnil svetnik. Služabnik je prinesel jed. Izidor je vzel zajemalko in pričel deliti. In tedaj jedi ni zmanjkalo. Na čudežen način je ostala posoda polna, dokler se niso vsi nasitili. Poklicali so še druge, ki so čakali lak J ni zunaj. Tudi za vse te je bilo dovolj.	I
Svetnik je zelo ljubil živalce. Ptiče se bile njegove dobre prijateljice. Bila je mrzla zima. Nikjer hi bilo ničesar, kar bi pozobali drobni ptiči, ki so premrti letali okoli. Svetnik je tedaj peljal žito v mlin. Ko so gà ptički opazili, so takoj prileteli k njemu. Frleli so okoli njega, kakor bi bili vedeli, da jim bo pomagal. Izidor je res razgrebel olv poti sneg. Odvezal je vrečo in nasul pticam žita. Nato je vrečo spet zavezal in natovoril. Ptički so se nasitili in veselo zagostoleli.
Njegov spremljevalec se je norčeval: »Kaj vendar počenjaš? Ali ni škoda žita? Sam ga nimaš mnogo, pa ga še: pticam razmetavaš.« Izidor je molčal. Ko sta pa dospela v mlin, je spremljevalec presenečen opazil, da je Izidorjeva vreča do vrha polna, čeprav je zelo veliko žita natresel pticam.
Božji htapèe Izidor je živel v španski deželi, kjer je tudi umrl. Tudi naša stara pesem se ga spominja. O, svetem Izidorju poje, da je lepo žvižgal in Še lepše pel. ko je svoje ovčice pasel in bil vesel. Ko je umrl, so ga pokopali v nekém kotu in nanj pozabili. Pa je zrasla nà grebu pisana travica. Zvečer so jd pokosili, Zjutraj so se čudili, ker je še gostejša in lepša bila.
Pričeli so govoriti, da počiva v grobu svetnik. Odkopali so grob. in našli drobno pisemce, na katerem je bilo zapisano, da počiva v tera grobu sveti Izidor, pobožni kmet.
Razkolnikov:
Čevljar in medved
Čevljar Blaž je imel svojo kočo tik gozda. Pa je enkrat hodil tam okoli medved. Radoveden je pogledal skozi nizko okence in zagledal malega plešastega možička, ki je pridno krpal čevlje in zraven veselo žvižgal in pel.
»Obiščem ga, prijazen človek je!« si je dejal kosmatinec, ki se je prav tisti dan silno dolgočasil. Že je potrkal s šapo na vrata. »Kar naprej« se je oglasil Blažev nizki glas. Ko je zagledal medveda, se je malo prestrašil in se začudil temu obisku. À. takoj je prijazno povabil kožuharja: »Stric kosmatin! Mesa res nimam v dimniku, niti mleka v shrambi, ne medu, če hočeš čevlje ti pa lahko naredim, take čevlje, da ti jih bodo vse zverine zavidale. Samo vsédi se in počakaj!«
Medved je bil zadovoljen.. Ogledal si je namreč Blaža in takoj spoznal, da je možek suh kakor trska in da se ne izplača, da bi se mučil z njegovimi kostmi. Blaž je vzel zadnji kos usnja, ki ga je imel, pomeril je medvedove Šape in žalostno zajavkal: »Premalo usnja imam! Ti si močen in spreten, preskrbi mi do jutri lisičjo kožo, pa ti naredim čevlje. Medved je obljubil in takoj odhlačal skozi vrata.
Blaž se je razveselil: »Čakaj lisica! Vso zimo si mi kradla kokoši, zdaj ti je odbila zadnja ura!«
Medved je res srečal v hosti lisico in jo prijazno nagovoril: »Vidiš strinja! Za blagor bližnjega se moramo vsi žrtvovati! Danes si ti na vrsti. Čevljar mi bo naredil iz tvoje kože tople in močne čevlje.«
Zvitorepka se je prestrašila: >*Ali noriš?, Vem za Čevlje, ki jih nikoli ne boš raztrgal, železni so in že lovčeva krogla jim ne bo mogla kaj!«
»Pokaži jih!« je bil medved radoveden,
Lisica mu je pokazala nastavljeno železno past in mu rekla; »Tu so čevlji kar pomeri jih!«
Medved je pa litico že predobro poznal,
Ä»
saj ga je že prevečkrat ukanila. Zaslutil je nevarnost in zarenčal je nad zvitorepko: »Jaz ne bom čevljev meril. Najprej jih pomeri ti, sicer te takoj raztrgaml«
Lisica je - preplašena udarila z nogo po pasti in se ujela.
»Saj sem vedel« je za godrnjal medved in jo s šapo ubil.. Drugi dan je že nesel Blažu njeno kožo.
Blaž mu je pomeril čevlje. Med tem je prišel lovec, ki ga je čevljar obvestil o medvedovem obisku. Lovec je kar skozi okno pomeril v kosmatinca in ga ustrelil.
»Zakaj te nisem takoj raztrgal, saj sem slutil, da si bolj premeten od mene,« je za-momljal medved, se stresel in poginil.
In tako je ostala Blažu lisičja koža, pa še lovec mu je plačal odškodnino za medveda.
Čevljar Blaž ie dal naslikat: podobo, na kateri pomerja medvedu čevlje. Obesil je podobo nad hišne duri. Tedaj je dobil ime »Medvedji čevljar« in ga ima še danes ta dan.
Sv. birma.
(Ratečc-Planiea.)
Dne 20. junija se ie vršila pri nas sv. birma. Birmancev je bilo letos 45. Prevzvišeni se je pripeljal 19. junija z vlakom ob po! štirih, kjer ga ie na kolodvori! pozdravil polnoštcvilni občinski odbor z g. županom ter ognjegasci z načelnikom g. Kerštanjom na čelu. Glavni »prejem pa se ie vršil pri cerkvi, kjer je Prevzvišenega pozdravil g. svetnik Lavtižar, šolska mladina z upraviteljem g. Bi-tencem, gdčno Jenkovo ter zastopniki društev. Ob 21 smo priredili Prerzvišenemu podoknico, skromno sicer po programu, toda pričala je, da tudi mi ljubimo svojega nadpastirja. Zapel pa ie cerkveni mešani zbor tri pesmi in moški zbor športnega kluba dve. Ginien se ie Prevzvišeni zahvalil in nas bodril na nadaljnje delo za edine stvari, ki nam ostajata v teh težkih časih: naša lepa pesem in pa božja narava, s katero pridemo v stik ravno potom sporta, posebno zimskega. — Drugi dan ob 9 je Prevzvišeni daroval sv. mašo z lepim govorom, nakar se je vršila sv. birma. Bilo ie navzočih 11 duhovnikov, med njimi kanonika g. Vole in g. Kli-nar. Popoldne ob treh se je Prevzvišeni odpeljal v Kranjsko goro.
NATANČNA POJASNILA
za brezobrestno posojilo proti 30 letnemu odplačevanju daje glavni zastopnik »EDINOSTI«, vzajemno gospodarsko društvo r. z. z o. z.:
Zagode Jakob, Ljubljana, Miklošičeva 28-1.
Napiše moli oglas...
Stari Urbanov stric ima v mestu poročeno hčerko, ki mu venomer piše in ga vabi. naj se že vendar iznebi skrbi in pehanja s posestvom in se preseli k zetu, da se dodobra odpočije Mož uvidi, da ima hčerka prav. Vsede se za mizo, natakne očala in napiše mali oglas za -Slovenca« v obliki in vsebini, kot spodaj navedeno. Uspeh je bil nadvse pričakovanje ugoden, š« danes je zadovoljen, da je storil t» korak.
Ta oglas v »Slovencu« v rubriki »Posestva« stane 29 Din
Vsaka beseda t Din.
Krasno posestvo
Hiša 7. dvema gospodarskima poslopjema, pripravna za vsako obrt, njive, travniki in gozd, naprodaj radi družinskih ra7.mer v Kostanjevici. Naslov v upravi »Slovenca« pod šifro »Poceni«.
Tak tnali oglas bi veljal v Domoljubu 55 Din, za stalne Dotnoljubove naročnike pa le 28 Din
„Veliki i inalimi oglasit'
Moli oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za oukrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po trebščlne ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Reve iiiSs prodan. Kepic Marija. Moste pri Kamniku.	Passili posojila počenši od 2.000,— do petstotisoč dinarjev, za vse svrhe. stanove in poklice, odplačljivo v malih mesečnih obrokih. dajejo »Stavbne Mobilne Zadruge«. Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. — Iščejo poverjenike!
Ilamoii 'rd, »elen, ru-natBBn, rumen in črn kupi F.Cvek, Kamnik. Pošljite vzorce.	
tfatanra "> mesarsko VOlCIlbS obrt sprejmem takoj. Cirmau, Št. Vid 28 n. Ljubljano.	
	UaifMir ** !iekov9l(° Silslls« obrt. za 3 leta učue dobe. z vso oskrbo, poštenih staršev, se sprejme. — Naslov v upravi št. 7230.
Mopnifcs obisk privatnih strauk za zaključevanje posojili Ponu.ibe n:i : »Kreditna zadruga«, Ljub-Ija.ia op. 307 Znamki za odgovor!	
	Ilsz žipragliivtaH že rabljen, a jako dobro ohranjen, proda tlafner Vinko. Žabnica štev. t. p. Ško ja Loka
lični» VSI" vrile P0 na|-U»RJ6 nižiih cenah dobite pri Viklor Leaan trgovina in tovarniška zaloga usnja, Ljubljana palača »Dunavt (Bee-, thovnova ulica)	
	»„„j,«, moški šivalni rFoaam Siroj p0 zei0 ugodni ceni. Pod s m reka št 37, p. Dobrova.
Hnnatbana naisnra starega 15 let, sprejmem. — novflsnuga »OjEnul Hrana in stanovanje pri moj-siru. Jakob Zalokar, Mojstrana 119.
Za smeh
Dva možakarja sta m pomenkovala o današnji mladini. »Poglej sa)rdanes se ne marajo niti ženiti več,« je dejal eden.
»Veš, to je pa zato, k«r se bojijo zakona. Predno sem se jaz oženil, nisem vedel kaj je bojazen.«
France: »Ali bi bili tile .čevlji jše vredni popravila?« ■
Čevljar: »Seveda so, dal bom nove podplate, nove pete in pà nove gornje dele; trakovi so še čisto dobri.«
★
Dva brezposelna reveža sta sedela v Zvezdi na tistih lepih klopicah ter sanjarila o boljših časih. »Ti, Francelj, kaj bi si mislil, ako bi naenkrat našel v hlačnem žepu bankovec za 9to dinarjev?«
»I, kaj, nič drugega kot da nimam svojih hlač na sebi.«
★
Peterman je prišel v trg in stopil na davkarijo, da poravna svoje davke. »Dobro jutro, gospod davltar, davke bi rad plačal.«
DaVkar: »Vi sle prvi.«
Peterman: »Kaj, prvi, ki je prišel plačat?«
Davkar: Ne, prvi, ki davke rad plača.«
Bernik: »Ali si moreš misliti kaj hujšega, kol imeti ženo, ki zna kuhati, katera pa noče?«
Vernik: »O pa5, imeti ženo, ki ne zna kuhati, pa hoče.«
VINA
vseli vrst kupite najugodneje pri
Centralni vlnarni v Ljubljani
On: »Že zopet žganci za večerjo. Saj jih midva oba ne inarava.«
Ona: »Seveda jih ne, ampak naša kuharica jih ima rada.«
Stara gospa: »Fantek, kaj pa dela«, da Wnsi tako rdeče lase?«
Fartele »Enkrat sem se umil, pa sem si jjj, pozabil obrisati, »daj so mi pa zarjaveli.«
Prvi vandrovec: »Moje premoženje je bilo ne. koč brezštevilno.«
Drugi: »Tudi jaz nisem nikoli nič imel.«
Učiteljica: »Minka, kolikokrat sem ti že pr» vila, da ne ameš zamujati šole!«
Minka: Ne vem kolikokrat, mislila sem, di si zapisujete.«
■k
»Kako dežuje,« je dejal Francin svojemu so. sndu, »žena je odšla v mesto brez dežnika in bojim se zanjo.«
»Nič se ne boj, gotovo je stopila vedrit v kako prodajalno,«
»Saj ravno zato ae bojim.«
Živinski sejem v LJubljani se radi praznik« tv, Cirila in Metoda vrši že v torek. 4. julija.
Ustnica uredništva
Sv. Gregor: Ne smemo! Vaši ribniški sosedje so včasih s papriko pomagali, če ie prepočasi šlo Se vi poskusite!
Radi praznika ie današnja številka »Domoljuba« izšla cn dan prej kot običajno. Zato so izostali nekateri dopisi.
Dobre knjige
Prof. dr. Andrej Snoj: »Raziskovalci svetega pisma«. Kdo so in kaj uče. Nov« ameriška sekt« na slovenskih tleh. Ponatis i/. »Bog. yestnika«. Založila Bogoslovna akademij« v Ljubljani. Cena Din 4.50. Drobna knjižica poljudno, pa ohe nem znanstveno razlaga pojav le krivover-ske protestantovske sekte, njeno širjenje po naših krajih, njene zmotne verske nauke in opozarja na njene nevarnosti za katoličane. Knjižico toplo priporočamo.
d »Vrtec« — »Angelček«, Neka Ieri naročniki (pod skupnim zavitkom) so dobili »Vrtca« ali »Aa-gelčka« preveč. Odvišnih izvodov ni tieba pošiljati nazaj: razdelite jih pridnim in revnim otrokom. Kdor je še kaj dolžan za liste, naj pošli« čimprej. — Upravnik.
Izdajal ei] : Dr. Gregorij Pcjak.
„BOGOLJUB"
Marijansko gl osilo — Družinski lisi -Vzgojni mesečnik — ie dooršil 30 leto■
Kongreganisti, sinovi in hčere Marijine!
Naia družbena dotinosi je, du osi naročimo in čitamo družbeno glasilo »BOGOLJUB'
Družinski očetje in matere!
Oskrbite si o >BOGOLJUB*-u izdatno pomoč pri resnično težki in odgovorni nalogi krščanske vzgoje!
Odprite orata >BOGOLJU B<-u, saj Jt 'BOGOLJUB* najlepši cerkveni list. kj prinaša o vsaki številki celo vrsto izbranih in krasno izdelanih stik o bakrotisku
Cena Din 20•— letno.
Bodimo apostoli dobrega tiska !
Nabiralci in nabtratke novih naročnikov dobe tepe nagrade. - Pooejte to osem, kjer >BOGOLJUB<-a še nimajo. - Naroča se v
jugoslovanski tiskarni v Ljubljani ali pa pri vodstvu Marijine družbe.
Urednik: Jože Košifek.
Za Jugoslovansko tiskamo: Karel Ceò.
t I