SVOBODNA
LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 31
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 11 de agosto - 11. agosto 2011
SKRBEN IN PREVIDEN MOŽ
Bo odšla tudi Kresalova?
TONE MIZERIT
Ob koncu letošnjega junija smo Slovenci doma in po svetu slovesno in veselo obhajali dvajset let svoje lastne države. Razna praznovanja so se vrstila povsod, kjerkoli obstajajo slovenske skupnosti. Argentinski rojaki smo imeli svojo osrednjo svečanost, pod okriljem krovnega društva Zedinjena Slovenija in Medorganizacijske-ga sveta, v soboto, 25. junija v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Ob tej priložnosti je bil slavnostni govornik diplomirani pravnik g. Božidar Fink.
V okviru svojega sporočila je g. Fink med drugim dejal: ,,Imamo pa slovensko državo za svojo tudi iz ponosa, da smo kot tedanja politična emigracija glasno, čeprav osamljeno klicali po njej. Iz Kanade, Argentine in od drugod so se že desetletja prej oglašale jasne, takrat še drzne zahteve po slovenski samostojnosti. V Sloveniji o tem ni bilo glasu. Vemo, da tudi zunaj ni bilo soglasja, razhajale so se zamisli o slovenski prihodnosti. Pravično je, da na tem srečanju izrečemo veliko spoštovanje našim zaslužnim javnim delavcem in voditeljem, ki se v iskreni skrbi za prihodnost slovenstva niso mogli pridruževati gibanju za državno samostojnost. Naj to priznanje velja vsem kot zapoznelo spravno dejanje." Podčrtanje je naše.
Takoj sem postal posebej pozoren na te besede in se, v teku večera, govorniku približal in mu izrekel zahvalo za to ,,zapoznelo", a ne prepozno „spravno dejanje".
Gotovo je imel g. Fink med drugimi v mislih tudi pokojnega g. Miloša Stareta. Vsaj meni je takoj padlo v spomin njegovo ime. Koliko zaslug ima g. Stare, v prvi vrsti za obstoj in razvoj naše skupnosti! Bil je eden glavnih dejavnikov že v „Socialni komisiji", ki je pod vodstvom dr. Mihe Kreka v Rimu pripravila našo naselitev v Argentini. Takoj po prihodu v ,,novo domovino" je s skupino sodelavcev organiziral Društvo Slovencev (danes Zedinjena Slovenija) in bil njegov prvi predsednik. Kot tak je aktivno podpiral zlasti organiziranje in razvoj našega šolstva, ki je še danes temelj ,,slovenskega čudeža" v Argentini.
Drugo bistveno dejanje za ohranitev in razvoj slovenstva v Argentini pa je bila ponovna ustanovitev tednika Svobodna Slovenija, ki ga je Stare začel izdajati kot ilegalni list že novembra 1941 in ga vodil in tiskal do konca vojne. Težko bi opisali pomen tednika za naš obstoj, zlasti pa tudi kot povezovalni dejavnik, kot kroniko in zgodovinski vir dela naše organizirane slovenske skupnosti.
Po smrti dr. Mihe Kreka je bil Stare tudi načelnik tedanje Slovenske ljudske stranke (potem Slovenske krščanske demokracije) in predsednik Narodnega odbora za Slovenijo, ki je bil vodstvo Slovenske politične emigracije.
Zavedamo se, da so mnogi očitali pokojnemu Staretu naklonjenost jugoslovanski ideji. In v tem je bilo tako nekaj predsodkov, kot tudi nepoznanje prave Staretove misli. Kot je navedel v svojem govoru Božidar Fink, je tudi Stareta v prvi vrsti vodila „iskrena skrb za prihodnost slovenstva". A še v tej skrbi ni zanikal možnosti, nasprotno, težil je po obstoju slovenske države. To lahko razberemo iz govora, ki ga je imel na proslavi 8. obletnice Slovenskega doma v Berazategui 11. novembra 1973. Govor je bil objavljen v številki 47 našega lista, z datumom 22. novembra 1973 na prvi strani (podatek mi je posredoval naš dopisnik Gregor Batagelj). Tam med drugim lahko beremo:
,,Danes nas več ne more razdvajati ne pogled v preteklost niti v sedanjost in tudi ne v slovensko bodočnost. Kakor smo že v domovini postavili zahtevo po slovenski narodni državi, tako danes ugotavljamo, da ni nikogar, ki ne bi želel svobodne slovenske države. (op.: podčrtali mi) Saj to je naravno. Toda kadar mislim na ustvarjanje slovenske države, se mi zdi, da je najbolj verna primerjava z gornikom, ki si je zastavil cilj, da prepleza steno in pride na vrh gore po poti, kamor še ni stopila človeška noga. Previdno se vzpenja v steni in večkrat zabije klin, da se opre in nato napravi varen korak navzgor. Če ga doleti neurje, se umakne v steno in čaka, da gre vihar mimo. Nato zopet nov klin in se potegne višje, počasi z vso previdnostjo, da ne pade v prepad. Pot do vrha je težka in nevarna. Le z vztrajnostjo in previdnostjo jo bo premagal. In tako moramo delati mi pri ustvarjanju slovenske države."
Te besede so prava deklaracija njegove težnje po „slovenski narodni državi". Če je ni bolj izrecno in nenehoma poudarjal, je bilo zaradi njegove politične skrbnosti in previdnosti. Osebno mi je le žal, da ta naš veliki mož ni dočakal ,,zarje slovenstva" 25. junija 1991. Vesel pa sem, da sem sam dočakal ,,izraz priznanja in sprave", ki nas notranje pomiri in nam daje zagona, da vztrajamo na poti večnih slovenskih idealov.
Nasmejani Bo ostal
Računsko sodišče je v revizijskem postopku o pravilnosti najema stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada na Dimičevi in najema stavbe na Litostrojski v Ljubljani ministrstvu za notranje zadeve izreklo negativno mnenje. Očitki letijo tako na nekdanjega ministra Dragutina Mateja, v precej večji meri pa na sedanjo ministrico Katarino Kresal. Ta je s svojim odzivom na negativno stališče računskega sodišča presenetila, saj je kot predstojnik institucije, ki je dobila negativno mnenje Računskega sodišča, iz objektivnih razlogov predsedniku vlade ponudila svoj odstop. Na Ministrstvu za notranje zadeve bodo poleg tega začeli s postopkom odpovedi najemne pogodbe za prostore na Dimičevi, je še zapisala ministrica. Vladi bodo, kot je dodala, predlagali izvedbo novega postopka pridobivanja prostorov v skladu s priporočili Računskega sodišča.
Prav najem razvpite stavbe na Dimičevi 16 je tisti, zaradi katerega je sodišče podalo negativno oceno revizije. Ministrici Katarini Kresal računsko sodišče očita, da se je odločila za najem, namesto za postopen odkup. Pred tem tudi ni preverila, kakšne so potrebe po najemu novih prostorov. Tako po oceni računskega sodišča obstaja tveganje, da je bila najprej sprejeta odločitev o pridobitvi prostorov na lokaciji Dimičeva ulica 16 v Ljubljani, šele po tem pa so bili izvedeni postopki, ki naj bi formalno in ekonomsko upravičili njihovo pridobitev. Oboje po mnenju revizorjev pomeni tveganje za negospodarno ravnanje. Notranje ministrstvo z najemom na Dimičevi tudi ni pomembno zmanjšalo obsega najetih prostorov, tja pa je preselilo le manjši del kadrov, s čimer se prostorske težave niso zmanjšale, povečali pa so se izdatki za najemnine. Kot ugotavlja računsko
v boljših časih. Pahor sam?
sodišče, je ministrstvo v času vodenja Katarine Kresal ravnalo v nasprotju z zakonom o javnem naročanju, zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, kršilo pa je tudi zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Postopke	pridobivanja
prostorov za Nacionalni preiskovalni urad sicer že nekaj časa preiskuje tudi protiko-rupcijska komisija.
Na novinarsko vprašanje, ali bo Računsko sodišče predlagalo razrešitev ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, je predsednik sodišča Igor Soltes odgovoril nikalno. Po njegovih besedah so ministrstvu in vladi dali določena priporočila, da preučijo vse možnosti za preoblikovanje najemnega razmerja, ki bi na koncu pripeljalo do lastništva sedaj najetih prostorov, če pa ukrepi ne bodo izvedeni, pa bo sledil poziv k odstopu.
Kot rečeno se je Kresalova že zdaj odločila, da ponudi svoj odstop. Premier Pahor je ponudbo že zavrnil, saj bi to verjetno vodilo do predčasnih volitev.
Sodišče v svojem poročilu tudi ugotavlja, da je ministrstvo za notranje zadeve tudi v času Dragutina Mateja ravnalo negospodarno, ko se je odločilo za najem stavbe na Litostrojski ulici v Ljubljani, namesto da bi sklenilo najem s postopnim odkupom. V to stavbo naj bi se sicer preselilo celotno ministrstvo skupaj z Inšpektoratom za notranje zadeve in Generalno policijsko upravo. Izveden bi moral biti tudi javni razpis za najem stavbe, saj je šlo za objekt, ki še ne obstaja. ,,Ob tem najem, ki po vsebini, zaradi višine plačanih zneskov najemnin, predstavlja najem s postopnim odkupom, po obliki pa je predstavljen kot najem, lahko predstavlja tveganje za obliko prikritega zadolževanja," dodajajo v poročilu.
TRI SLOVENIJE
Na Svetih Višarjah
Letos je potekalo že 23. „romanje treh Slovenij", ki ga organizira Rafaelova družba. Na Svete Višarje, blizu tromeje med Italijo, Slovenijo in Avstrijo so prihiteli Slovenci iz zamejstva, izseljenstva in domovine.
Vabilu Rafaelove družbe in Zveze evropskih izseljenskih duhovnikov se je odzvalo več kot 300 udeležencev. Med njimi so bili poslanec evropskega parlamenta iz Slovenije, prof. Lojze Peterle, bivša ministrica Mojca Kucler Dolinar in še druge osebnosti. Slovensko vlado pa je zastopal državni sekretar na Uradu za Slovence po svetu in v zamejstvu Boris Jesih, ki je po pozdravu predsednika Zveze evropskih izseljenskih duhovnikov Janeza Puclja poudaril izjemen pomen romanja treh Slovenij, a si je tudi istočasno zaželel, da bi odslej govorili o eni sami in edini Sloveniji.
Osrednje dejanje je bila sveta maša, ki jo je ob somaševanju dvanajstih - večinoma izseljenskih - duhovnikov daroval ljubljanski nadškof Anton Stres. V pridigi spregovoril o sedanjih časih. ,,Tudi vsak človek se prej ali slej znajde v valovih nevarnosti in preizkušenj. Ravno tako tudi narod. A za vsakega, ki ga zajamejo valovi, je pogum in zaupanje prvi pogoj rešitve," je poudaril nadškof Stres in dodal: ,,Ob vsem tem, kar doživljamo kot člani Cerkve, pa tudi kot člani slovenskega naroda in njegove države ali kot posamez-
niki s svojimi čisto osebnimi izgubami, neuspehi in nesrečami, bi imeli nič koliko razlogov za razočaranje, nevero in obup. Sedanji težki časi so za nas priložnost, da se izkažemo močnejše od njih."
Vsakoletno osrednje predavanje je to pot pripravil profesor Viljem Černo iz Terske doline, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti romanja, Prebrala ga je Luisa Cher. Černo, ki je sam sin Beneške Slovenije, je v predavanju podal prikaz raznarodovalne politike italijanske države do beneških Slovencev vse od leta 1866, ko so beneški Slovenci prišli pod Italijo, a hkrati tudi v teh najbolj temnih časih raznarodovanja videl svetle točke. To so bili predvsem beneški duhovniki, izobraženci in vsi ostali, ki so ostali zavezani slovenski besedi, beneškemu narečju, ter ga ohranili tudi v času najhujšega fašističnega in povojnega pritiska na Slovence.
Profesor je še orisal raznarodovanje in razkrščevanje, kot je sam poimenoval poitalijančevanje priimkov in slovenskih imen, ter tudi vztrajnost beneških Slovencev, orisal uspehe dvojezične šole v Spetru, državno priznanje le-te in prikazal današnjo vitalnost beneških Slovencev, predvsem pa v sedanji demokratični Sloveniji videl tisto duhovno domovino vseh Slovencev, ki mora vse Slovence povezovati.
,,Danes smo v skupni evropski hiši in ne želimo odpasti od svoje kulture, temveč ohraniti izvirni je-
zik, avtentičnost. Odpreti moramo nove poti. Zavedati se moramo, da moramo nujno ostati skupaj," je poudaril in dodal, da je treba na podlagi avtohtone kulture razviti gospodarstvo in načrtovati razvoj na obeh straneh hribov in gora.
Evropski poslanec Lojze Peterle je pozval, naj se Slovenci med seboj povezujejo, ne glede na to, kje jim je dano živeti. Sicer pa se je romanja treh Sloveniji udeležilo več slovenskih kulturnikov in pred-
Državni sekretar dr. Boris Jesih, Luisa Cher, Mojca Kucler Dolinar, nadškof Anton Stres in evropski poslanec Lojze Peterle
stavnikov političnega življenja, med njimi štirje nekdanji slovenski ministri. Po maši so tudi letos organizatorji za cerkvijo pripravili kulturni program, pri katerem je sodeloval pevski zbor Slovenski cvet iz Nemčije.
V okviru priprav na romanje treh Slovenij so že od četrtka potekali višarski dnevi mladih. Mladi udeleženci iz zdomstva in Slovenije so spoznavali Tersko dolino in Beneško Slovenijo.
Nasveti za primarne volitve
Letos se bomo argentinski državljani prvič udeležili tako imenovanih „primarnih" ali predhodnih volitev, kot določa novi volilni zakon. To glasovanje je v veliki meri že izgubilo svoj prvotni smisel, saj so vse stranke že določile svoje predsedniške kandidate. Ogromno zapleta pa je za druge volilne kategorije, kot za državne senatorje (24) v nekaterih provincah, za državne poslance (130), predvsem pa za provincijske in občinske kategorije. Največji kaos namreč vlada na občinski ravni, kjer se za isto stranko, ali za sorodne stranke predstavlja izredno število kandidatov (v občini Quilmes, na primer, je kar 26 občinskih listin). Veliko od njih pa nosijo iste kandidate za predsednika, ali za guvernerja, in jih bo težko ločiti. Ob tem le nekaj podatkov:
1)	Glasovati mora vsak državljan, tudi če ni vpisan v nobeno stranko.
2)	Čeprav zakon izrecno ne prepoveduje udeležbo na oktobrskih volitvah, če državljan ne bi volil na primarnih, je bistveno, da se teh udeležimo, ker lahko kakšna dodatna reglamentacija ali dekret onemogoči oktobrsko glasovanje.
3)	Volilo se bo kot na normalnih volitvah, to nedeljo 14. avgusta med 8. in 18. uro.
4)	Državljan mora izbrati eno samo stranko in njeno listino vloži v kuverto, jo zapečati in potem odda v skrinjico.
5)	Lahko se voli celotno listino, lahko pa tudi (in priporočljivo je), da volivec uporabi škarje in za predsednika voli zastopnika ene stranke, za guvernerja druge, zopet za župana tretje, itd. Bistveno ob tem pa je, da za vsako kategorijo volitev (predsednik, senatorji, poslanci, guverner, župani) položi v kuverto samo eno kandidatno listo tiste kategorije. Dve glasovnici iste kategorije razveljavita glas.
6)	Da bo laže razločiti med poplavo glasovnic, je vsaki stranki določena ena barva in bodo liste tudi vsebovale fotografije glavnih kandidatov. Vendar je najbolj priporočljivo, da gremo na volišče že z izbranimi kandidati v žepu, da jih nato samo vtaknemo v kuverto. Na sedežih strank vam bodo z veseljem posredovali glasovnice.
7)	Kraj volišča bo isti sedaj avgusta, kot potem oktobra. Naslov se lahko poizve na sedežih strank, po telefonu (0800-999-7237), ali po internetu na naslovu http://www.padron.gob.ar/
8)	Opozarjamo, da je predsedniških kandidatov samo deset, druge kandidature pa so izredno raznolike tudi v sklopu iste kategorije. Tako je na primer za državne poslance v provinci Buenos Aires kar 13 list (pod raznimi predsedniškimi kandidati), v Mendozi 8, v Rio Negro 6, v Tucumanu 10, itd.
Rojakom želimo uspešno glasovanje, Argentini pa, naj ji Bog pomaga!
Sredstva za Slovence v Italiji
Razdelitev finančnih sredstev, na podlagi razpisa za leto 2011, ki ga je objavil Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, je vsebovala tudi presenetljivo krčenje na račun dveh krovnih organizacij SSO (Svet slovenskih organizacij) in SKGZ (Slovenska kulturno gospodarska zveza), ki zastopata slovensko narodno skupnost v Italiji.
Poteza Urada je sprožila široko razpravo tako med Slovenci v Italiji kot tudi v Sloveniji.
Poslanec Miro Petek, predsednik Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je na Državni zbor v zvezi z zgoraj omenjenim krčenjem 7. junija letos naslovil pisno poslansko vprašanje na odgovornega ministra dr. Boštjana Zekša. V pismu poslanec Petek sprašuje ministra Zekša po razlogih znižanja denarnih sredstev obema krovnima organizacijama in če je še možnost dodatne dodelitve v drugi polovici leta.
Minister Zekš je poslancu Petku preko predsednika Državnega zbora pisno odgovoril 7. julija. V tem odgovoru utemeljuje krčenje sredstev, češ da v slovenski narodni skupnosti sami v Italiji še niso bili sprejeti ukrepi za racionalnejše delovanje organizacij. Pri tem dodaja, da je Urad pripravljen del sredstev prispevati, če bosta krovni organizaciji pozitivno odgovorili na pričakovanja po racionalizaciji. Minister Zekš še pozitivno ocenjuje ustanovitev mešane komisije SSO-SKGZ.
Predsednik SSO Drago Stoka je v zvezi z zgoraj omenim stališčem sestavil odgovor, ki ga je osvojil Izvršni svet SSO. Odgovor je bil med drugim poslan poslancu Miru Petku, Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, Predsedniku Državnega zbora RS, Predsedniku Republike RS in Predsedniku Vlade RS.
V njem obrazloži vredno in smotrno delovanje slovenskih organizacij v Italiji, zadržanje glede prispevkov iz Slovenije, vendar komentira tudi pritisk Urada, ko trdi: ,,V priloženem odgovoru ministra dr. Zekša nas moti njegova namera, ki jo dojemamo skoraj kot prisilo, po spreminjanju naše organiziranosti.
Prepričani smo, da nobena še tako iskrena želja po racionalnejši porabi sredstev iz slovenskega proračuna ne more opravičevati ravnanja, ki ni v pristojnosti slovenske vlade in ki je v nasprotju z 11. in 12. členom Zakona o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja."
Ob koncu izjava SSO, dr. Drago Stoka zatrdi še: ,,Če v zelo kratkem času ne bo prišlo do ustrezne spremembe finančne podpore za obe krovni organizaciji, predlagamo, da se skliče Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, kjer bi se pogovorili o nesprejemljivem ravnanju Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in sprejeli ustrezne sklepe, ki bi zagotavljali celovito izvajanje slovenske zakonodaje in nemoteno delovanje slovenskih organizacij v Italiji."
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
VTISI IZ SLOVENIJE
Bovške zanimivosti
(Od našega dopisnika)
Zanimivo je, da sredi goratega terena, tako rekoč pod Triglavom, slišiš dialekt, ki ni nič podoben kaki gorenjščini, ampak je bližji kateri izmed primorskih govoric. Seveda: ko zveš, da so cesto čez Vršič zgradili vojni ujetniki - predvsem ruski - med prvo svetovno vojno, in da je vsa njihova povezava s svetom tekla po Soči navzdol, potem je vse hitro jasno.
V Bovcu pade v oči v središču vse polno trgovin, v katerih dobiš ,,vodne ponudbe": lahko se zmočiš v gumijastem čolnu (rafting), ali pa kar v sami vodi (canyoning-spust po ozkih brzicah) s plavačem (hy-drospeed) ali v kajaku. To seveda poleti, ker pozimi je vse z obrazom obrnjeno proti kaninskemu gorovju, kjer je smučarska sezona najdaljša.
Spet druga zanimivost je, da je na raznih koncih mesta najti table s slikami in razlago o bovški zgodovini, o njegovi rasti in razvoju, o požarih in vojni, ki so siloma spreminjali njegovo podobo.
Cerkev sv. Urha ima župnika in celo kaplana, a imata na skrbi še druge tri fare v bližini. Cerkev ima seveda lepe orgle in vsepovsod so viseli lepaki in vabili na koncert nekega Izidorja. Ker na počitnicah proti večeru tako nimaš kaj početi in je cerkev še blizu, sva z Miriam šla po večerji na koncert. Cerkev je bila v klopeh kolikor toliko zasedena, nikakor pa ni bilo kakega prerivanja. Ob osmih je s kora dol primarširal mlad pobič z nasmehom od ušesa do ušesa in se globoko priklonil. Pomislila sva, da je to sin nastopajočega in da ga bo morda predstavil. A ne: gospa, ki je pripravljala koncert, ga je predstavila kot Bovčana, ki študira v Mariboru in je svoj prvi samostojni koncert
imel v rojstnem mestu. Za sabo naj bi imel štiri leta klavirja in eno leto orgel, tiste dni pa naj bi izpolnil dvanajst let.
Kljub vsem naslovom je negotovost še vedno kraljevala v naju, saj sva se bala, da bo mučno poslušati takega začetnika. A že po prvi skladbi se nama je kamen odvalil od srca in vsaka točka s programa je bila nov užitek. Znane in (za nepozna-valca) neznane skladbe so odtekle in ko se je ob koncu prišel spet poklonit, aplavza ni hotelo biti
konec. Prej omenjena gospa mu je zaželela veliko uspehov, pri katerih naj bi imel ,,profit" tudi rojstni Bovec in se z njimi pridružil domačinu - tudi navzočemu - Ambrožu Čopiju, enemu izmed najbolj spoznavnih, uspešnih in priznanih sodobnih komponistov.
GB
Nahajamo se pred vrati odločilnih trenutkov. Predhodne ali primarne volitve, ki bodo potekale to nedeljo, bodo pokazale smer, po kateri se bo sukala argentinska politika v obdobju do splošnih oktobrskih volitev. Vlada in opozicija bosta prestali ta predhodni izpit in tudi videli, kjer se pravzaprav realno nahajata. Ankete sicer kažejo določeno sliko (prednost gospe Cristine), a ta je lahko zelo zgrešena, kot so pokazale nekatere izmed zadnjih volitev.
V Cordobi so odločili.
Preteklo nedeljo so bile lokalne volitve v provinci Cordoba. Slo je za mesto guvernerja in zastopnikov v provincijski parlament. To pot se raziskave javnega mnenja niso preveč zmotile. Zmagal je peronist De la Sota, ki je že bil na mestu guvernerja. A Cordobska posebnost je bila, da tam zvezna vlada (kirchneri-zem) ni imel svojih kandidatov. Ko je namreč gospa predsednica po sedanji navadi skušala vplivati na sestavo kandidatnih mest in vsiliti svoje ljubljence (mlade člane skupine La Cam-pora), se je De la Sota uprl, sestavil svoje liste in se ločil od kirchnerizma. Ni mu šlo slabo, saj je zmagal kar s 42,6% glasov, medtem ko je povezava, ki jo je vodil Luis Juez dobila 29,5%, radikali pa so pristali na žalostnem tretjem mestu z 22,9%. Borba se je začela pravzaprav, ko so bili izidi že znani. Razne politične smeri v državi, so si hotele prilastiti zmago; v prvi vrsti vlada, ki je poudarjala peronistično naravo zmagovalca. Takoj za njim pa Duhalde, ki tudi skuša osvojiti vse, ki odpadejo od vlade. A De la Sota je previdno razglasil razliko med ,,peronisti" in ,,kirchneristi" in v trenutku, ko pišemo te vrstice, je najbolj verjetno, da bo svojim volivcem razglasil ,,svobodo vesti", da za predsedniškega kandidata volijo prosto. Novi guverner, čeprav vztraja pri svoji neodvisnosti (za državne poslance bo tudi predstavil lastno listo, mimo kirchnerizma), se zaveda, da bo imel težak položaj če na predsedniških volitvah končno zmaga gospa Cristina. Kot vse province, se tudi Cordoba nahaja v težkem finančnem položaju in je odvisna od državnih prispevkov.
Predvolilne težave. Položaj se zapleta in opozicija protestira v prazno. Kar nekaj je spornih točk, kjer vlada nastopa brezvestno, seveda v lasten prid. Sem spadajo denarna sredstva, ki bi jih morala vlada nakazati strankam, da tiskajo glasovnice za predhodne volitve. Te bi morale imeti denar že prejšnji četrtek, a do petka o sredstvih ni bilo ne duha ne sluha. Druga je, da volilni zakon izrecno
prepoveduje, da bi gospa predsednica dva tedna pred volitvami propagandno nastopala z napovedmi in otvoritvami. A v tem obdobju je napovedala povišanje pokojnin (minimalna bo sedaj $ 1.434.-) in priredila večje število nastopov ob otvoritvah raznih javnih del. Na zakon se enostavno požvižga. Opozicijo, predvsem manjše stranke, tudi skrbi, ker bodo volilne sodne oblasti razdelile le omejeno število glasovnic. Po potrebi morajo glasovnice nadoknaditi stranke same. Manjše stranke pa nimajo strukture, da bi lahko pokrile vsa volišča, medtem ko vlada s tem nima težav. Manjše stranke so sploh besne, ker novi zakon zahteva, da na teh predhodnih volitvah dosežejo vsaj 1,5% oddanih glasov, sicer se ne bodo smele predstaviti na oktobrskih volitvah. Vsaj štirje od desetih predsedniških kandidatov bodo imeli težave s tem pragom.
Tudi vlada. A ni vse sončno tudi na vladni strani. Duhalde trdi, da predsednica vsak dan izgubi kar 1,5% volilne priljubljenosti, Ta številka je vsekakor pretirana. A res je, da se težave kopičijo in mednarodna kriza tudi ne pomaga. Poleg tega se nadaljujejo izgredi ob zasedbi zemljišč v provincah Salta in Tucuman. Bivša ministrica Graciela Ocana je s svoje strani postavila predsednico na laž v zadevi bančnega sindikalista Zanole, ki je v zaporu v aferi mafije zdravil. Provladnemu sodniku Zaffaroniju so odkrili nov devizni račun v Svici ... Obenem pa rastejo spori na občinski ravni med posameznimi kandidati, ki vsi podpirajo gospo predsednico. S te strani preti vladi največja nevarnost: da bi se „ranjeni", ki bodo izpadli na teh predhodnih volitvah, maščevalno preselili v opozicijo. Duhaldeja že tako imenujejo za ,,rešilca" (ambulanco), saj pobira vse „ranjence" kar jih najde v Velikem Buenos Aire-su. Je pa prišlo tudi do dejanskih ranjenih, ko so se v Pilarju spopadli pristaši Sciolija in drugega kirchnerističnega kandidata za guvernerja (Mario Is-hii). Napetost je tudi v občini La Matanza, kjer sedanji župan Espinoza ponovno kandidira, pa razni tekmeci skušajo prodreti v njegov zelnik. Ni čudno, da v anketah Duhalde močno napreduje, čeprav je na tretjem mestu in še precej daleč od Alfonsina. Medtem pa se tudi glavni tajnik CGT vedno bolj oddaljuje od predsednice. Ni ga več videti na provladnih zborovanjih, medtem ko se množijo njegove zahteve pa raznih delavskih ugodnostih. V nedeljo bo mnogo stvari bolj jasnih, a oktober je še zelo daleč.
SLOVENCI V ARGENTINI
PREŠERNOVA SOLA
Dvojno praznovanje
OČETOVSKI DAN
V juniju praznujemo vrsto važnih praznikov, med katerimi ni zadnji očetovski dan. Pri sveti maši so se zbrali otroci in navdušeno prepevali pod vodstvom gdč. Marjanke Ayerbe Rant in ob spremljavi ge. Anke Savelli Gaser.
Takoj po sveti maši in pogostitvi je voditeljica šole, ga. Nadica Kopač Grohar voščila očetom. Sledil je prisrčen prizor prvega in drugega razreda pod vodstvom ge. Lučke Papež, kjer je med recitacijami očka ,,kar vidno" zrastel in objel otroke.
Tretji razred je pripravil z go. Polono Lazar lepo pesem za očke. Sledil je prizor vrtca ter četrtega in petega razreda (gdč. Majda Maček in Karolina Kenda) kjer so škratki popravljali očku copate, otroci pa so hudomušno zaigrali ter prebirali pisma očkom.
Sledil je prizor ,,Oh, ta naša družina!" v izvedbi šestega in osmega razreda (Nevenka Grohar in Marjana Rožanec) ter s sodelovanjem srednješolca Petra
DAN DRŽAVNOSTI
V soboto, 25. junija smo pričeli s petjem slovenske himne in dviganjem zastave. Gdč. Viki Selan je
Kopača. Sproščeno igranje je navdušilo publiko! Seveda ni majkalo petja mlajših in starejših otrok pod vodstvom gdč. Marjanke Ayerbe Rant in ob spremljavi na klavirju gdč. Marjanke Grohar.
Hvaležnost očkov za viden trud otrok in učiteljic je bila očitna. Se zadnji pozdravi in najboljše želje za praznik so zaključili proslavo.
otrokom prisrčno razložila pomen praznika osamosvojitve Slovenije, in jih navduševala za ohranjanje slovenstva v zdomstvu.
Sledila je simbolična vaja najmlajših otrok, kjer so plapolale slovenske zastave in se prepletale njene barve in grb. Res je bilo lepo!
Najmlajši so nato zapeli in recitirali domovinske pesmi, prav tako kot starejši, pod vodstvom gdč. Marjanke Ayerbe Rant in ob spremljavi na kitari gdč. Marjanke Grohar, osmošolka Kristinca Urbančič pa je podala nekaj misli ob prazniku.
Otroke je nekaj tednov prej povabilo Veleposlaništvo republike Slovenije, naj narišejo na najrazlišnejše načine čestitke Sloveniji ob 20. rojstnem dnevu, kar je bilo razstavljeno tudi v ,,Casa de la Provincia". Vabilu se je polnoštevilno odzvala tudi Prešernova šola!
Ga. Nadica je ob zaključku razdelila podobice Marije Pomagaj in prosila, naj molimo za Slovenijo in Argentino!
PR
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Umetnost Indijancev Guararn
Prvi letošnji večer likovnega odseka Slovenke kulturne akcije je potekal pod naslovom Umetnost kiparstva v jezuitskih misijonih med Indijanci Guarani.
V soboto, 16. aprila ob 20. uri je znanstvenik profesor dr. Božidar Darko Sušteršič imel predavanje na omenjeno temo v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši.
Večera se je udeležila številna publika, ki je z zanimanjem sledila izvajanju predavatelja, ki je posredoval del svojega znanja in raziskovanj z veliko ljubeznijo do svojega poklica in z navdušenjem v podajanju. Nihče od publike ne bi mogel ostati indiferenten spričo temperamentnega posredovanja Sušteršičevih odkritij na tem področju. Mislimo, da sta ravno ta globoka zavzetost in predanost študiju omogočila, da so mu v Asuncionu objavile knjigo osebnosti, ki niso najbolj naklonjene verski umetnosti.
Na tem večeru je bila hkrati predstavljena zadnja izdana knjiga dr. Darka Sušteršiča ,,Imagenes Guaram-Jesufticas / Paraguay, Argentina, Brasil". Knjigo je izdal Centro de Artes visuales/ Museo del Barro v Asuncion del Paraguay (20. julija 2010) pod kulturnim pokroviteljstvom Entidad Binacional Yacyreta. Dr. Darko Sušteršič je v prvem delu predavanja razložil, kako je prišlo do izdaje te pomembne knjige, koliko je bilo prizadevanj, potrpljenja, vztrajnosti, da je končno ta študija izšla v tako lepi obliki. Knjiga z isto vsebino, a na bolj preprost način, je izšla tudi v Buenos Airesu. Gradivo, ki ga je sestavil predavatelj Sušteršič, je naletelo na posluh pristojnih intelektualcev v Paragvaju. Knjiga vsebuje tudi vrsto ilustracij in disket s fotografijami svetih podob v jezuitski provinci. Parag-vajci so prav ponosni na svojo guaranijsko-jezuitsko umetnost, saj je praktično edino kulturno bogastvo, s katerim se lahko ponašajo. Knjiga je neke vrste nadaljevanje prve Sušteršičeve knjige, v kateri je pred leti opisal guaranijsko-jezuitsko arhitekturo.
Po mnenju dr. Darka Sušteršiča je umetnost najvažnejši izraz neke družbe; po stvaritvah se razpoznavajo sestava politične družbe, navade, sposobnosti, način življenja in predvsem mišljenja. Poleg uvodnega besedila avtorja samega, so še druge uvodne misli, ki razodevajo, da vsi ne gledajo enako na umetniški fenomen tovrstne umetnosti.
Predavatelj je analiziral umetnost v luči jezuitskega
načrta o posebnem načinu misijonarjenja novih krajev. Važna je vloga Guaranijcev, ki so imeli poseben posluh za likovno umetnost in glasbo. Kar se tiče te indijanske umetnosti se je v zadnjih letih ovrednotila v luči umetniških kriterijev, ki upoštevajo ne le evropske vidike, temveč izraze afriških in polinezijskih stvaritev, ki vnašajo nove tehnike in izrazitosti.
V	latinski Ameriki ni veliko smisla za odkrivanje in ovrednotenje avtohtonih stvaritev, zato na tem področju znanstveniki orjejo ledino. Odkritja in študij na terenu je med drugim skoraj detektivsko delo. Vse bogastvo jezuitskih misijonov v Južni Ameriki, ki so konkretno obsegala del Argentine, Paragvaja in Brazilije, je bilo izpostavljeno uničenju, požarom, ropanju, poškodovanju ne samo s strani ,,bandeirantes", temveč tudi s strani novih oblasti že po osamosvojitvi od Spanije.
V	bogatem izvajanju se je znanstvenik in profesor Darko Sušteršič dotaknil veliko tem, ki bi vsaka sama zase zaslužila samostojno predavanje. Te podteme so: različna obdobja guaranijske-jezuitske umetnosti, šamanski duh umetniških stvaritev, pogoste in redke podobe svetnikov, Boga in Matere Božje - predvsem Brezmadežne, pomen bander, polikromija podob, vpliv brata jezuita Joseja Brasanellija, stik evropskega baroka z domačo umetnostjo prvoselcev, vpliv okolja: pragozda, svetlobe in ognja na umetnost, značilnosti in spretne rešitve umetniških zahtev in potreb, vpliv svetih patronov na življenje naselij, viri študija, obdobje zadnjih napadov in propada, intrige Portugalcev in liberalnih krogov itd.
Razlago v drugem delu predavanja je spremljala projekcija različnih podob in slik. Ta del je tehnično spremljal inž. Tomaž Vombergar.
Po predavanju je sledila vrsta vprašanj publike, na katera je predavatelj odgovarjal s podatki bogate zakladnice znanja.
Ob zaključku predavanja so ljudje pokupili vse izvode knjige, ki jih je avtor imel na razpolago, ker so hoteli poglobiti poznanje podanih tem.
Morda bi bilo pričakovati kljub številni publiki še večji obisk mlajših, saj je predavanje bilo v kastiljščini in tematika se je neposredno dotikala argentinske zgodovine in umetnosti. Predavatelj pa - eminenca v stroki!
K.C.
G. JOŽE RAZMIŠLJA
V hvaležen spomin
Ce hočemo obdržati spomin na bivšega ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja ne smemo iti preko njegove prošnje, ki jo je izrazil v svoji oporoki ali testamentu, vsem Slovencem po svetu, ko je zapisal:
,,Prosim, da storijo vse in si prizadevajo z vsemi svojimi močmi, da bi slovenski narod ohranil in poglobil katoliško vero, zvestobo Cerkvi in svojo narodno samobitnost in zavest".
Velik slovenski nadškof. Po veličini ga lahko primerjamo na nek način s škofom dr. Rožmanom. Oba sta veliko napravila za Slovence in za Slovenijo. Vsak v svojem času in v drugačnih okoliščinah. Pravi v času druge svetovne vojne in revolucije, drugi pa v času enoumja in osamosvajanja Slovenije.
Pokojni nadškof Suštar nas je prosil za tri stvari:
1. Vse storite in z vsemi močmi, da bi slovenski narod ohranil in poglobil katoliško vero. To je prosil in naročal nam izseljencem in ko gre za ohranitev, velja tudi za naše potomce. Ce bomo mi temu zvesti in če bomo po veri tudi živeli, bo to ohranilo, pomagalo in olajšalo življenje po veri vsem, ki pridejo za nami. Koristi od tega bomo imeli vsi, Slovenci doma in po svetu. Ne gre samo za nas, tudi za druge. Tudi za nas veljajo in ne samo za duhovnike, besede, da gre vera po njih gor ali dol.
2. Zvestoba Cerkvi, je druga njegova prošnja. Samo ona nas vodi po pravi poti, ker je Jezusova nevesta in je po besedah papeža Janeza XXIII Mati in Učiteljica. Ona nas ljubi kot mati in ona nas uči, kot tista, ki ve in zna. Ve za pot in ima tudi sredstva, da nam z njimi pomaga. Zato je naša zvestoba njej samo naša velika korist. Vse drugo je minljivo. Obenem pa ima Jezusovo obljubo, da jo peklenske moči ne bodo premagale. In to se je doslej že zgodilo.
3. Ohranite svojo narodno samobitnost in zavest. To je tretja njegova prošnja. Kako velika je bila njegova ljubezen do slovenskega naroda. Pa naj bi bo to v Sloveniji ali po svetu. Ljubil je Boga in vse, kar je On napravil. Zato je ljubil tudi Slovenijo in njen narod. In isto je naročal in prosil tudi nas.
Lepo in ponosno je biti Slovenec, pa tudi njih potomci. To je božja volja. To je ljubezen do Boga, če ljubimo Slovenijo. Vsi.
Ne moremo reči, da smo boljši od drugih. Vsi smo ljudje in ne svetniki. Lahko pa rečemo, da smo dobri in pošteni ljudje s slabostmi in izjemami. Krščanstvo in versko prepričanje skušamo jemati zares. Božje zapovedi so nam svete, nam kažejo pot in jih po naših močeh prenašamo v življenje, česar ne vidimo v našem okolju. Morda nas je tudi zato Bog poslal v to deželo. Morda smo tu bolj potrebni kot v Sloveniji. Božja volja ve in vidi in je boljša od naše. Morda je to naše poslanstvo.
Najlepši spomin na umrlega nadškofa bomo ohranili, če bomo storili, kar nas on prosi v svoji oporoki pred smrtjo.
VELEPOSLANIŠTVO RS
Dan odprtih vrat za male umetnike
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu je razposlalo posebno vabilo slovenskim šolarjem, ki so se udeležili ustvarjalnega natečaja ,,Cestitke otrok za 20. rojstni dan Slovenije".
V pismu nagovarjajo otroke, da ,,je napočil čas, ko boste lahko videli kaj vse ste ustvarili!"
Zato so pripravili dan odprtih vrat na veleposlaništvu Republi-
ke Slovenije v Buenos Airesu (Avenida Santa Fe 846, piso 6, Buenos Aires).
Otroci so vabljeni v soboto 20. in v soboto 27. avgusta ob 15.30.
Zaradi velikega števila otrok iz Buenos Airesa so jih razdelili v dve skupini:
1.	otroci iz šole Franceta Balantiča (San Justo), Rožmanove šole (San Martin), šole Josipa Jurčiča (Carapachay) in Jegličeve šole ABC so vabljeni v soboto, 20. 08. 2011
2.	otroci iz šole Antona Martina Slomška (Ramos Mejia), šole Franceta Prešerna (Pristava) in Baragove šole (Slovenska vas) pa v soboto 27. 08. 2011.
Otroci si bodo lahko ogledali razstavo vseh del, podelili pa jim bomo diplome, CDje s slikami in nagrade, ki so jih s svojim ustvarjanjem zaslužili.
Ostalim otrokom, ki niso iz Buenos Airesa ali pa se dogodka ne bodo mogli udeležiti, bodo nagrade poslali po pošti ali pa jih bodo izročile učiteljice in častni konzuli.
RAZSTAVA EVE PETRI»
Ali angeli obstajajo med nami, se sprehajajo ...?
Spet je med nami Eva Pet-rič, a tokrat ne kot pisateljica. V četrtek 4. avgusta je bila otvorjena vs Centro Cultural Borges, Viamonte in San Martrn, center mesta, (Galenas Padfico) njena fotografska instalacija ,,Angel Dissected".
Velika instalacija, 11 črno-belih slik na nekako tridimenzionalnih prozornih panojih predstavljajo angele, ali duhove, ali sence angelov, ki nas spremljajo, naj jih imenujemo kakorkoli že, od našega starega Eva Petrič	varuha naprej. Slike so izrazito
umetniške, vsaka ima v neki nadrealistični obliki vidno figuro, polno poezije in estetskega smisla. Visijo iz stropa in obsegajo ves predvhod kulturnega centra, od konca stopnišča in naprej. Na stenah je napisano veliko njeno ime, in - v angleškem in tukajšnjem jeziku - tabla s tekstom, ki med drugim navaja:
,,Ali Angeli obstajajo med nami, se sprehajajo med nami, nas poslušajo? Ali živimo med Angeli, hodimo med njimi, jim prisluškujemo? Kdo so sodobni Angeli, kaj so? Kako so videti? Ali mora sodobni Angel še vedno nositi krila? Ali jih sploh potrebuje? Ali bi lahko zadostoval samo njegov odsev, senca, madež? Ce bi odgovor o kar najbolj objektivni reprezentaciji sodobnega Angela iskali v matematiki - kakšna bi bila njegova matematična formula? Jo lahko ustvarimo s pomočjo moje periodične tabele senčnih emocij?
Angel 21. Stoletja ne potrebuje kril - namesto njih je metafora za empatijo, sposobnost lebdeti v toku sodobnega prostora. Angeli so odsevi naših emocij, izraženih kot sence, ki puščajo sledove na nas ...
Borges ni videl madežev, videl pa je sence in slišal odmeve. Ali je lahko slišal angele? Smo sposobni slišati Angela 21. stoletja? Angel 21. stoletja je odmev; madež, dosegljiv vsakomur. Je zbirka ostankov šepetanj, mrmranj, vibiracij, mamljenja Angela 21. stoletja, naj nas varuje, ščiti, brani... da, da, da, Angel 21. stoletja nas varuje... Premamljen ob odmevih - da se spoji s sencami v iskanju
istega Izhoda v toku madežev, senc sence - želje za empatijo.
Buenos Aires - trgovski center Florida je prvi pristanek tega akrilnega izrezanega sodobnega Angela na njegovi poti zvabljanja ljudi - trgovski center Maxi Market v Ljubljani, Slovenija, bo naslednji."
Na drugi steni je obešena omenjena „periodična tabela senčnih emocij", po vzorcu periodičnega sistema elementov Mendelejeva, tudi zanimiva, originalna zamisel, ta sicer v angleščini, razdeljena na 11 glavnih skupin emocij (kolone), ki so razporejene po urah dneva (vrste). Sence v njej vizualizirajo emocije na osnovi komunikacije. Tabela tako pomeni izražanje emocionalnega sveta, ki obstaja ob materialnem, kemijskem. Tudi ob steni je postavljen telefon, in ko dvigneš slušalko prisluhneš nekem eteričnem zvoku ki ti govori v treh jezikih, in predstavlja angelov glas.
Kar nekaj rojakov se je nas zbralo, pozdravila je v
Veleposlanik Tomaž Mencin nagovarja prisotne na otvoritvi razstave.
angleščini in kastiljščini sama Eva, in potem so sledila tudi kratke besede Slovenskega veleposlanika Tomaža Menci-na. Sledil je kot običajno, klepet in izmenjava vtisov med navzočimi.
Instalacija bo stala do 4 septembra, tako da vsak ki si želi ogledati nekaj drugačnega, in delo uspešne mlade Slovenke, ima torej do takrat čas.
Lepo nas predstavlja Eva na svetu, z vsem njenem multimedijskem delom in literaturo, ki je že bila prevedena v kar nekaj jezikov.
Rok Fink
CARLOS CESAR BIZAI (1)
Msgr. Janez Hladnik v provinci Entre Rios
Poročevalec izgubljene slovenske imigracije
V tej številki začenjamo z objavo zgodovinskega eseja, ki ga je na temo naslova napisal častni konzul RS v Parana. G. Bizai je avtor številnih zgodovinskih del o slovenski naselitvi v argentinskem medrečju. Ta spis je gotovo važen prispevek k zgodovini slovenskih naselitvenih tokov v Argentini. Zahvaljujemo se g. Bizaiu, da je ponudil natis v našem tedniku.
ZGODOVINA NASELITEV V ENTRE RIOS
Da bomo lahko razumeli stvarnost naselitev v provinci Entre Rios, se moramo povrniti v leto 1853, datum ko je bila izdana prva ustava tedanje ,,Argentinske Konfederacije", ki je imela kot prestolnico mesto Parana. Od tu važnost, ki so jo imeli prvi naselitveni valovi, ki so prihajali iz Srednje Evrope.
Kot lahko domnevamo, je predsednik te Konfederacije, general Justo Jose de Urquiza, po nasvetu francoskega akademika profesorja Aleja Pey-reta, sklenil izvesti kampanjo, da bi privabil Evropejce, naj bi se naselili v teh predelih. Narode, ki naj bi prispevali prebivalstvo za to naselitev, je posebej izbral Peyret. Novi naseljenci naj bi prihajali iz Nemčije, Švice ter Avstrijskega cesarstva, bolj točno iz Slovenije in Furlanije. Ti priseljenci naj bi poselili koridor ob reki Parana, naravno območje širnih planjav-pampe, posebej primerne za gojenje pšenice, ki obsega provinci Entre Rios in Santa Fe, poleg tega pa, kot prispevek, ker so bila skoraj nepoznana ozemlja, provinci Chaco in Formosa.
Tako so prihajale številne skupine v te province, in v letu 1880 se je lahko štelo kar triindvajset različnih jezikov v provinci Entre Rios in do leta 1890 je bilo ustanovljenih 186 „kolonij" (naselij).
SLOVENSKI NASELJENCI
Prav za obdobje med leti 1875 in 1881 ne obstojajo v Argentini arhivi o vstopu priseljencev. Zaradi tega je nemogoče določiti točne datume in poti naseljevanja, razen spominov, ki so jih pustili dedje priseljenci sami o dobi, v kateri je prišla prva vsaj delno organizirana slovenska emigrantska skupina.
Lahko pa se je dokumentarno potrdil odhod, saj se je pot začela v pristanišču v Trstu. Zadevni dokumenti navajajo dobesedno: „potujejo v Ameriko", in v nekaterih posebnih primerih se omenja, da ,,potujejo v Brazilijo".
Obstojajo potrjeni podatki, da se je določeno število Slovencev zaradi prevare izkrcalo v Braziliji. Ti so po nekaj letih težavnega romanja preko pragozdov in rek dospeli v provinco Entre Rios.
Te skupine Slovencev, ki so prispele od leta 1878/79 pa do leta 1885, in se nastanile v Entre Riosu, predstavljajo ,,prvo slovensko imigracijo v Argentini". Nekaj avtorjev navaja, da bi lahko prvotni cilj te vselitve bila provinca Formosa, a to no bilo nikdar dokazalo, ker ni dokumentov, ki bi to potrjevali. Lahko pa potrdimo, da sta dve slovenski družini v istem obdobju prišli v omenjeno provinco, a njihovi potomci ne poznajo pravega izvora, čeprav ne bi bilo neverjetno, da so prav tisti, ki so se izkrcali v Braziliji, saj so njihovi priimki izvirajo iz iste pokrajine kot priimki naseljencev v Entre Rios, iz Primorske.
Ti vseljenci so se nastanili v tedanji ,,Colonia Burgos", ki se je pozneje uradno imenovala ,,Colonia 3 de Febrero", in so potem ustanovili naselje San Benito. Drugi val priseljencev, ki je prispel kako leto pozneje, se je naselil v istem okraju Parana, a v naselju imenovanem
ÜI
Avtor spisa, častni konzul RS Carlos Cesar Bizai
V Ptuju Rimske igre
Na četrtih Rimskih igrah v Termah Ptuj med 18. in 21. avgustom bo nastopilo več kot 1300 sodelujočih. Ti bodo prišli iz 40 organiziranih skupin, ki skrbijo za obujanje bogate rimske dediščine.
Direktor term Andrej
Klasinc je povedal, da se gostujočim skupinam letos pridružujejo še skupine iz Srbije, z Madžarske in s Poljske. Kot je dejal, bodo letošnje Rimske igre v Termah Ptuj znova dokazale, da so zgodbe, ki jih terme gradijo že vrsto let, tista ,,pika na i", ki v turističnem proizvodu lahko določeno turistično destinacijo ponese naprej.
Rimska zgodba se tako prepleta skozi celovito ponudbo Term Ptuj, sloni pa na zgodovinskih dejstvih in projekt rimskih iger ob starorimski poroki in praznovanju rimskih saturnalij celovito zaokroža to zgodbo. V ustvarjanje Rimskih iger, ki si jih je lani ogledalo že blizu 30.000 obiskovalcev, je vključeno širše ptujsko območje, od muzeja prek lokalnih prebivalcev do vedno večjega števila domačih in tujih partnerjev.
Odprtje četrtih Rimskih iger, ki bodo Terme Ptuj in ptujske mestne ulice odele v preobleko stare rimske Petovione, bo 18. avgusta pri III. Mitreju. Na osrednjem prizorišču bo postavljen rimski tabor, sledila bo predstavitev sodelujočih skupin in rimska večerja.
Osrednji del oživitve bogate ptujske rimske dediščine bo sobotna povorka, ki poteka od Termalnega Parka skozi staro mestno jedro. Okoli 1300 udeležencev povorke bo obiskovalcem prikazalo različne sloje rimskega življenja - od senatorjev, vojščakov, gladiatorjev, navadnih meščanov, duhovnic in vestalk, sužnjev, keltskih vojakov.
Na več kot petih hektarjih zelenice v Termalnem Parku, kjer se razprostira rimski tabor, si bodo obiskovalci lahko ogledali raznolike prikaze rimskega vsakdana (prvo stoletje po Kristusu).
Tukaj se bodo odvijali tudi otroški rimski tabori, rimski spektakel, gladiatorske igre, prikazi borilnih veščin rimske vojske, ples vestalk in duhovnic, gladiatorske šole, zasedanje senata v rimskem amfiteatru in zaključek rimskih iger z rimskim pogrebom in slovesno postavitvijo spominskega stebra.
Na rimski tržnici bodo obiskovalci lahko okušali dobrote starih Rimljanov. S povezovanjem z različnimi organizacijami, društvi in akterji, ki skrbijo za obujanje rimske dediščine, pa so Rimske igre že lani pridobile na mednarodnem značaju. Projekt je lani prejel tudi priznanje Slovenske turistične organizacije za inovativnost, prihodnje leto pa bodo Rimske igre osrednja poletna prireditev v okviru projekta Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture 2012.
,,Colonia Cerrito". Ta prva imigracija je bila pretežno kmečka in še danes lahko najdemo številne njihove potomce v naselju Cerrito, ki nadaljujejo z obdelovanjem zemlje svojih dedov, z izrednimi uspehi.
Po drugi strani pa je med leti 1926 do 1936 prispela druga slovenska emigracija v to provinco. V tem primeru so jo sestavljali predvsem kvalificirani delavci. Po zadnjih ocenah se je število priseljencev tega izvora v provinci približalo tisoč in v celoti do sedaj beležimo 138 različnih priimkov. Večina teh izhaja iz Primorske.
STIKI SLOVENSKIH PRISELJENCEV
Kot si lahko predstavljamo, so v tistih letih stiki potekali le preko redkih pisem, ki so morala križati ocean. Leta 1890 je prišla slovenska družina iz Oseka (Osek je naselje danes v občini Nova Gorica in spada v krajevno skupnost Osek-Vitovlje), s priimkom Pausich (Pavšič) in se naselila v Parana. Njihov sin Francisco, rojen v Oseku leta 1876, je bil posvečen v duhovnika v semenišču v Parana in tako postal prvi slovenski priseljenec, ki je bil posvečen v katoliškega duhovnika v Argentini.
Ta duhovnik je postal prav zanimiva vez med Slovenci v tem okrožju in staro domovino. Ohranila so se številna pisma ki potrjujejo stike, v katerih opisuje novice o slovenskih družinah naseljenih na tem področju. Na žalost je umrl zelo mlad in s tem se je tudi pretrgal stik.
Podariti je treba, da se v družini Gobo-Mavrič, iz Goriških Brd, hranijo dve kartici z novoletnimi voščili, datirani decembra leta 1884. Datum je povzet po študijah o potovanjih, porokah in rojstvih. Kartici predstavljata verjetno najstarejši zapis v slovenskem jeziku, ki je nastal v Argentini.
(Prevedel Tone Mizerit. Dalje prihodnjič)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI RESUMEN DE ESTA EDICION
BREZPOSELNOST V JULIJU
Julija je bilo v Sloveniji registriranih 107.562 brezposelnih, kar je 0,4 odstotka več kot junija in 9,3 odstotka več kot julija lani. Stevilo brezposelnih se je julija po štirih mesecih upada povečalo predvsem na račun izteka zaposlitev za določen čas, je objavil Zavod RS za zaposlovanje.
DRAGO JE PRITI DO STREHE
Cene rabljenih stanovanj v Sloveniji so se v drugem četrtletju letos v primerjavi s prvim trimesečjem zvišale za 4,2 odstotka. Opazno pa je v drugem četrtletju upadel promet s stanovanji in hišami, in sicer glede na zadnje četrtletje lanskega leta za 25 in 31 odstotkov, v poročilu ugotavlja geodetska uprava. Povprečna cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je v drugem četrtletju znašala 1800 evrov na kvadratni meter, medtem ko je bila ta v prvem četrtletju 1727 evrov na kvadratni meter.
SLOVENIJA SPET BREZ NOVIH VODIJ EVROPSKIH DELEGACIJ
Visoka zunanja predstavnica EZ Catherine Ashton je imenovala 25 vodij delegacij evropske zunanje službe EEAS po svetu. Med njimi znova ni nobenega Slovenca. Slovenski kandidati naj bi se za položaje v EEAS potegovali tudi tokrat, vendar ni znano, kdo oz. koliko naj bi jih bilo. Slovenija je sicer v evropski zunanji službi zastopana s petimi diplomati.
Zunanji minister Samuel Zbogar vztraja, da je čas, da Slovenija dobi veleposlanika v evropski zunanji službi. V tej luči je doslej opravil več pogovorov z visoko zunanjepolitično predstavnico EZ.
GORA NI NORA ...
Do 5. avgusta letos je bilo v slovenskih gorah rešenih 135 gornikov, življenje pa jih je izgubilo osem. Podatek so posredovali na ministrstvu za notranje zadeve.
PO SVETU
SIRIJA
Iz sveta se vrstijo pozivi sirskemu predsedniku Al Asadu h korenitim reformam oziroma k njegovemu odstopu z oblasti ter končanju nasilja nad civilisti. Doslej je bilo v nemirih ubitih že več kot tisoč 600 ljudi. A predsednik vztraja, da gre za „dolžnost države" v boju proti „odpadnikom". Za prenehanje prelivanja krvi se je v nedeljo zavzel tudi papež Benedikt XVI. Na njegove besede pa se je nato odzval apostolski nuncij v Siriji, ki ostaja zaskrbljen glede krščanske manjšine v tej državi. Medtem zaradi nasilja nad civilisti potrpljenja zmanjkuje tudi Turčiji, ki si s Sirijo deli skoraj 900 kilometrov dolgo mejo in kamor se že zatekajo begunci.
FIKUSIMA: 5 MESECEV PO NESREČI
Generalni sekretar Združenih narodov se mudi na Japonskem, kjer je obiskal območje jedrske nesreče v Fukušimi. Ban Ki Mun je žrtvam potresa, cunamija in jedrske nesreče, ki je sledila, izrazil solidarnost svetovne organizacije. Ban je na Japonsko odpotoval skupaj s soprogo, med drugim pa sta obiskala še center, kjer je nameščenih več kot 300 ljudi, ki so jih evakuirali z območja v bližini nuklearke, ter srednjo šolo v Fukušimi. Iz jedrske elektrarne Fukušima pet mesecev po katastrofi še vedno uhaja radioaktivno sevanje. V poškodovani nuklear-ki so nedavno izmerili izjemno visoko stopnjo radioaktivnega sevanja, ki bi človeka ubilo v nekaj tednih, če bi mu bil izpostavljen le eno uro. Visoko sevanje delavcem v Fukušimi onemogoča, da bi lahko dosegli napredek v svojih prizadevanjih za rešitev jedrske krize. Poleg tega se poglablja kriza z varnostjo hrane. V zadnjih dveh tednih so namreč prepovedali prodajo govedine iz štirih prefektur, kjer so živino krmili s senom, ki je bilo kontaminirano z radioaktivnim cezijem.
OBLETNICA ATOMSKE BOMBE
Japonska se je spomnila ameriškega napada z atomsko bombo na Hirošimo. Letos mineva 66 let od tega dogodka. Premier Naoto Kan je na slovesnosti v hirošimskem Parku miru obnovil poziv k jedrski razorožitvi in uničenju jedrskega orožja. V luči jedrske krize po nesreči v nukle-arki v Fukušimi se je zavzel za spremembo japonske energetske politike. 9. avgusta 1945 je napad z jedrskim orožjem doživelo še mesto Nagasaki. Japonska pa je nato razglasila kapitulacijo, s čimer se je končala druga svetovna vojna. Zaradi neposrednih posledic bombe je samo do konca leta 1945 umrlo več kot 200 tisoč ljudi. Se danes pa se posledice med drugim kažejo v obliki raka na ščitnici, pljučih, prsih in levkemije.
LONDON
London so minuli konec tedna zajeli najhujši nasilni izgredi v zadnjih letih. Te je sprožila smrt 29-letnika, očeta štirih otrok, ki je v še ne povsem pojasnjenih okoliščinah
DR. KREK MED SLOVENCI V ARGENTINI
Dr. Miha Krek, predsednik SLS in NO za Slovenijo, se je po končanem III. mednarodnem kongresu kršč. dem. strank v Čilu za kratek čas ustavil v Buenos Airesu.
V	argentinsko prestolnico je prispel v torek, 1. avgusta zvečer. V sredo, proti večeru je dr. Krek prišel v Slovensko hišo na Ramon Falconu. Tu sta ga pozdravila direktor Anton Orehar v imenu Slov. dušnega pastirstva ter tajnik NO za Slovenijo Miloš Stare. ...
SLOVENCI V ARGENTINI
Kulturni večeri Slovenske kult. akcije
Dne 29. julija je prof. Gržinič nadaljeval z drugim delom svojega predavanja o moderni glasbi. V prejšnjem predavanju je podal glavne zastopnike najmodernejših smeri glasbe v zadnjih desetletij in jih tudi ilustriral s predvajanjem zgledov, v sedanjem predavanju pa je kritično označil njihovo povezavo s preteklostjo .
Drugi večer, 5. avgusta, pa je bil posvečen pozdravu s Koroške, ki ga je v obliki skioptičnih podob prinesel od tam g. župnik Zaletel.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Janeza Slapničar in njegove žene ge. Albine roj. Jurjevčič se je rodila hčerka. Pri krstu je dobila ime Ivana. Deklico je krstil v slovenski kapeli na R. Falconu g. direktor A. Orehar, za botra pa sta bila Amalija in Franc Vilfan. Srečni družini naše čestitke.
SLOVENSKA VAS
V	nedeljo, 30. julija je bila v Slovenski vasi uspela prosvetna prireditev. Slovenski pevski zbor je pripravil zabavni popoldan za svoje rojake.
Najprej so bili na sporedu štirje kupleti. Napisal jih je Nace Hladnik, ki do sedaj v slovenski izseljenski skupnosti v Argentini edini piše te vrste priložnostnih pesmi. ...
Glavna točka programa je bila Vodopivčeva spevoigra Kovačev študent v režiji Naceta Hladnika (za igro) in Mirka Spacapana (za petje). Predstava je bila zelo dobro izpeljana in pomeni prav lep uspeh. Ob preprosti, a odgovarjajoči scenariji je bila igra tako vživeta in skladno podana, da je bilo občinstvo v nabito polni dvorani zares zadovoljno. To je izpričalo navdušenje in dolgotrajno ploskanje. ...
Svobodna Slovenija, 10. avgusta 1961 - št. 32
umrl v streljanju s policijo v četrtek. Demonstracije so se začele mirno, ko se je v soboto zvečer okoli 30 prijateljev in sorodnikov žrtve v znak protesta zbralo pred tottenham-sko policijsko postajo. Kasneje se je pridružilo še več ljudi, v ponedeljek naj bi množica štela že tisoč izgrednikov. Ti so zažigali policijske avtomobile, uničevali javne zgradbe, vdirali in ropali trgovine. Nasilje se je iz četrti Tottenham na severu britanske prestolnice, razširilo še na območja na vzhodu in jugu mesta. Policija je pridržala okoli 160 ljudi in že začela obširno preiskavo izgredov.
SE BO REŠILA KRIZA NA KOSOVU?
Predstavniki Srbov na Kosovu so se v nedeljo s srbskim predsednikom Borisom Tadičem dogovorili za izvajanje dogovora o rešitvi krize na severu Kosova. Tega so v petek dosegli predstavniki Srbije in sil Nata na Kosovu, podprla pa ga je tudi Priština. Občine z večinsko srbskim prebivalstvom na severu Kosova naj bi o njem odločale v torek. Dogovor predvideva odprtje spornih mejnih prehodov Jarinje in Brnjak za potniški promet in hkratno prepoved prevoza blaga. Na mejnih prehodih naj bi izvajanje nadzora začasno prevzeli pripadniki Kforja. Predvideva tudi odstranitev blokad cest na severu Kosova, ki vodijo do mejnih prehodov.
TRES ESLOVENIAS
Este ano se celebro la 23° "Peregrinacion de las tres Eslovenias", organizado por Rafaelova družba. En Santo Lussari (svete Višarje), cerca de la interseccion de las tres fronteras entre Italia, Eslovenia y Austria, llegaron los eslovenos de los pafses vecinos, emigrantes y quienes viven en la patria. El acto central fue la santa misa, concelebrada por doce sacerdotes, en su mayona emigran-tes, presidida por el arzobispo de Liubliana Anton Stres. De la peregrinacion participaron tambien representantes de la cultura y la polftica eslovena. (Pag. 1)
FESTEJOS ESCOLARES
El curso de idioma esloveno de Castelar, Prešernova šola, celebro en el mes de junio el Dfa del padre y el Dfa de la independencia eslovena. Para papa todos los ninos prepararon grandes sorpresas. Con canciones o con escenas, que prepararon las maestras, sorprendieron a los padres y a toda la familia. El 25 de junio, coincidentemente con el Dfa de la independencia eslo-vena, tuvieron el acto conmemorativo. A los alumnos les explicaron el significado del festejo y los mas chicos hicieron un numero, donde entrelazaron los colores de la bandera. Tambien hubo canciones y poesfas para la patria. (Pag. 3)
ARTE EN LAS MISIONES JESUITICAS
La primera velada de la Accion cultural eslovena (SKA) se realizo el 16 de abril. El profesor y cientffico Božidar Darko Sušteršič presento el trabajo de su ultimo libro "Imagenes Guaram-Jesufticas / Paraguay, Argentina y Brasil". Este libro es una continuidad del primero que trata sobre la arquitectura guaram-jesuftica. Segun la opinion del profesor, el arte es la expresion mas import-ante de una sociedad; a traves de las creaciones se identifican las estructuras de la sociedad polftica, sus habitos, su forma de vivir y sobre todo de pensar. Los guaranfes teman una especial sensibilidad para el arte y la musica. En los ultimos anos este arte esta siendo redescubierto; en America Latina los cientfficos de campo deben abrir nuevos caminos, casi como detectives. Toda la riqueza de las misiones de la Compama de Jesus en America del Sur estuvo expuesta a la destruccion, los saqueos y otros danos en tiempos de la colonia y tras la independencia de Espana tambien. Los subtemas de la exposicion versaron sobre los diferentes penodos del arte guaranf, el espmtu chamanico de la creacion artfstica, las imagenes de los santos y de la Virgen Mana, la poli-cromfa, el impacto del medio ambiente, etc. La exposicion se realizo en espanol y en la segunda parte se acompano con imagenes. (Pag. 3)
MUESTRA ARTISTICA
En el centro cultural Borges se abrio la muestra fotografica de Eva Petrič "Angel Dissected". Once image-nes en blanco y negro, sobre paneles transparentes tridi-mensionales, representan angeles o fantasmas o sombras de angeles. La propia Eva inauguro la muestra. La misma estara abierta hasta el 4 de septiembre. (Pag. 3)
HISTORIA DE LOS ESLOVENOS EN ENTRE RIOS
En este numero comenzamos con la entrega de la historia de las inmigraciones en la provincia de Entre Rfos, escrita por el concul honorario en Parana, el Sr. Cesar Bizai. Como puntapie inicial se toma la Constitucion de la Confederacion Argentina (1853), cuya capital era la ciudad de Parana. El entonces presidente gral Justo Jose de Urquiza dispuso una campana para tentar a los europeos a que emigren hacia estas tierras. Entre los anos 1875 y 1881 no existen archivos argentinos de ingreso de inmi-grantes, por lo cual es imposible determinar las fechas exactas. Lo que se pudo confirmar es la partida del Puerto de Trieste con rumbo a America o al Brasil. La "primera inmigracion eslovena de la Argentina" arribo entre los anos 1878-1885, estableciendose en Entre Rfos. Eran netamente campesinos. Una segunda inmigracion eslovena (entre 1926 y 1936) a esta provincia se constituyo por trabajado-res calificados. Segun las ultimas estimaciones llegaron durante ese penodo casi mil inmigrantes, lo que significo 138 apellidos registrados. La gran mayona provema de la region de Primorska. (Pag. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Znidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marjanka Grohar, Katica Cukjati, Rok Fink, Oscar Molek in Carlos Cesar Bizai. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.-US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 135.-US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
MALI OGLASI
IEM
A
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj
H. Yrigoyen 2682 L. 5-San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec-Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordinira ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14 ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl-Zobozdrav-nica-Splošna odontologija-Belgrano 123, 6. nadstr. "4"-Ramos Mejfa-Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados-odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič-Odvetnica-Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402-Tel. 4382-1148-15-4088-5844-mariana.poznic@gmail.com Matjaž Ravnik - odvetnik. Civil., delav., trg. tožbe; pogod., neprem. razpr.; dedišč., zapušč. Bs. As.: Viamonte 1337 2°D; 43726362; Tor/čet 15. do 19. 5. Justo: Peru 2650; 3969-6500; Pond/sred/pet 15. do 19. mravnik@telecentro.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kočar.-Sucesiones-Contratos-Familia-Co-mercial-Laboral-Civil-Jubilaciones-Pensiones. Martes y jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejia. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-64479683
e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
Razpis nagradnega natečaja SKA
SKA razpisuje nagradni natečaj poezije por imenom NO» RIME POD JUŽNIM KRIŽEM
Pravilnik:
1.	Natečaj je za izvirne poezije na prosto temo v okviru Noč rime pod Južnim Križem. Vrsta poezije ni predpisana, vendar vsaka poezija ne sme preseči 50 verzov.
2.	Vsak sodelavec, rojen zunaj slovenskih matičnih meja, sme predložiti največ tri poezije.
3.	Tipkopis je treba poslati v dveh izvodih na naslov: SKA -Natečaj Noč rime pod Južnim Križem, Ramon L. Falcon 4158, C4107GSR, Ciudad Autonoma de Buenos Aires. Argentina
4.	Besedilo naj bo označeno s šifro, avtorjevo pravo ime in njegov naslov pa naj bosta zalepljena v kuverti, ki naj bo opremljena z isto šifro.
5.	Če bi avtor želel, bo njegovo ime ostalo v anonimnosti; prav tako bo objavljena dela avtor mogel podpisati s šifro ali psevdonimom.
6.	Tipkovine je treba oddati najkasneje - ali morajo dospeti po pošti na naslov - do 1. decembra 2011.
7.	Nagrade so sledeče: 1. nagrada: USD 200.-, 2. nagrada: USD 150.-, 3. nagrada: USD 100.8. Za prejem prve nagrade mora biti poezija napisana v
slovenščini.
Poezije nagrajene v kastiljskem jeziku se bodo objavile tudi v prevodu. Avtor poezije se bo sporazumel s prevajalcem o honorarjih prevoda.
9.	Vsako od omenjenih nagrad more komisija razdeliti ali razglasiti kot nedodeljeno.
10.	SKA bo objavila nagrajena dela; za nenagrajena pa mora uredništvo Meddobja dobiti avtorjevo privolitev.
11.	Za podelitev nagrad se bo žirija, ki jo bo v kratkem imenoval odbor SKA, sestala v Buenos Airesu v decembru 2011.
12.	Odločitev ocenjevalcev komisije bo SKA razglasila v Glasu in Meddobju.
Buenos Aires, avgusta 2011, Slovenska kulturna akcija
SLOVENCI IN SPORT
OBVESTILA
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
3. avgusta 2011
1 EVRO 1,43 US dolar 1 EVRO 1,41 KAD dolar 1 EVRO 6,01 ARG peso
OSEBNE NOVICE
Krst
V nedeljo, 7. avgusta je bila v kapeli Nuestra Seno-ra del Milagro v Castelarju krščena Malena Araujo Oli-veira Mizerit. Botrovala sta Veronica Mizerit in Martin Valentin Lavrič. Čestitamo!
Poroka
6. avgusta sta si v župni cerkvi sv. Lovrenca na Bi-zeljskem obljubila večno zvestobo Gabrijela Kristina Qualizza in David Špeljak. Poročno mašo je daroval g. župnik Vlado Leskovar, za priči sta pa bila Nataša Pavla Qualizza in Benjamin Stermecki.
Mladoporočencema čestitamo!
PETEK, 12. avgusta:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slovenskem domu v San Martinu.
SOBOTA, 13. avgusta:
SKA vabi na kulturni večer, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
Ponovitev igre „Namišljen bolnik", ob 19. uri v Slovenskem domu v Carapachayu.
ČETRTEK 18. avgusta:
ZSMZ San Martin vabi na mesečni sestanek, ob 16. uri v Domu. Govoril bo dipl. časnikar g. Tone Mizerit pod temo: Pogled v argentinsko in slovensko politiko. Vsi prisrčno vabljeni!
SOBOTA, 20. avgusta:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hiši. Sestanek staršev in razdelitev spričeval ter predavanje dr. Katice Cukjati; in ob 19.30 sv. maša za pok. ravn. Marka Bajuka ob 50-letnici smrti.
SKA vabi na kulturni večer, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
NEDELJA, 21. avgusta: Romanje v Lourdes PONEDELJEK, 22. avgusta:
Mladinski dan v Slomškovem domu
SOBOTA, 27. avgusta: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Jubilejni koncert MPZSJ ob 40. obletnici, ob 20.30 uri v Našem domu San Justu.
SREDA, 31. avgusta: Učiteljska seja, ob 19.30 uri v Slovenski hiši.
Nova diplomantka
Dne 1. avgusta je na Univerzi del Salvador dokončala študije Monika Oblak in postala ,,Licencia-da en Nutricion". Novi diplomantki želimo mnogo uspehov!
Smrt
V San Justu je umrl Bogdan Kosančič (85) in v Kanadi Ivan Silič (89).
Naj počivata v miru!
Obvestilo
V ponedeljek, 15. avgusta (praznik Marijinega vnebovzetja) in v ponedeljek 22. avgusta (argentinski državni praznik) pisarne v Slovenski hiši ne bodo uradovale. Hvala za razumevanje.
		SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ RAVNATELJA MARKA BAJUKA sporoča, da bo v soboto 20. avgusta
o	,s AiieS	-	ob 17.30: sestanek staršev - predavanje dr. Katice Cukjati: „Starši, prvi vzgojitelji" Razdelitev spričeval -	ob 19.30: v cerkvi Marije Pomagaj sv. maša ob 50. obletnici smrti ravn. Marka Bajuka Starši lepo vabljeni! Profesorski zbor
KONEC ENIH UPOV, NADALJEVANJE DRUGIH
Nogometaši Maribora so na povratni tekmi 3. predkroga lige prvakov na domačem igrišču igrali neodločeno 1:1 proti Maccabiju iz Haife in se tako poslovili od evropskih tekmovanj. Izraelci so na prvi tekmi slavili z 2:1.
Nogometaši ljubljanske Olimpije pa so na povratni tekmi na Dunaju izgubili proti Austrii z 2:3 in tudi izpadli iz tekmovanja. Olimpija in Austria sta se pred tednom dni v Stožicah razšli z 1:1.
V evropski ligi nogometaši Maribora na zadnji stopnički čakajo na škotski velikan Glasgow Rangers. Vijoličasti se bodo s Skoti najprej pomerili v mariborskem Ljudskem vrtu, čez teden dni pa jih nato čaka še težko gostovanje na stadionu Ibrox.
NOVA IMENA V JADRANJU
Slovenska jadralka Kim Pletikos je na mladinskem svetovnem prvenstvu v San Franciscu osvojila naslov svetovne podpr-vakinje v razredu laser 4.7. Zmagala je Italijanka Cecila Zorzi, tretja je bila Nor-vežanka Line Flem Höst. Nastopili sta še dve Slovenki, Lea Dora Janežič je tekmovanje zaključila na 19., Eva Peternelj pa na 25. mestu. Na zahtevnem regatnem polju pred mostom Golden Gate je Pletikoseva v floti 51 jadralk nanizala dve zmagi, dve tretji mesti, četrto, peto in tri šesta mesta.
STRELJANJE
Rajmond Debevec je poskrbel za prvo slovensko kolajno na letošnjem evropskem prvenstvu z orožjem malega in velikega kalibra ter puško šibrenico v Beogradu. Debevec je z malokalibrsko puško leže osvojil odličje zlatega leska, potem ko je v velikem finalu osmerice zasenčil vse svoje tekmece. Z zmago se je uvrstil na olimpijske igre v Londonu 2012.
Slovenska strelska reprezentanca pa je prejela še drugo kolajno. Zanjo je poskrbel Boštjan Maček, ki je po razstreljevanju z
olimpijskim prvakom Čehom Davidom Kosteleckyjem osvojil bronasto odličje v trapu (streljanje na glinaste golobe).
ZMAGE TENIŠKIH IGRALK
Mlade slovenske teniške igralke Nina Potočnik, Manca Pislak in Hana Mraz so pod vodstvom kapetana ekipe Dominika Senice v češkem Prostejovu osvojile bronasto odličje na ekipnem svetovnem prvenstvu v kategoriji do 14 let. Slovenke so v polfinalu izgubile proti ZDA z 1:2, v tekmi za tretje mesto pa so z 2:1 ugnale Hrvaško.
Katarina Srebotnik pa je skupaj s Čehin-jo Kveto Peschke osvojila teniški turnir WTA v konkurenci dvojic v kalifornijskem Carlsbadu z nagradnim skladom 721.000 ameriških dolarjev. Slovensko-češka kombinacija je v finalu zlahka premagala ameriški par Raquel Kops-Jones in Abigail Spears s 6:0, 6:2.
BRONASTO ODLIČJE GORSKI KOLESARKI
Slovenska gorska kolesarka Tanja Zakelj je na evropskem prvenstvu v olimpijskem krosu v slovaškem Dohnanyju osvojila bronasto odličje, slovenski uspeh pa je s petim mestom dopolnila Blaža Klemenčič.
USPEŠNI SKOKI NA CILJ
Slovenski padalci so uspešno nastopili na četrti tekmi svetovnega pokala v skokih na cilj. V italijanskem Bellunu so dosegli štiri uvrstitve na zmagovalni oder.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
vas prisrčno vabi na kulturni večer
-	arh. Jure Vombergar : predstavil knjigo, Bare Remec: „Njena begunska pot v risbah"
-	pisatelj Vinko Rode: bo otvoril literarni večer v spomin na pokojnega člana S.K.A., literata: Lojzeta Novaka
v soboto, 13. avgusta ob 20. uri, v dvorani Dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši.